www.demokracija.si Št. 39, leto XI. 28. september 2006, 550 SIT/2,29 EUR POLITIKA PODPORA ARHARJU SLOVENIJA ODKOPAVANJE POBITIH RANJENCEV NIVI KLJUKEC fIL Zoran Jankovič je ob napovedi svoje kandidature zatrdil) da bo v primeru izvolitve župansko funkcijo opravljal zastonj in da se njegova sinova ne bosta prijavljala na mestne razpise. Zdaj že govori drugače. TV V. r INTERVJU Dragutin Mate Slovenska policija uspešna pri svojem delu OPA! Prvič v Sloveniji zavarovanje premoženja vključuje osebno in pravno asistenco za vas in vaše najdražje. Varnost vašega doma smo razširili še na kritje stroškov odvetnikov, pravnih svetovanj, odškodnin, osebnih nezgod, medicinske oskrbe, prevoza v bolnišnico in drugih škodnih primerov. Doma in v tujini! d.d. ZAVAROVALNICA MARIBOR PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE Z OSEBNO IN PRAVNO ASISTENCO 080 19 20 www.opa.si Otrok cvetja na prestolu Metod Berlec Po številnih napovedih, zoper koga vse bodo v vrstah liberalne demokracije vložili interpelacijo, smo „dočakali" vložitev interpelacije proti ministru za kulturo Vasku Simonitiju. Očitajo mu predvsem škodljive vplive izvajanja zakona o RTV Slovenija, ki so ga volivci pred enim letom potrdili na referendumu. Kot da bi šlo za nekakšno zdravljenje fru-stracij po izgubljenem referendumu. „Dobili smo RTV Slovenija, ki je glasnik politične propagande vladajoče koalicije in vlade," je ob vložitvi interpelacije razlagal vodja poslanske skupine LDS Anton Rop. Seveda gre za sprenevedanje človeka, ki je kot predsednik vlade klical in celo nadiral urednike posameznih medijev, če mu kaj ni bilo po volji. Danes ga moti, da tega ne more več početi in da so vsaj delno pretrgane vezi, ki so se dolga leta pletle med politiki iz vrst tranzicijske levice in večino dominantnih medijev. Spremembe v medijih, tudi kadrovske, so pozitivno vplivale na slovenski medijski prostor in v njem je zavel nov veter. To dokazuje celo zadnja Toševa javnomnenjska anketa, ki kaže, da so ljudje bolj zadovoljni z mediji, da je „objektivnost poročanja danes boljša". Z interpelacijo proti ministru Simonitiju si bodo v vrstah LDS zato naredili medvedjo uslugo. No, kljub temu v največji opozicijski stranki napovedujejo, da bodo po lokalnih volitvah vložili nove interpelacije... Napadi na vlado (predvsem na ministra za zunanje zadeve in delno predsednika vlade) s strani predsednika republike in njegovih svetovalcev se nadaljujejo. Potem ko vlada predsednikovemu uradu ni takoj odobrila dodatnih proračunskih sredstev, je Janez Drnovšek umaknil zahtevo za dodatna sredstva in odpovedal vse načrtovane mednarodne aktivnosti. Domnevno iz protesta je odpovedal tudi državniški obisk v Španiji. A pri slednjem gre za zavajanje slovenske javnosti. V resnici so Španci predlagali preložitev obiska, saj slovenska delegacija, ki naj bi jo vodil Drnovšek, ni bila popolna oziroma pristojna za pogovore. Zaradi zamer do zunanjega ministra Drnovšek s svojimi svetovalci v delegaciji ni želel imeti ne zunanjega ministra ne nje- govega namestnika. V delegacijo so potem poskusili vključiti finančnega ministra Andreja Bajuka, ki pa je sprevidel dvojno igro predsednikovega dvora in zavrnil udeležbo v omenjeni delegaciji. V tujini se tako v zadnjih mesecih zaradi Drnovškovih zunanjepolitičnih igric na veliko čudijo. Zunanje ministrstvo je prejelo številne pritožbe in komentarje glede Drnovškovega vmešavanja v kosovsko vprašanje, spore med Palestinci in Izraelci, v primer Darfurja, „naj reševanje krize v tej pokrajini prepustimo OZN ter Afriški in Evropski uniji" itd. Nazadnje naj bi Drnovšek želel v imenu Evropske unije voditi priprave na vrh EU in Latinske Amerike, ki bo leta 2008 v Peruju. O Drnovškovem čudaškem obnašanju pišejo tudi tuji mediji, kar nikakor ne koristi mednarodni verodostojnosti Slovenije. Kaj je vzrok za nenavadno obnašanje predsednika republike? O tem obstaja več teorij. Dejstvo je, da je Drnovšek po naravi zelo ambiciozen politik z izrazitim egom. Ves čas želi biti v središču pozornosti. Čevlji predsednika republike so mu po njegovi „preobrazbi" očitno postali pretesni. K spremenjenemu obnašanju je v veliki meri pripomogla tudi njegova bolezen in filozofija new agea, ki ga navdihuje. V zdravniških vrstah domnevajo, da so vzrok za njegovo vedenje metastaze v njegovem organizmu. Te se postopoma lahko razširijo po celem telesu, tudi v možgane. Nekateri namigujejo, da predsednika republike na nogah drži samo še kokain. K precej iracionalnemu obnašanju predsednika republike pa najbrž pripomorejo tudi njegovi svetovalci, ki ga poskušajo izrabiti za svoje notranjepolitične potrebe. Dejstvo je, da se je LDS v času Ropovega vodenja poskušala čim bolj distancirati od Drnovška, slednji pa od LDS. V zadnjem času pa so spoznali, da je Drnovšek kljub vsemu lahko ena od njihovih rešilnih bilk V zakulisju je tako postal precej dejaven spet Gregor Golobic, ki je bil nekdaj Drnovškova desna roka, in skupaj s svetovalci iz urada predsednika republike vodi napade na vlado. Drnovšek pa se še naprej obnaša kot otrok, ki ni dobil bonbonov... B Dkmokracua • 39/XI ■ 28. september 2006 Kaj je vzrok za nenavadno obnašanje predsednika republike? O tem obstaja več teorij. Eni namigujejo, da je to zaradi bolezni, drugi zaradi filozofije new agea, ki ga navdihuje, tretji menijo, da so to poživila, ki naj bi jih užival... KAZALO UVODNE STRAN!_ 9 Drnovšku podpora pada 10 Pogledi: Čredni nagon 11 Kolumna: Vladarjeve stranpoti POLITIKA_ 12 Arhar pridobiva podporo 75 Vroče mestne občine 16 Jankovič lažnivi Kljukec GOSPODARSTVO_ 79 Pozitivna poteza Krkine uprave 20 Zavajanje z javnofinančno luknjo SLOVENIJA_ 22 Regija presežkov 24 Razkrita skrivnost v Konfinu 26 Poker v Kopru 28 Zasavski petelinji boj TUJINA_ 30 Madžarskega premierja ujeli na laži 32 Globus: Ozonska luknja 33 Tuji tisk: Zgodba o iskanju INTERVJU_ 34 Dragutin Mate NEKOČ IN DANES_ 38 Vera in kultura 41 Klasično ... sodobno?Drzno! KULTURA_ 46 Konec zabave v Berlinu 47 Zasebno in javno šolstvo OGLEDALO_ 48 Film: Skriti namen 50 Avtomobilizem: Nissan note 52 Zdravje: Zmanjševanje teže 54 Šport: Nogometna sprostitev 56 Črna kronika: Zadeva Lipa 58 Rumeno: Atomiki vriskajo 60 TVKuloar: Bi make zamenjali? 62 Kronika časa:»... vse postreljati« 66 „Izumitelj" Demosa se vrača Demokracija, p.p. 431 s, Komenskega 11,1000 Ljubljana, SI Tel.: 01/2300 660 (uredništvo), urednlk@demokracija.si; 01/230 06 66 (tajništvo), tajnistvo@demokracija.si Faks: 01/230 06 61 Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec Tehnični urednik: Bojan Jovan Novinarji: Peter Avsenik, Gašper Blažič, Gregor Drnovšek, Lucija Horvat, Petra Janša, Lovro Kastelic, Barbara Prevorčič, Aleš Kocjan, Vida Kocjan, Monika Maljevič, Ana Mullner, Bogdan Sajovic, Denis Vengust, Mitja Volčanšek Kolumnisti: Esad Babačič, dr. Andrej Capuder, mag. Klemen Jaklič, dr. Janez Jerovšek, dr. Janko Kos, dr. Matej Makarovič, dr. Hubert Požarnik, dr. Andrej Rahten, dr. Ljubo Sire, dr. Peter Starič Stalni zunanji sodelavci: Vera Ban, Peter Čolnar, Pavel Ferluga, Igor Gošte, Miran Mihelič, Marija Vodišek Lektoriranje: Joža Gruden Prelom: Tone Tehovnik Realizacija: Nova orbita d.o.o. Fotografija: Gregor Pohleven (urednik), Bor Slana, agencije, arhiv Demokracije Tisk: Ma-tisk d.o.o., Maribor Datum natisa: dan pred izidom Izhaja: vsak četrtek; Cena: 550 SIT/2,29 EUR Izdaja: Nova obzorja d.o.o. V. d. direktorja: Metod Berlec Demokracija • 39/xi • 28. september; Naklada: 11.000 izvodov TRR: 24200-9004125033, Raiffeisen Krekova banka d. d., Maribor Poštnina plačana pri pošti 1102. Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. I. RS, št. