mALI IN VeLIKI ODmeV 92 j elka kosi: knjižnični klub Dotik knjige nitjo pa je ustvarjanje Pravljičnih škatlic povezala knjižničarka Jelka Kosi. Pravljično vzdušje ob otvoritvi razstave so ustvarile dijakinje Eva Petrovič, Iva Kampl, Urška Vršič in Mirjana Gabrovec s prebiranjem odlomkov iz upodo- bljenih pravljic. Razstava pa je bila tudi spodbuda vsem bralcem naše knjižnice, da preberejo kaj lepega in se o prebranem pogovarjajo z lju- dmi, ki jim veliko pomenijo. Nekaj utrinkov z odprtja razstave: Rebeka Visenjak in Špela Horvat, avtorici razstave Metka Kostanjevec Opera quæ extant omnia DRAg Oce NA Iz DAj A pLATONOVIh DeL V KNj Iž NIc I pRVe g ImNAz Ije mARIBOR 24. septembra 2015 je v šolski knjižnici Prve gimnazije Maribor potekala slovesna prireditev ob predstavitvi prve popolne izdaje Platonovih del Opera quæ extant omnia, izdanih v treh knjigah leta 1578. Ob tej priložnosti, ko je bila velika čitalni- ca zasedena do zadnjega kotička, smo bili zbrani deležni zanimive zgodbe profesorja Borisa Hajdinjaka o poti, ki so jo knjige naredile od Ženeve, kjer so bile natisnjene, do naše knjižnice v Mariboru. Z navdu- Slika 1: Opera quæ extant omnia (Lastni vir) 93 Šolska knjižnica, l jubljana, 25 (2016), 1/2, 93-94 Metka Kostanjevec z branjem v koraku s časom šenjem pa smo nato prisluhnili še predavanju priznanega sloven- skega filozofa, dr. Mladena Dolar- ja, o pomenu Platonove filozofije nekoč in danes. Omenjene Platonove knjige – izjemna zapuščina nekdanjega profesorja Karla Tribnika, ki jo je Prvi gimnaziji Maribor podarili njegov vnuk, Gorazd Tribnik – so grški izvirnik in latinski prevod. Prevajalec je bil francoski pastor in humanist Jean de Serres, na- tisnil pa jih je leta 1578 v Ženevi francoski tiskar in klasični filolog Henri Estienne. Kot hugenota sta bila takrat oba begunca, zato sta delo posvetila angleški kraljici Elizabeti I. Tudor, ki je kot od- ločna protestantka podpirala hugenote. Za to izdajo je značilna t. i. Stephanusova paginacija, ki je še danes splošno veljavna kot standardni sistem navajanja Platonovih besedil. Slika 2: Opera quæ extant omnia (Lastni vir) OKROg LA mIz A š OLSKIh KNj Iž NIč ARje V O (OBVez Nem) BRANj U KNj Iže VNOSTI V š OLAh Sekcija za šolske knjižnice Hrvaškega knjižni- čarskega društva je v sodelovanju z Mestno knjižnico Ivana Gorana Kovačića iz Karlovca 5. oktobra lani izpeljala že 6. okroglo mizo šolskih knjižnic, tokrat z naslovom »Uh, ta lektira: čitajmo da (p)ostanemo suvremeni«. Nanjo sva bili kot predavateljici vabljeni tudi predstavnica Sekcije za šolske knjižnice pri ZBDS Mirjam Klavž Dolinar in Metka Ko- stanjevec na pobudo Zavoda RS za šolstvo kot predstavnica srednješolskih knjižničarjev. Uvodnemu pozdravu in kratkemu kulturno- -umetniškemu programu je najprej sledil plenarni del, v katerem smo s predavanji nastopili vabljeni predavatelji. Dr. Diana Zalar s Katedre za hrvaški jezik, književnost, scensko in medijsko kulturo (UF Zagreb) je spregovorila o smiselnosti šolskega domačega branja danes, znani hrvaški novinar in literarni kritik dr. Danko Plevnik pa je predstavil svoje razmišljanje o tem, da je treba šolsko (doma- če) branje razumeti kot priložnost za vzgojo in kultiviranje mladih bralcev v vseživljenjske bralce, ne pa kot dogmatično prisilo vzgojno- -izobraževalnega programa. Kolegica Mirjam Klavž Dolinar je nato predstavila prispevek o obravnavi domačega branja v slovenskih osnovnih šolah, nazadnje pa sem sama spre- govorila še o branju književnosti v slovenskih srednjih šolah. Popoldanski del programa je bil namenjen predstavitvi primerov dobre prakse. Kolegice s hrvaških osnovnih in srednjih šol