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: narocnine@demokracija.si; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za države članice Evropske zveze znaša 260 evrov, za druge pa 288 USD. Informativne cene v evrih so preračunane iz tolarskih cen po centralnem paritetnem tečaju 1 EUR = 239,64 SIT. Fotografija na naslovnici: arhiv Demokracije, iStockphoto Menim, da seje sistem zelo stabiliziral, da procesi tečejo dobro in da se to že delno vidi tudi pri rezultatih dela. Izdelano je tudi polletno poročilo, ki ga je mogoče prebrati na internetu, iz statistike pa lahko ugotovimo, da gredo trendi preiskanih kaznivih dejanj navzgor, število je višje od lanskega, kar je seveda zelo pomembno. 12 Arhar pridobiva podporo V petek, 22. septembra, mesec dni pred lokalnimi volitvami, seje tudi uradno začela volilna kampanja, čeprav se rok za oddajo kandidatur izteče šele 27. septembra. Najzanimivejši boji bodo potekali v mestnih občinah, zlasti v Ljubljani in Mariboru. 76 Lažnivi Kljukec Prvič seje Jankovič zlagal, ko je dejal, da bo, če bo izvoljen za župana, to delo opravljal za 1 evro letne plače. Zdaj se mu to ne zdi več smiselno. Julija je razglašal, da se njegova sinova ne bosta prijavljala na javne razpise mestne občine Ljubljana, že v prvem TV-soočenju pa je na to obljubo pozabil in dejal, da se bosta prijavljala na razpise. 24 Razkrita skrivnost Konfina Vladna komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ministrstvo za pravosodje in ministrstvo za delo so v začetku tega tedna končali z odkopavanjem ranjencev in invalidov, ki so jih po koncu druge svetovne vojne v breznu pri Konfinu I pobili partizani. Obstaja velika verjetnost, da bodo žrtve lahko prvič identificirali. rjali smo se . Pravi, da s« lance spremf Kaj vas je vodilo k temu, da ste se odločili kandidirati za župana Krškega? Slovenska demokratska stranka je ta čas najmočnejša stranka v državi. Hkrati je tudi najmočnejša stranka v Krškem, zato je povsem normalno, da ima stranka v taki občini svojega kandidata, ki je hkrati nosilec liste in tudi na lokalni ravni zagovarja politiko stranke. Kako ste zadovoljni z dosedanjim vodenjem občine? Mislim, da bi bilo treba projekte, ki se vodijo v občini, delati ceneje in z večjim nadzorom. Prav tako bi bilo treba poceniti komunalne storitve. Sam zagovarjam stališče, da je treba z občinskim denarjem delati kot dober gospodar. Katere pa so stvari, ki bi jih bilo treba v vaši občini najprej spremeniti? V občini Krško ta čas kot komunalno podjetje deluje Kostak Krško, ki je delniška družba. Vsaka delniška družba ima za svoj temeljni cilj pridobivanje dobička, zato bi se zavzemal za to, da bi Kostak postal javno podjetje, katerega cilj ne bi bil dobiček, ampak dobre storitve za občane. V prihodnosti je treba narediti tudi čim več projektov, da se bodo črpala evropska sredstva, saj je to nujen pogoj za bogatitev in pospešeno rast občine na vseh področjih. Krško je eden od kandidatov za odlagališče jedrskih odpadkov. Kakšno je vaše stališče do tega vprašanja? Odlagališče da ali ne? V Krškem že imamo jedrsko lokacijo - to je Jedrska elektrarna Krško. Zaradi varnosti in z vidika stroškov transporta bi bilo smiselno, da je to odlagali- šče v neposredni bližini Jedrske elektrarne Krško, seveda pod pogojem, da se s tem strinjajo občani. Občina Krško se do zdaj ni nikoli obnašala arogantno do lokacije Jedrske elektrarne Krško. Mislim, da smo celo ena redkih občin, morda celo edina, ki lokacijo Jedrske elektrarne Krško sprejemamo in smo se nanjo tudi navadili. Seveda pa bi moralo biti odlagališče zelo dobro varovano z vseh vidikov. Omenili ste, da bi se morali z odlagališčem strinjati tudi občani. Bi bilo po vaše njihovo strinjanje smiselno preveriti z referendumom? Mislim, da tega ne bi bilo treba ugotavljati z referendumom, ker občani jedrsko elektrarno in vse, kar sodi zraven, že sprejemajo in temu ne nasprotujejo. Če pa bi se pokazalo, da lokalna skupnost temu Bilo kuda Udba svuda Na nedavni slovesnosti ob odprtju 9. festivala slovenskega filma v portoroškem Avditoriju je Badjurovo nagrado za življenjsko delo prejel filmski ustvarjalec Peter Zobec. Glede na to, da ima Zobec bolj skromen filmski opus, so se po festivalu mnogi spraševali, s čim si je zaslužil nagrado, in na koncu tudi odkrili morebitnega krivca. Zobca so namreč našli v zloglasni Centralni evidenci sodelavcev nekdanje Službe državne varnosti, in sicer pod oznako 0055000-00000, ki je oznaka za opuščene sodelavce. Pa smo mislili, da se Udba danes skriva le še po cerkniških gozdovih. iskrica močno nasprotuje, bi to ugotavljali tudi z referendumom. Kakšen izid pričakujete na volitvah? Ste že opravili javno-mnenjske ankete? Kako vam kažejo? Javnomnenjske ankete, ki so jih opravljali drugi, nam ne kažejo najbolje, vendar moram odkrito povedati, da tem anketam sam ne verjamem preveč. Pred volitvami smo v stranki definirali cilje, ki jih želimo doseči v naši občini, to pa je, da dobimo župana in deset svetnikov. Sam si bom prizadeval za ta cilj. Menim namreč, da mora imeti močna stranka visoke cilje, kajti če jih nima, jih ne more doseči. O tem, kako bo na koncu, pa bodo odločali volivci. jRadiojk^! \\v A/ M-Sobota tel'.02/5Í7-194Í Slave Klavora 1 ?000 Murska Sobota Slovenija tel.: 02/537 194-9 fax.: 02/537 1948 GSM: 041/34 66 46 3:1/34 5 i 51 http://www.radio-viva.com e-mail: viva@radio-viva.com Demokracija • 39/XI • 28. september 2006 GLOSA/HUMOR Prezidij Aleksander Škorc "Šef, tako slabo nam gre, da bom prestopil v SDS. Če hočem biti še kdaj minister, mi kaj drugega niti ne preostane. Naj omenim samo naše kandidate za župane. Vsi 'ta levi'se prav samomorilsko zavzemajo za džamijo, celo tisti srbskega rodu, ki bi morali že po naravi imeti muslimane za sebi neprijazne osebke. Rekel bi, da še vedno izgubljamo na celi črti in bo tako tudi ostalo. Če me torej ne vzamejo v SDS, se bom, pameten in zaželen, kot sem, izselil v Rusijo. Dobrih kadrov povsod manjka." "Matejček, ti si butec! Če bi v Rusiji res primanjkovalo kadrov, bi bil jaz že zdavnaj tam. Sicer si pa spet p'rezrl bistvo in zvita taktika lokalnih volitev ti je ostala skrita. V resnici je tako, da nam je zmaga zagotovljena. Taktika navidezne razdrobljenosti nam jo bo prinesla. Gre pa preprosto za tole - govorim za Ljubljano: uradno imamo enega kandidata, ki sicer ni ravno briljanten, je pa strokovnjak za džamije vseh vrst in oblik. Neuradno podpiramo še kandidata, ki bo iz mestne uprave naredil podjetje. Nekoč bomo to podjetje, seveda z dobičkom, prodali tujcem, a to sedaj ni pomembno. Naskrivaj podpiramo še tri kandidate, ki sicer nimajo posebnih kvalitet, a imajo zelo pozitivne vibracije, saj enega podpira celoJD. Ob tem ni nepomembno, da imajo desni povsem nesposobnega kandidata, ki nima pojma o džamijah in misli, da je nogomet brcanje potepuških psov na Cerkniškem jezeru, in še najhujše - urediti hoče mestne finance. Tega mu nikoli nihče ne bo dovolil. Res je tu še komunistka Simšička', a ona govori tako, kot teče onesnažena voda, in povrhu tega še tako neznosno negativno vibrira, da je niti jaz ne morem poslušati. Če torej seštejemo možnosti nje in Cerkničana, pridemo do minus deset odstotkov. Sedaj pa bistvo. Mi, LDS torej, imamo po skromnih ocenah najmanj dvajsetodstotno podporo. In ker imamo pet kandidatov, to pomeni, no, kaj to pomeni Matejček? Naj me največja koklja iz Spodnje Besnice brcne v zadnjico, če to ne pomeni, da bomo dobili skupno sto odstotkov. Petkrat po dvajset je pač sto. Kakšno vprašanje?" "Ua, Jelko, kako si pameten! Ampak, če bomo imeli pet kandidatov z enakim odstotkom, kdo bo pa potem župan?" "Kje si pa pobral to zahrbtno vprašanje, da se nisi že spečal z desničarji?! No, vseeno ti povem. Imeli bomo 'prezidij', kolektivno vodstvo torej. Na ta način so naši očetje vladali celih petdeset let in ni vrag, da ne bi še mi kakšno desetletje." H-umor »Simonitije ogromno obljubljal - da bo uvedel davčne olajšave za vlaganje v kulturo, da bo deloval transparentno, da bo skrbel za knjigo, za film, za investicije v kulturo. Po dveh letih pa seveda vidimo, daje skrbel predvsem za medije in za medijski mrk.« (Poslanka Majda Širca meni, da bi se moral minister za kulturo Vaško Simoniti preimenovati v ministra za medije. Morda res, saj je v nasprotju z vladavino LDS poskrbel, da je v Sloveniji končno nekoliko več medijske pluralnosti.) jp. .,«;»•.....v »Šinkovec je bil v Bruslju dolgo časa, upamo, da seje kaj naučil.« (Zmago pl. Jelinčič je z zmernim optimizmom sprejel novico, da bo novi direktor Sove diplomat Matjaž Šinkovec.) »Kombinacija prihodnosti, sedanjosti in preteklosti je dovolj dober moment, če bo izbran za župana.« (Sašo Peče iz SNS je prepričan, da je kandidat SNS za ljubljanskega župana Marjan Rekar človek za vse čase.) »Nekateri ste rekli, da to ni v skladu zgandi-jevsko mirovno naravnanostjo, ki jo kažem v različnih aktivnostih, na primer v akciji za Darfur. Res je, Gandhi je dejal, dasta najbolj pomembna mir in resnica. Vendar je dodal, daje resnica pomembnejša od miru.« (Predsednik države Janez Drnovšek je bolj gandijevski od samega Ghandija.) »Mene zanima v tem trenutku funkcija župana, kajti mislim, da je on prvi med enakimi, ki je glavni odgovorni, zaslužen in kriv za vse dobro in za tisto, kar je slabo.« (Zorana Jankoviča zanima samo županska funkcija, noče pa postati mestni svetnik. Očitno se je navadil na to, da mora vedno biti šef, ne pa eden v množici.) »Medtem ko ti misliš pozitivno, imaš v hrbtu, med brati, šestpipcev.« (Režiser Dušan Jovanovic je prepričan, da pozitivci vedno 'popušijo'.) »Zame so pomembnejši drugi kriteriji: strokovna lojalnost, zavzetost in delavnost.« (Minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič se ne bi sekiral, če bi bil kateri od njegovih sodelavcev med aktivisti društva istospolnih oseb.) »Gospodarska rast in makroekonomsko okolje sta ugodna, inflacija je ukročena pa tudi tolikokrat grajani kadrovski cunami je že obrodil sadove.« (Poslanec SDS Jože Tanko povsem razume opozicijske frustracije, saj se ni izpolnila nobena od pesimističnih napovedi iz opozicijskih vrst.) »Janez Janša je kadrovsko hobotnico LDS včlanil v SDS. To pa je tudi vse.« (Novinar levičarskega Dnevnika Rok Pra-protnik ni navdušen nad vladnim kadrovanjem. Ima v mislih to, da so nekateri leta 2004 samo zamenjali stranko?) »Kot nas poučujejo strankarski možje, ves čas primanjkuje za politiko pametnih žensk, moških s temi lastnostmi pa je na pretek.« (Novinarka Tanja Lesničar Pučko bi za uravnoteženje pametnih moških in žensk ustanovila še kakšno AFŽ.) »Predvsem moški seje čudno vedel, blazno veliko je govoril po telefonu, in to tako, da sem posumila, da niti ni z nikomer na zvezi, ampak da zgolj ustvarja vtis, da se z nekom pogovarja.« (Miša Molk razlaga, s kakšnimi triki so se nanjo spravili nadležni paparaci, ko je bila na dopustu v Grčiji.) 6 Demokracija • 39/XI • 28. september 2006 ZGODBE Druga žrtev policijskega ravnanja Pretekli teden je postala pravnomočna sodba, s katero je Višje sodišče v Ljubljani potrdilo sodbo ljubljanskega okrožnega sodišča, izdano 3. februarja lani, s katero je bil Dejan Steinbuch kot nekdanji novinar Maga obsojen za kaznivo dejanje žaljive obdolžitve z enomesečno zaporno kaznijo pogojno za dve leti. Novinar je namreč 15. novembra 2000 v reviji Mag objavil članek z naslovom Pendrek za novinarko in v njem opisal ravnanje novomeškega policista Borisa Bevca, ki je na ljubljansko okrožno sodišče nasilno privedel Vido Kocjan, takratno urednico in zdajšnjo novinarko tednika Demokracija. V članku je Steinbuch napisal nekatere informacije, ki jih je pridobil o tem policistu, vendar jih pozneje v tožbi ni mogel dokazati, zaradi česar mu je sodišče na predlog tožilca izreklo navedeno kazen. Pri tem je zanimivo, da se je pretekli teden v osrednjem slovenskem časniku pojavil zapis, v katerem je bila navedena le Bevčeva resnica. Med drugim to, da je tedaj opravljal samo svoje delo in da se Vida Kocjan privedbi ni upirala. Resnica pa je precej dru- gačna. Policist Bevc je urednico na policijsko upravo zvabil s pretvezo, jo za nekaj ur zaklenil v manjšo pisarno in ji ni dovolil niti telefonskega pogovora. Ko je ugotovil, da je nekako le obvestila nadrejene in odvetnika, kaj se dogaja in kje je, je bil besen. Po nekaj urah priprtja so jo v kletne prostore policijske uprave, kjer je bilo parkirano policijsko vozilo (marica), spremili kar trije policisti, saj se je Kocjanova temu krčevito upirala. Bevc je na sodišču kot primer prijaznega ravnanja navedel še dejstvo, da se je v Ljubljano lahko peljala na prednjem sedežu avtomobila in je ni zaprl v zadnji del, pri čemer je zamolčal, da je to »uslugo« naredil le zaradi prošenj Kocja-nove, naj je ne zapre v zadnji del, saj ni naredila nič takšnega, da ima strah pred zaprtim prostorom in podobno. Dodajmo, da je šlo v tem primeru za tožbo Združenja zveze borcev NOB in predsednika Ivana Dolničarja zoper urednico, da sta združenje in njegov predsednik tožbo izgubila, višje sodišče pa je pozneje tudi ugotovilo, da je bila nasilna privedba, ki so jo plačali davkoplačevalci, nepotrebna in nezakonita. A. K. Nekdanja urednica Vida Kocjan ob privedbi na sodišče Modrosti tedna »Odpoved dogovorjenih obiskov je lahko resna težava v mednarodnih odnosih in pomeni, da predsednik (države, op. ur.) ne izvršuje ustavne funkcije.« (Pravnik dr. Rajko Pirnat) »Včeraj se je s tako lahkoto govorilo o možnosti ustavne obtožbe zoper predsednika države, danes pa se s takšno lahkoto govori o možnosti ustavne obtožbe proti predsedniku vlade. To ne odmeva le po Sloveniji, temveč tudi v tujini. /.J Najmanj, kar pričakujeta tako politika kot tudi javnost, je, da bosta dve najbolj odgovorni politični osebi v državi znali rešiti tako majhen problem zato, da bi jima zaupali, da bosta skupaj znali reševati veliko večje in zahtevnejše probleme, ki so pred Slovenijo.« (Predsednik SD Borut Pahor) Zastonj vrtci? Stranka mladih Slovenije (SMS) je ob začetku novega šolskega leta opozorila nase z akcijo Brezplačni vrtci za vse. V ta namen so predstavniki SMS skupaj z njenim predsednikom Darkom Kranjcem že sredi meseca izročili potrebno število podpisov volivcev za začetek zbiranja 5.000 podpisov za vložitev predloga sprememb zakona o vrtcih v parlamentarni postopek. S spremembami zakona želijo v SMS preprečiti diferenciacijo otrok zaradi visokih cen vrtcev, omogočiti večjo socialno varnost družin, večjo vključenost v predšolsko vzgojo ter ne nazadnje izenačiti otroke v njihovi ustavni pravici do posebnega varstva in skrbi izrednega pomena. V SMS so kritični do države, ki po njihovo ne zagotavlja primernega financiranja predšolske vzgoje, zaradi česar naj bi po njihovih izračunih povprečno 20 odstotkov družinskih prihodkov odtekalo za varstvo otrok. Čeprav se lepo sliši, gre pri omenjeni akciji bržkone za populizem. Država namreč v precejšnji meri skrbi za sofinanciranje predšolske vzgoje, za najmanj premožne pa je slednja že sedaj brezplačna. Poleg tega bi prenos celotnega finančnega bremena predšolske vzgoje na državo bistveno obremenil proračun. M. V. Opuščena tovarna Rog Droge v Rogu? V Demokraciji smo pred meseci opozorili na nasilno in nezakonito vselitev mladih v opuščeno tovarno Rog na Trubarjevi ulici v središču Ljubljane. Mestna oblast kot upravi-teljica objekta je tedaj samooklicane "umetnike" pustila pri miru in se ni odločila za morebitno prisilno izselitev alternativcev, ki naj bi na 7 tisoč kvadratnih metrih udejanjali svoje kulturne projekte. MOL je v zadnjem času alternativcem, ki sicer "ustvarjajo" v obupnih razmerah, priklopila celo elektriko, in sicer zastonj, le da bo nekdo uporabljal te prostore ... Pravzaprav ne zastonj, saj jo bodo plačali Ljubljančani, pa če so jim skvoterji pri srcu ali ne. Slišati je, da nekateri kulturni projekti sicer niso slabi, vendarle pa ima umetnost mladih "kulturnikov" tudi svoje sprevržene stranske učinke. Poleg tega, da smo na uredništvo prejeli več klicev zgroženih sosedov na Trubarjevi ulici, smo se tudi sami prepričali, ko smo se sprehodili mimo nekdanje tovarne koles, da na njeni strehi posedajo mladi in nadlegujejo mimoidoče. Očitno pa so na tem območju v uporabi tudi droge, če sodimo po injekcijskih iglah, ki smo jih našli v neposredni bližini. Še en trd oreh za novega župana torej. P. A. Demokracija ■ 39/xi • 28. september 2006 Zastonj vrtci bi najbolj koristili bogatim. DOGODKI Premier zavrnil očitke opozicije Poslanci državnega zbora so se minuli ponedeljek zbrali na prvem rednem parlamentarnem zasedanju po počitnicah. Kot običajno so bila na dnevnem redu poslanska vprašanja predsedniku vlade Janezu Janši in ministrom. Premier je odgovarjal na štiri poslanska vprašanja, in sicer na vprašanje poslanca Alojza Soka iz vrst NSi in vprašanja opozicijskih poslancev Bojana Kontiča (SD), Saša Pečeta (SNS) in Mateja Lahovnika (LDS). Slednji je od premierja pričakoval pojasnilo o plačah članov nadzornih svetov in uprav nekaterih podjetij, saj naj bi se jim sejnine tudi s pomočjo davčne reforme povečale kar za štirikrat. Premier Janša je odgovoril, da se je vlada organizirano in sistemsko lotila plačne politike, zlasti v javnem sektorju, in da so se v podjetjih, kjer je država večinska lastnica in ima večjo moč odločanja, plače glede na prejšnji mandat bistveno zmanjšale. "Kjer je država manjšinska lastnica, tega vpliva pač nima," je dejal premier. Poslanca Kontiča je zanimalo, kakšno stališče zavzema vlada glede privatizacije elektrogospodarstva in morebitnega iskanja strate- Na prvem zasedanju po počitnicah je premier Janša odgovarjal poslancem. ških partnerjev za nove investicije, na katere je vezano število delovnih mest. Janša je dejal, da se je trg električne energije v Evropi že liberaliziral. "Kdor koli bo lahko prišel na slovenski trg in ponudil električno energijo pod pogoji, ki bodo konkurenčni," je dejal predsednik vlade. Glede iskanja strateških partnerjev pa je dodal, da si od partnerja, ki bo vstopil v proces privatizacije Holdinga slovenskih elektrarn, obetajo tudi nove kapacitete in podporo pri širitvi na tuje trge. Sašo Peče iz SNS je Janšo vprašal o potezah vlade ob nedavnih dogodkih na Hotizi in izrazil prepričanje, da je bil odziv premil in da bi Slovenija Hrvaški morala odreči podporo pri procesu vstopanja v evropske povezave. "Mahati s tem, preden se o stvareh odloča, je običajno strel v prazno," je odgovoril Janša in dodal, da bo o vsaki novi članici unije na koncu glasoval parlament. Premier je odgovoril tudi na vprašanje poslanca Alojza Soka v zvezi z usodo tovarne sladkorja v Ormožu. Slednji je namreč rekel, da se je večinski lastnik ormoške tovarne, nizozemsko podjetje Consum, odločil, da tamkajšnji obrat zapre. "Vsi vemo, kaj pomeni zaprtje. Mislim pa, da se temu ni mogoče izogniti v celoti, kolikor sedanji lastniki ne bi privolili v nobeno drugo opcijo," je odgovoril Janša in dodal, da je naj-realnejša možnost za ohranitev delovnih mest prestrukturiranje proizvodnje v proizvodnjo bioetanola. P. A. V spomin in opomin V Mozlju na Kočevskem so se minulo nedeljo zbrali člani in prijatelji Društva za odkrivanje zamolčanih grobov v Sloveniji oziroma njen pododbor Lju-bljana-Grčarice. Letošnje spominske slovesnosti, posvečene dvesto jeseni 1943 pobitim pripadnikom vojaškega odreda Jugoslovanske vojske v domovini za Slovenijo (JVvD) in civilistom, se je udeležilo okoli 130 ljudi. Zbrane je nagovoril Vlado Bevc, izseljenec, ki živi v Združenih državah Amerike, mašo pa je daroval kanonik Vinko Prestor. Slovesnosti so se med drugim udeležili predsednik komisije za popravo krivic Janez Lukač in predstavnik Nove zaveze Anton Drob-nič. V kulturnem programu je med drugim sodeloval slovenski pesnik Tone Kuntner, Za zakonitost Spominska slovesnost v Mozlju slovesnost pa je pospremila tudi gardna enota Slovenske vojske. Društvo slovesnost pripravi vsako leto, in sicer zadnjo nedeljo v septembru. Partizanske enote naj bi bile okoli desetega septembra 1943 v neposredni kolaboraciji z okupatorsko italijansko vojsko napadle in uničile postojanko JVvD v Grčaricah - predvsem z italijanskimi topovi. V moriji širših razsežnosti naj bi bili partizani likvidirali prek dvesto Slovencev, ki so nasprotovali komunistični revoluciji na Slovenskem. P. A. Morali smo se spomniti 60. obletnice obsodbe ljubljanskega škofa Gregorija Rožmana, da smo izvedeli, da je ljubljanska nadškofija že konec lanskega leta na Vrhovnem sodišču RS vložila zahtevo za varstvo zakonitosti, s katero želi rehabilitirati škofa Rožmana. Zakaj takšno skrivanje, ni znano. S tem se namreč ustvarja napačen vtis, kot da je bodisi z zahtevo, bodisi s škofom Rožmanom nekaj narobe. Vsak, ki prebere vsaj knjigo Rozmanov proces, ki sta jo napisala zgodovinarja dr. Tamara Griesser Pečar in dr. France M. Dolinar, ve, da s škofom Rožmanom ni prav nič narobe. Narobe pa je, da sodba s povojnega montiranega komunističnega procesa še vedno velja. Pri vložitvi zahteve je nadškofija uporabila zakonsko možnost, ki jo je omogočila novela zakona o kazenskem postopku, sprejeta lani (in bo veljala samo do konca leta 2008), da lahko zahtevo za varstvo zakonitosti kot izredno pravno sredstvo za vse tiste umrle nekdanje obsojence (na komunističnih sodnih procesih), ki nimajo najožjih sorodnikov (potomcev), to pa so predvsem duhovniki, redovniki in redovnice, vložijo tudi cerkvene ustanove. V M. Rozmanov grob v ZDA 8 Demokracija • 39/xi ■ 28. september 2006 V SREDIŠČU Nezaupanje v Drnovška se veča Mitja Volčanšek Za Janšo več kot za Drnovška v petek, 22. septembra, predstavljeni izidi zadnjega Politbarometra so bili vsaj z enega vidika presenetljivi. Center za raziskovanje javnega mnenja je zaradi čedalje bolj odkritega spora med predsednikom države Janezom Drnovškom in vlado premierja Janeza Janše anketirancem (reprezentativni vzorec je štel 765 ljudi) med drugim postavil naslednje vprašanje: V zadnjem času v javnosti odmeva politična polemika med predsednikom države Janezom Drnovškom in predsednikom vlade Janezom Janšo. S kom od njiju v tej polemiki bolj soglašate? Izidi so, kot rečeno, na neki način presenetljivi. Z Janšo je namreč soglašalo 33 odstotkov vprašanih, z Drnovškom pa »le« 29. Preostali vprašani bodisi niso imeli oblikovanega mnenja, bodisi niso soglašali z nobenim od njiju. Drnovškovih 29 odstotkov sicer ne odstopa tako zelo od Janševih 33, vendar je podatek treba gledati v kontekstu. Gibanje se ne obrestuje Sedanji predsednik republike je namreč vselej, tudi kot predsednik vlade, užival visoko podporo javnosti. Zdaj pa je močno upadla tudi podpora morebitnemu nastopu Drnovškove liste na volitvah. Če bi takšno listo junija podprlo 28 odstotkov vprašanih, je takih sedaj le še 21 odstotkov. Zanimivo, da bi nekdanji predsednik Milan Kučan po isti raziskavi dobil kar 30-odstotno podporo, čeprav je njegova vrnitev v soj političnih luči bržkone nerealna, kaže pa stališče do predsedniške drže sedanjega in prejšnjega predsednika države. Drnovšek tudi ni več prvi med aktivnimi politiki, »vrednimi zaupanja«. V povprečni oceni ga je prehitel predsednik SD Borut Pahor s povprečno oceno 3,5 (prej 3,58). Drnovškova ocena je zdrsnila s 3,62 na 3,4. Nasproten trend je pri premierju Janši, saj mu je ocena v primerjavi z junijem zrasla s 3,02 na 3,11. Na Centru za raziskovanje javnega mnenja, kjer dr. Niko Toš še zmeraj deluje kot nekakšna siva eminenca, poskušajo to »nesorazmerje« popraviti z ugotovitvijo, da predsednika Drnovška vendarle nadpovprečno podpirajo višje in visoko izobraženi, študenti in zaposleni v gospodarstvu, medtem ko se za Janševo stran izraziteje opredeljujejo ljudje s poklicno izobrazbo, gospodinje in kmetje. Glede na liberalno volilno bazo ta podatek morda niti ne preseneča. Porabil je preveč Če pri Centru za raziskave javnega mnenja poudarjajo, da je bila meritev opravljena, preden je predsednik Drnovšek odpovedal svoj program potovanj v tujino, o trendu Drnovškove priljubljenosti govori anketa, ki jo je za Dnevnik opravila agencija Ninamedia in je bila objavljena v ponedeljek. Odločitve predsednika, da umakne zahtevo finančnemu ministrstvu za dodatna sredstva za svojo mednarodno dejavnost, s čimer se je posledično odpovedal vsem obiskom na tujem do konca leta, ne odobrava kar 43,2 odstotka od 700 anketiranih. 26,9 odstotka vprašanih se sicer ironično strinja z Drnovškovo odločitvijo z utemeljitvijo, da »je že tako porabil preveč sred- Prvotne simpatije, ki jih je bil Drnovšek deležen s svojo preobrazbo in razmeroma dobro sprejeto pobudo o ustanovitvi Gibanja za pravičnost in razvoj, so očitno splahnele. stev« in torej posredno kritizira Drnovškovo »zapravljivost«. Le 21,2 odstotka pa jih izraža podporo Drnovšku, saj dejanje razume kot izraz protesta »proti nekorektnemu odnosu vlade do njega«. Izidi Dnevnikove ankete so torej zanimivi, saj med Janšo in Drnovškom po isti raziskavi slednjega podpira 40,9, Janšo pa le 34,3 odstotka vprašanih, medtem ko na Drnovškovo zapravljivost v notorično Drnovšku naklonjenem Dnevniku isti ljudje gledajo s precej drugačnimi očmi. Prvotne simpatije, ki jih je bil Drnovšek deležen s svojo preobrazbo in razmeroma dobro sprejeto pobudo o ustanovitvi Gibanja za pravičnost in razvoj, so očitno splahnele. K temu je nedvomno pripomogla Drnovškova aroganca. Vprašanje, kaj je predsednika v zadnjih mesecih vodilo k iskanju spora z vlado (spomnimo se nenehnih opazk na račun vlade, ki jih je mogoče brati na spletnih straneh njegovega gibanja), ostaja še vedno odprto. No, mnogi so sicer prepričani, da je vzrok v dejstvu, da vlada nasprotuje Drnovškovi zapravljivosti. 13 Demokracija • 39/XI • 28. september 2006 Celo »Tošev« center in Dnevnik ugotavljata zmanjšano podporo predsedniku Drnovšku. POGLEDI Čredni nagon Pavel Ferluga Podlost je bila že v tem, da so revolucionarji dali v en koš vse skupaj, kar je nezaslišana nepravnost. Imamo intelektualce in »intelektualce«. Ne glede na brezhibno strokovno izobrazbo so eni pokončne drže, moralno in etično neoporečni, ki dajo vse na lastno dostojanstvo, drugi pa so taki, da so jim dostojanstvo in moralno-etične vrednote drugotnega pomena. Imajo raje lagodno, brezskrbno življenje brez pretresov v skladu z oblastjo, posebno če je ta nasilna, od katere je odvisen njihov odlični družbeni položaj. Sledijo pač čredi. Zanimivo, da so prav taki neverjetno aktivni in celo pikolovski v demokraciji, da so videti kot mafijski advokati, ki iščejo dlako v jajcu v obrambi zločina, od katerega imajo tudi obilne bonitete, če nič dragega, prikrivanje svojih preteklih grehov. Lep primer so apologeti titoizma v primeru predloga za obnovo procesa proti škofu Rožmanu. Vsi dobro vedo, da je bil ta proces montiran in zato nepraven, zato ne bi bilo nič slabega, če bi ga revidiralo res nepristransko sodišče, ki deluje v sklopu pravnih norm demokratične družbe današnje EU. Ne glede na to, da so bili v takratni krvavi diktaturi taki nepravni procesi nekaj vsakdanjega in so sodili obtožencem kar »in toto«, čeprav so le-ti imeli čisto nasprotne vloge, je čas, da se to popravi. Revolucionarna »sodišča« so pač bila tako izrazito orodje v službi edine partije, da so preprosto uprizarjala že napisane in zrežirane tragikomedije. Isto je bilo na da-chavskih in drugih procesih. Danes postavljajo omenjeni »intelektualci« dileme o morebitni oprostilni sodbi, poleg škofa Rožmana tudi za Rosenerja in drugih. Tem ni do tega, da bi bilo sojenje pravično in brezhibno, ampak za to, da ne bi bil oproščen tudi zločinec! Kakšno nasprotje videnja prava in pravičnosti v soočanju z nepravom. Pravo, tisto z veliko začetnico, se drži človeških načel, da raje ne obsodi krivega, kot da nedolžnega obsodi na smrt. Ta naš primer pa nima takih dilem, saj je le razlika med škofom Ro-žmanom in Rosnerjem, mar ne? Četudi dlakocepijo, zdrava pamet drugače naroča. Podlost je bila že v tem, da so revolucionarji dali v en koš vse skupaj, kar je nezaslišana nepravnost. Ne glede na to, kako se bo zadeva razvila, je dejstvo, da ima današnje slovensko pravo dvojna merila, in to prav zaradi tistih »intelektualcev« (v sodstvu, šolstvu, zgodovinopisju itd.), ki še vedno sledijo črednemu nagonu pretekle ideološke indoktrinacije zločinske partije, ki bi morala biti v demokraciji upravičeno na zatožni klopi skupaj s svojimi apologeti. To bi bila šele prva stopnja rehabilitacije slovenskega sodstva. Sklenil bom s Puškinovim porogom, ki sem ga prebral v nekem Solženicinovem razmišljanju, namenjenem določeni vrsti intelektualcev, ki lagodno sledijo čredi: »Zakaj naj bi bila živina svobodna? Njena tradicija sta jarem in bič.« Mladi eksekutor Vida Kocjan Toliko škode, kot jo je naredila liberalna demokracija v preteklosti, bi težko naredil še kdo. Mladi politični eksekutor, človek, ki ni niti en dan delal v gospodarstvu, ampak je dosedanje življenje preživel pri državnih jaslih, je v ponedeljek popoldne na zasedanju državnega zbora pred TV-kamerami slovenske televizije spet opravljal svoje delo. Gre seveda za Mateja Lahovnika, ki ga je nekdanja vladajoča LDS pridobila za pomočnika, potem ko je začutila, da izgublja tla pod nogami oziroma volivce, za »plačilo« pa mu je ponudila nekajmesečno vodenje gospodarskega ministrstva. Danes ji nekdanji minister vrača uslugo, stranka pa ga pošilja v boj, ker se zaveda, da sama zaradi vseh nepravilnosti, ki jih je zagrešila v svoji dvanajstletni vladavini, tega dela ne more opravljati. Tu je priročni mladec, ki namesto akademske kariere (ali kariere gospodarstvenika) poskuša delati politično. Vprašanja, drugačna od napovedanih, so bila le ena od njegovih manipulacij. Vprašanja o delu in plačilu nadzornikov v posameznih gospodarskih družbah, v katerih ima država svoj lastniški delež, so seveda naloga opozicije, obsojanja vredno pa je dejstvo, da nekdo pri tem z veliko lahkoto manipulira z zneski in imeni tistih, ki jih v dvorani ni, ki torej ne morejo odgovarjati in povedati resnice. Pri tem gre seveda tudi za to, da so predsedniku vlade napovedali drugačno vprašanje, nato pa je poslanec s kršitvijo državnozbor-skega poslovnika izrabil navzočnost televizijskih kamer in se šel eksekutorja. Pri tem je seveda pozabil, da ima država v nekaterih gospodarskih družbah omejen vpliv. Navsezadnje se vsi, še najbolj opozicija, zavzemajo, da se mora država umakniti iz gospodarstva, zdaj pa kar nenadoma zahtevajo, da mora predsednik vlade vedeti za vsako podrobnost v vsaki gospodarski družbi, četudi je država v njej le nekajodstotna lastnica. Skratka, gre za sprenevedanje posameznikov iz vrst opozicije, zato jih je treba na to spomniti. Prav tako jih je ob vseh njihovih pritožbah in ustvarjanju velikih zgodb o kadrovskih zamenjavah na nekaterih vodilnih mestih v državni upravi, družbah z večinskim državnim lastništvom in drugih ustanovah treba spomniti na to, kaj so delali sami. Brez soglasja velikega Gregorja Golobica v preteklem desetletju ni dobila zaposlitve niti čistilka. Posebno pa jih je treba spomniti na dogodke po prevzemu oblasti leta 2000, ko so temeljito počistili z vsemi kadri, ki so jih zaposlili ali podpisali sklepe o njihovi zaposlitvi ministri ali drugi vodilni državni uslužbenci v času svojega polletnega vodenja države. Z ljudmi, ki morda niso bili na njihovi politični liniji, so delali kot svinja z mehom, če uporabimo ljudski izraz. Zato bi bilo veliko bolje, če bi bili ti eksekutorji danes nekoliko previdnejši ali vsaj malo samokritični. Zgodbe bi bile precej drugačne. 10 Demokracija • 39/xi • 28. september 2006 KOLUMNA Vladarjeve stranpoti Dr. Peter Starič Zadnje čase se predsednik Slovenije Janez Drnovšek pritožuje, da mu država nameni premalo denarja. A s kolikšnimi sredstvi bo letos razpolagal, je vedel že v začetku tega leta. Že takrat bi moral pretehtati, kaj v njegovem državniškem delovanju ima večjo prednost in koliko denarja mu bo ostalo za druge, za Slovenijo manj pomembne dejavnosti. Vsak pameten človek ve, da ni mogoče živeti prek svojih zmožnosti. Zal to očitno ne velja za našega predsednika, ki je zapravljal davkoplačevalski denar za obisk guruja v Indiji, plemenskega poglavarja v Boliviji, za tiste na Bližnjem vzhodu in podobne zadeve, ki niso bile usklajene z našim zunanjim ministrstvom. Namesto da bi skrival, da je za vse to zapravil preveč denarja in stroške za veliko pomembnejša potovanja pokril iz lastnih sredstev, sedaj grmi proti vladi. Vse to močno odmeva tudi v tujini, kjer dogajanje pri nas težko razumejo, saj je zanje nepredstavljivo, da predsednik države na tujem opravlja svojo državo, da ne more priti na pomembne, dogovorjene sestanke, kot je npr. dogovorjeni obisk v Madridu, in na generalno skupščino OZN v New Yorku, ker mu vlada ne odobri dodatnih sredstev (zamolči pa, da je sredstva, ki so mu jih dodelili prav za take obiske, lahkomiselno zapravil). Če pogledamo nekaj let nazaj, bi lahko rekli, da za vse tisto, kar danes pridiga »Janez D.« po internetu, to je pravičnost, razvoj, skromno življenje in podobne vrednote, sam ne daje prav dobrega zgleda. Spomnimo se, ko je hotel imeti drago letalo »falcon«. Čeprav ga sedaj nimamo, nas je zavoženi posel vseeno precej stal, domnevno predvsem zaradi »vmesnikov«, ki so že poka-sirali svojo provizijo. Zatrjuje, da se mora človek opravičiti za storjene napake, pozablja pa primer Depale vasi, kjer se je nedvomno izkazalo, da so takrat po krivici odstavili obrambnega ministra Janeza Janšo. Za ta primer se je pozabil opravičiti. Še več, Janšo blati, da si poskuša podrediti institucijo predsednika države, ker mu ne da dodatnega denarja kar tako, ampak se hoče o tem in o drugih njegovih »amaterskih« dejavnostih z njim pogovoriti. Glede stradanja, ki ga propagira naš predsednik, pa po lastnih izkušnjah iz Gonarsa lahko potrdim, da se taka »terapija« ne obnese. Tam se je drastično potrdilo tisto, kar pravi dr. Tine Ve-likonja; na pokopališču v Gonarsu leži približno 450 pokojnih slovenskih taboriščnikov, ki niso prestali alternativne diete »a la Drnovšek«. Demokracija ■ 39/xi • 28. september 2006 Je Janez Drnovšek sploh še sposoben opravljati funkcijo predsednika republike? Sedanje Drnovškovo pritoževanje me močno spominja na študenta, ki ga je še v stari Srbiji oče, kmet iz Smedereva, poslal študirat na Dunaj. Čez kaki dve leti je imel na Dunaju opravek očetov prijatelj iz Beograda. Ker je oče posumil, da s sinom ne gre vse po pričakovanju, je prosil prijatelja, naj se pozanima, kako kaj sin študira. Prijatelj se je vrnil z najslabšimi vestmi: da sin »nenamensko troši sredstva«, kot bi rekli danes. Veliko pogosteje ga je bilo videti v gostilnah v družbi vinskih bratcev in v bordelih kot na univerzi. Oče mu je takoj zaprl finančno pipico. Sredi naslednjega meseca je dobil sinovo pismo, zakaj še ni denarja. Oče ni odgovoril. Čez teden dni drugo, nujno pismo, kaj da je z denarjem. Oče nič. Nazadnje pa telegram: »Če ne pošlješ denarja, skočim v Donavo.« Tedaj mu je oče odpisal: »Skoči! Čakam te v Smederevu!« Ko je Drnovšek dobil v bistvu enak odgovor finančnega ministra Andreja Bajuka, njegove vsebine sprva sploh ni mogel dojeti. Menil je, da se tudi v sedanjem sistemu lahko vede kot maršal Tito, ki je iz državne blagajne jemal z veliko zajemalko, kolikor je želel, medtem ko se je Jugoslavija pogrezala v dolgove. Čeprav je predsednik vlade Janša zagotavljal Drnovšku, da se bo nekako našel denar za potovanje v ZDA in v Madrid, se je tej pomoči odrekel kot užaljena primadona in do konca leta odpovedal vsa potovanja. Kot da bi si na vsak način prizadeval narediti v tujini vtis, da je naša vlada operativno nesposobna. Čedalje več državljanov pa meni, da to velja za predsednika Drnovška. Pričakujemo, da bodo v državnem zboru izglasovali, da mora Drnovšek obvezno na pregled pri zdravniškem konziliju, ki naj izreče dokončno mnenje o njegovem psihofizičnem stanju in odloči, ali je - tak, kakršen je - sploh še zmožen opravljati dolžnosti predsednika republike, da se bodo končno nehale otročarije na najvišjem vrhu naše države, ki nas v tujini sramotijo, doma pa povzročajo zdrahe in nepotrebne stroške. 13 11 :e Arhar ««a ljubljen r-ce Arhar . ¿ufcna Ljubljani dr- France, w tfpana dr. France Arh; Zs bipana ljubi)* dr. France Arhar POLITIKA Janez Janša, Andrej Bajuk in Janez Podobnik so izrazili podporo Francetu Arharju pri kandidaturi za župana. Arhar pridobiva podporo Gašper Blažič, foto: Bor Slana, arhiv Demokracije V petek, 22. septembra, mesec dni pred lokalnimi volitvami, se je tudi uradno začela volilna kampanja, čeprav se je rok za oddajo kandidatur iztekel šele 27. septembra. Kot smo zapisali že v prejšnjih številkah Demokracije, je težišče lokalnih volitev v mestnih občinah, zlasti v Ljubljani in Mariboru, saj se obe mesti soočata z razvojnimi izzivi, po drugi strani pa trpita za posledicami neučinkovitosti mestnih oblasti. Predvsem bo pomemben izid v Ljubljani, saj se bo odločalo o tem, kakšna bo prihodnja podoba slovenske prestolnice v Evropi. Slovenija namreč z novim letom vstopa v evroobmočje in bo prav gotovo postala privlačnejša za turiste iz Evropske unije. Za boljšo Ljubljano Uradni začetek volilne kampanje je zaznamoval predvsem France Arhar, saj je v torek, 19. septembra, dobil najprej podporo s strani Zbora za republiko - le-ta je v dvorani Slovenske filharmonije pripravil javno tribuno, ki so se je udeležili predstavniki mestnih odborov pomladnih strank, predstavniki Zbora za Ljubljano, »mlajšega brata« Zbora za republiko. Tako je bilo mogoče poleg nastopajočih na javni tribuni (dr. Peter Jambrek, dr. Stane Granda, Saša Markovič, Japec Jakopin, Marko Pogorevc, Miran Pavlin, dr. Rajko Pirnat, Darinka Miklavčič, Tomaž Merše, Mojca Kucler Dolinar) opaziti še nekatere bolj znane osebnosti, na primer ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika in ministra za zdravje Andreja Bruča-na pa igralca Toneta Kuntnerja, poslanca slovenskega parlamenta iz časa Demosa dr. Ivana Vi-voda in še nekatere, medtem ko smo pogrešali zlasti pripadnike kroga Nove revije, ki je bila tokrat na javni tribuni, ki je nosila naslov Razvojni izzivi Ljubljane kot glavnega mesta Slovenije: poslanstvo in naloge županskega kandidata dr. Franceta Arharja - bolj slabo zastopana. Po nekaterih neuradnih ocenah naj bi bila odsotnost tudi posledica nestrinjanja nekaterih pripadnikov novorevijaškega kroga z domnevno politično instrumen-talizacijo Zbora za republiko za predvolilne potrebe, vendar je to le eden od namigov. V uvodu je dr. Peter Jambrek najprej izpostavil glavni namen Zbora za republiko, ki naj bi bil po njegovih besedah »odprta politična struktura in prostor za strpno in trezno razpravo«, s tem pa naj bi nadaljeval tradici- jo Društva slovenskih pisateljev, Odbora za varstvo človekovih pravic in Zbora za ustavo, ki so konec osemdesetih let organizirali javne tribune. Jambrek je tudi spomnil na Majniško deklaracijo, ki so jo leta 1989 prebrali na Kongresnem trgu, na 57. številko Nove revije in prispevke za slovenski nacionalni program. Prizadevanja za novo državo so obrodila sadove, kljub temu pa je po njegovih besedah treba nadaljevati prizadevanja za uveljavitev vrednot, kot so enake možnosti, pravna država itd. Zato bi bilo treba doseči zamenjavo mestne oblasti, kar naj bi se zgodilo z izvolitvijo Franceta Arharja. Le-ta se je javne tribune udeležil in na Jambrekov predlog moderiral razpravo, še prej pa se je na navzoče obrnil 12 Demokracija • 39/xi • 28. september 2006 POLITIKA Pavel Gantar, osmoljenec v lastni stranki Milan M. Cvikl, Jankovičev podpornik s krajšim nagovorom, v katerem je poudaril, da je Ljubljana ena izmed evropskih prestolnic in da si zato zasluži podobo, kot gre evropskemu mestu in prestolnici države, ki bo vsak čas vstopila v evroobmočje. Arhar je še dodal, da je program odprt in da štejejo dejanja na dolgi rok. Kritično do mestnih oblasti Med razpravljavci je prvi nastopil dekan ljubljanske pravne fakultete dr. Rajko Pirnat in opozoril zlasti na krizo odločanja ter blokade, ki onemogočajo sprejemanje odločitev. Po njegovih besedah je kooperativnost med mestno in državno oblastjo premajhna. Podobno meni tudi Peter Sušnik, mestni svetnik iz vrst SDS, ki je bil v svojem nastopu zelo kritičen. Po njegovih besedah se je mestni proračun močno okrepil v zadnjih letih, vendar za ta presežek Ljubljančani niso dobili ničesar. Tako se je celo zgodilo, da so po Ljubljani postavili parkirne avtomate, ki po novem letu ne bodo sprejemali nove valute (evro), poleg tega to ni bil projekt mesta, pač pa nekoga drugega, nihče pa ne želi prevzeti odgovornosti. Sušnik je precej kritik namenil tudi neustreznemu razmerju med politiko in stroko v ljubljanski mestni upravi ter strankarsko kadrovanje sedanje mestne koalicije. Med nesojenimi županskimi kandidati na javni tribuni - Sušnika je najprej predlagala SDS, dokler niso vse tri pomladne stranke podprle Arharja - se je znašel tudi Marko Pogorevc, ki je govoril o varnosti v Lju- bljani. Po njegovih besedah se ljubljanska mestna oblast noče ukvarjati z varnostjo, čeprav se v Ljubljani pogosto zadržujejo turisti, ki se ukvarjajo s priložnostnimi tatvinami. Treba je poskrbeti predvsem za varnost nemočnih skupin, to so najmlajši in najstarejši, in preprečevati nasilje, izsiljevanje ter prodajo mamil v bližini šol. Zgodovinar dr. Stane Granda pa se je v svojem nastopu vprašal, ali je biti tajkun v Sloveniji oz. Ljubljani vrednota. Za izbiro župana bi morali imeti izdelane kriterije, saj nas bo župan zastopal pred Evropo, je še dejal dr. Granda. Izvolitev dobrega župana je torej naložba v prihodnost. Darinka Miklavčič, generalna direktorica Kliničnega centra, je predstavila zdravstveno problematiko mesta, Tomaž Merše družinsko, Ja-pec Jakopin pa gospodarsko. Poslanka Mojca Kucler Dolinar je opozorila zlasti na skrb in odgovornost za skupno javno dobro, nogometaš Miran Pavlin pa na Df.mokracua nujnost športnega udejstvovanja tako ljubljanskih športnikov kot vseh drugih prebivalcev. Podpora z državnega vrha Podpora Francetu Arharju s strani treh pomladnih strank seveda ni ostala samo na mestni ravni, saj so Arharja v ponedeljek, 25. septembra, na tiskovni konferenci podprli tudi predsedniki SDS, NSi in SLS Janez Janša, Andrej Bajuk in Janez Podobnik. Slednji je izrazil prepričanje, da Arhar pooseblja izkušnje preudarnega, poštenega in dobro izobraženega človeka, ki je vodil Banko Slovenije. Ljubljana namreč potrebuje župana z evropskimi izkušnjami in znanstvi, poleg tega pa bi Arhar v mestne finance vnesel potrebno transparentnost. Andrej Bajuk meni, da bi Ljubljana z izvolitvijo Franceta Arharja dobila osebnost, ki bi znala stvari spraviti v pravo smer, saj se je Arhar doslej že izkazal, razmere v mestu pa kričijo po spremembah. Janša je izpostavil predvsem Ljubljano kot prestolni- ■ 28. september 2006 co Slovenije in eno izmed evropskih prestolnic. Po njegovih besedah lahko Arhar veliko pripomore k temu, da bo življenje v Ljubljani boljše, varnejše in da bo mesto imelo perspektivo. Modernizacija Ljubljane ni potrebna samo zaradi Evrope, ampak predvsem zaradi Ljubljančanov in vseh državljanov Slovenije, saj je Ljubljana prestolnica vseh državljanov. France Arhar se je na koncu predsednikom vseh treh strank zahvalil in zagotovil, da si bo kot župan prizadeval, da bo deloval pošteno, korektno in transparentno. Kako bo podpora predsednikov strank (predsednik vlade in dva ministra) vplivala na Arharjevo priljubljenost, je ta čas težko reči. Oglasili pa so se nekateri županski kandidati, ki se čutijo diskriminirane zaradi odnosa medijev, še zlasti TV Slovenija in POP TV, do nefavoritov. Spori V LDS Medtem ko je ljubljanska desna sredina strnila vrste, pa ima velike težave mestni odbor LDS, saj mu očitno ni uspelo rešiti težav, ki so se pojavljale v zadnjih dveh letih, ko je prišlo do cepitev znotraj svetniške skupine. Tako je mestni odbor za županskega kandidata predlagal slovenskega diplomata Jožefa Kuniča, ki pa očitno ne bo deležen široke podpore volilnega telesa LDS, čeprav je - tudi po mnenju političnih nasprotnikov - dober kandidat za župana. A kot kažejo javnomnenjske ankete, naj bi glavnina levo usmerjenih volivcev podprla Zorana Jankoviča. Slednjemu naj bi bil zelo naklonjen tudi poslanec LDS Milan M. Cvikl, ki naj bi ► 13 Zoran Jankovič in kandidati z njegove liste POLITIKA Arhar pridobiva podporo ► celo prostodušno priznal, da županski kandidat Jožef Kunič, ki ga je predlagala LDS, ni najboljši. Zoran Jankovič je svojo listo predstavil v petek, 22. septembra, na njej pa so med drugim nekateri mestni svetniki LDS, in sicer Jani Moderndorfer, Dunja Piškur Kosmač, Roman Jakič in Peter Božič. Jankovič, ki bo tudi nosilec liste, stavi zlasti na znane Slovence, kot so Robert Pešut-Magnifi-co, Jonas Žnidaršič, Peter Vilfan, Srečko Katanec, Jernej Šugman, Jure Zdovc, Branko Durič, Vita Mavric, Mitja Meršol, dr. Gregor Tome, Marko Kosin, dr. Marta Bon in Janez Pergar. Da v vrstah ljubljanske LDS ni vse tako, kot bi moralo biti, dokazuje tudi odstop Pavla Gantarja z liste LDS. Po neuradnih podatkih naj bi bil odstopil zato, ker naj bi bil uvrščen šele na 14. mesto na listi, kar pa je glede na to, da je še vedno eden od »veteranov« v LDS in nekdanji minister, precej nenavadno, saj se navadno na vrh liste uvrstijo poslanci in mestni svetniki. Gantar v medijih sicer zanika takšne namige, vendar jih je na neki ANKETA Ali bi moral Janez Drnovšek odstopiti s funkcije predsednika republike? a) da b) ne c) ne vem Odgovorite na www.demokracija.si Rezultati preteklega tedna Koga bi v Ljubljani volili za župana? Araharja ■■■■■ "2,0% Jankoviča HH 23,9% druge ¡4,1% % 0 25 50 75 100 Glasovalo: 753 Demokracija način tudi potrdil, saj je razočaran nad ambicijami mestnega odbora LDS, ki naj bi se bolj kot za zmago zavzemal za to, da obdrži pozicije. Gantarjev odstop pa naj bi bil povezan tudi s tem, da je znotraj mestne LDS glavna opozicija sedanjemu predsedniku mestnega odbora Slavku Slaku, saj je pred dobrim letom frakcija, ki ji pripada tudi Gantar, poskušala zamenjati vodstvo ljubljanske LDS, vendar neuspešno, vnovičen poskus pa je sledil šele pred kratkim, ko je 50 podpisnikov znova predlagalo razrešitev vseh vodilnih v mestnem odboru LDS. Vse pa kaže, da so velike težave pri sestavljanju liste LDS v Ljubljani tudi posledica (pre)velike ambicioznosti nekaterih vidnejših članov LDS, ki so računali, da bodo kandidirali na drugih listah (predvsem na Jan-kovičevi), zato niso podpisali soglasja h kandidaturi na listi LDS. NSi podprla Pivca živahno je tudi v Mariboru, kjer je glavni favorit Gregor Pivec po pričakovanjih dobil tudi podporo NSi, vendar je glede na dogajanje v Ljubljani, kjer Arhar uživa podporo vseh treh pomladnih strank, v drugačnem položaju, saj bo njegov najresnejši tekmec poslanec SLS Franc Kangler, ki ga je podprla tudi SNS. Slednja je sicer načrtovala, da bi v župansko tekmo vstopil podpredsednik SNS Sašo Peče, vendar je slednji ostal načelen, saj je vedno nasprotoval združevanju poslanske in županske funkcije, čeprav sta poslanca državnega zbora tudi Franc Kangler in Milan Petek iz LDS. Dogajanje v Mariboru je zanimivo predvsem zaradi dejstva, da sta LDS in SD tokrat v ozadju. Vse namreč kaže, da se v drugi krog ne bo uspelo uvrstiti ne Petku ne sedanjemu županu Borisu Soviču (SD), ki se je po oklevanju vendarle odločil za vstop v župansko tekmo, čeprav se bržkone zaveda, da je med avtsajderji. Največ možnosti za vstop v drugi krog ima tako zelo ambiciozni Franc Kangler, ki pa mu ne pripisujejo veliko možnosti za zmago, saj ga imajo nekateri Mariborčani za »provincialca«. Zato je mogoče pričakovati, da bo Pivec obdržal prepričljivo prednost vse do volitev. [9 Z džamijo se bodo ukvarjali nasledniki Da je džamija oz. islamski verski in kulturni center, ki naj bi ga gradili v Ljubljani, kislo jabolko, v katerega ljubljanski mestni svet pred volitvami ne bo ugriznil, dokazuje dejstvo, da se bo s tem problemom mestna oblast najverjetneje ukvarjala šele v naslednjem mandatu. Poglavitni vzrok za to pa niso grozilna pisma, ki so jih pred nedavnim prejeli nekateri mestni svetniki iz vrst ljubljanske levice, pač pa ljubljansko volilno telo, ki zlasti po zadnjih izgredih, ki so nastali po papeževih nerodnih izjavah v Regensburgu, še bolj nasprotuje graditvi islamskega centra. Nekateri županski kandidati v Ljubljani protestirajo zaradi diskriminacije. Favorita v Mariboru Gregorja Pivca poleg SDS podpira še NSi. Franc Kangler uživa podporo SLS in Slovenske nacionalne stranke. 14 Demokracija • 39/xi • 28. september 2006 POLITIKA Vroče mestne občine Mitja Volčanšek, foto: arhiv Demokracije Čeprav po velikosti in pomenu med slovenskimi občinami premočno izstopata Ljubljana in Maribor, bodo izidi lokalnih volitev drugod po Sloveniji prav tako pomembni. Kot kaže, bodo nekatere tekme za županski stolček še posebej zanimive. Novega župana bodo gotovo dobili v Novem mestu. Sedanji župan Boštjan Kovačič (marca je izstopil iz LDS) je pred štirimi leti tesno premagal neodvisnega kandidata Francija Konciljo, pri tem pa so se pojavili resni sumi volilne prevare oziroma ponarejanja glasovnic v korist Ko-vačiča. Slednji letos ne bo kandidiral, najbrž zaradi številnih afer, ki so krasile njegov mandat. Najresnejši Kovačičev naslednik je tragični poraženec izpred štirih let Franci Koncilja, ki kot neodvisni kandidat uživa podporo SDS, NSi in SLS. LDS bo nastopila z dokaj neznanim Janezom Prezljem, kar priča o težavah pri iskanju reprezentativnih kandidatov. SD in Zveza za Dolenjsko podpirata Alojza Muhiča, podžupana in direktorja novomeške Komunale, ki je bila sredi lanskega leta v središču ene od afer. Med drugimi kandidati naj omenimo še Janija Kramarja (stranka AS in Lista za Slovenijo) in neodvisnega kandidata Miloša Dularja z liste Rad imam Novo mesto. Zmagovalcu nikakor ne bo manjkalo dela. Dolenjska metropola se bo morala ob ugodnih gospodarskih kazalcih ukvarjati z ohranjanjem položaja regijskega središča, tarejo pa jo tudi občutljivi socialni problemi, med katerimi izstopa romsko vprašanje. Popovič v drugo? Kar je bilo še pred štirimi leti na Obali nepojmljivo, ima sedaj več kot trdno podlago. Govorimo o možnosti Borisa Popoviča za vnovično izvolitev za župana mestne občine Koper, ki je znana kot rdeči fevd. Medijsko izredno izpostavljeni Popovič v dosedanjem mandatu ni imel miru, saj so se bolj ali manj namišljene afere v zvezi z njim kar vrstile (o tem podrobneje pišemo v tej številki). Kljub temu se zdi položaj županove liste Koper je naš nadvse ugoden. Podporo mu je napovedala tudi SDS. NSi bo za svojega kandidata predstavila podjetnika Ivana Matoša. SD kandidira Jadrana Bajca, na prvem mestu strankine liste za mestni svet pa je nekdanji direktor Luke Koper Bruno Korelič, ki je s tem potrdil svoje dolgoletne politične simpatije. V LDS so kot protiutež Popoviču izbrali Bredo Krašna, predsednico sveta koprske LDS. Preostala kandidata sta Viktor Markežič (novoustanovljena stranka Oljka) in Franc Malečkar (Zeleni Slovenije). V Novi Gorici se v nasprotju s Koprom obeta zmaga kandidata leve sredine. Socialni demokrati bodo stavili na sedanjega župana Mirka Brulca, ki je leta 2002 premagal dotedanjega prvega moža občine Črtomirja Špacapana. Slednji se po krajši odsotnosti iz politike vrača v bitko za župana, tudi tokrat kot kandidat LDS. Špacapanu so podporo napovedali tudi v Listi Demokracija ■ Roberta Goloba, direktorja družbe Istrabenz energetski sistemi. Mestna opozicija pomladnih strank SDS, SLS, NSi in SMS je kot alternativo obema omenjenima oblikovala listo Skupaj za Goriško, skupnega kandidata za župana pa kljub napovedim niso mogli določiti. Tako bo SLS nastopila z Rajkom Harejem, NSi s Tomažem Lisjakom, za SDS pa še ni jasno, koga bo podprla. Med drugimi kandidati naj omenimo Mirana Miillnerja (SNS), predsednika Zveze za Primorsko Otona Mozetiča, neodvisnega kandidata Rudija Šimca, ki uživa podporo liste Goriška naprej (ta je nastala kot frakcija že omenjene liste Skupaj za Goriško) in stranke AS, ter Aljošo Humarja (stranka Kresnica). Stari in novi V Murski Soboti se obeta dokaj izenačen boj. Aktualnega župana Antona Štihca podpira kar pet strank (SDS, NSi, SLS, DeSUS in AS), njegov najresnejši /XI ■ 28. september 2006 tekmec pa bo po vsej verjetnosti kandidat LDS Andrej Gerenčer, ki je že bil župan Murske Sobote, bil pa je tudi poslanec in veleposlanik v Budimpešti. Za županski stolček so v igri še trije kandidati: na listi SD Brigita Perhavec in neodvisna kandidata Suzana Szabo Pahič, direktorica tamkajšnje mestne knjižnice, in županov kritik veterinar Slavko Švenda. MO Kranj oziroma njenega župana Mohorja Bogataja so v iztekajočem se mandatu pretresli nekateri škandali, zaradi česar se mu je odpovedala LDS, s katero je kandidiral leta 2002. Bogataj pri vnovični kandidaturi uživa podporo SD, SLS, DeSUS in SMS. SDS ima močno protikandidatko v politično izkušeni Ireni Oman, medtem ko bo NSi nastopila z Janezom Jerebom. LDS za župana kandidira direktorja carinske uprave Franca Koširja, Mladi za Kranj in Mladi za razvoj Kranja pa podpirajo neodvisnega Damijana Perneta. 19 15 DOSJE Lažnivi Kljukec Vida Kocjan, foto: Gregor Pohleven, Bor Slana Kandidat za ljubljanskega župana Zoran Jankovič se je v nekaj tednih najmanj dvakrat zlagal, poleg tega prikriva svoje milijardno premoženje, ki si ga je pridobil v zadnjih desetih letih, to je v času tranzicije. Prvič se je jankovič zlagal, ko je dejal, da bo, če bo izvoljen za župana, to delo opravljal za i evro letne plače. Kmalu si je premislil in se mu to ne zdi več smiselno. Julija v TV-klepetalnici nacionalne televizije razglašal, da se njegova sinova ne bosta prijavljala na javne razpise mestne občine Ljubljana, že pri prvem TV-soočenju pa je to obljubo pozabil in dejal, da se bosta prijavljala na razpise. Resnice ne govori niti o svojem premoženju. Skupaj s sinovoma je lastnik ali solastnik najmanj 11 gospodarskih družb, njegovo premoženje pa je vredno vsaj 4 milijarde tolarjev. Iz obubožanega in močno zadolženega ter večkrat ovadenega gradbenega operativca seje v slabem desetletju prelevil v ultrabogataša. Glede na to, da na svoje obljube hitro pozabi, je tudi verodostojnost njegovih predvolilnih obljub močno vprašljiva. Pri tem ne smemo pozabiti na njegovo prodajo delnic v Mercatorju kupcem s sumljivim kapitalskim izvorom in na sporne nepremičninske posle tako doma kot na Balkanu. Med ljudmi, ki ga bolje poznajo, velja Jankovič za maščevalnega, hinavskega in agresivnega človeka s dobrimi zvezami z nekaterimi totalitarnimi samodržci, pri čemer zasleduje izključno svoje, pogosto tudi bolne ambicije, najpomembnejše pa so mu osebne koristi. V vodenju mestne občine Ljubljana tako vidi izključno novo priložnost za svoje nadaljnje bogatenje. Hitro obljubi, še hitreje pozabi Zoran Jankovič, decembra lani odstavljeni predsednik uprave PS Mercator, je svoje rane po lastnih besedah lizal do aprila. Bolj kot izgubljeno mesto prvega človeka v Mercatorju gaje bolelo dejstvo, da mu je spodletel poskus prelisičiti lastnike sistema in izvesti mene-džerski odkup oziroma Mercator postopoma prepustiti srbskemu kapitalu. Iz užaljenosti je nato za 2 milijardi tolarjev prodal »svoje« delnice sistema in k prodaji javno pozival tudi druge lastnike. Kupci so bile osebe s sumljivim kapitalom in poštnim predalom na Kajmanskih otokih. Vmes je razglašal, da ima številne poslovne ponudbe iz tujine, v Studiu City na TVS pa je v začetku tega leta kategorično zatrdil, da ga politika ne zanima. Ko so mu vsi »veliki« posli spodleteli, se je odločil, da kandidira za župana mestne Zoran Jankovič išče priložnost za nadaljnje bogatenje. DOSJE Jankoviceve obljube ne veljajo več kot nekaj tednov TV-klepetalnica: Zoran Jankovic' (i 3. julij 2006 ob 12:00) Andrej: Pozdravljeni, nekatere skrbi, da boste funkcijo izkoristili za oddajo različnih poslov prijateljem, družinskim članom? Zoran Jankovic: Naj jih to nič ne skrbi ... Nobeden od družinskih članov ne bo udeležen pri poslih mestne občine Ljubljana. in Zoran Jankovic pri TV-soočenju z voditeljico Vido Petrovčič (dobra dve meseca pozneje) Petrovčičeva: Mislite, da se lahko (sinova - op. av.) javita na razpis? Jankovic: Seveda, zakaj pa ne? Vir: Spletna stran RTV SLO in magnetogram TV-soočenja Lastniški deleži družine Jankovic ob koncu leta 2005 LASTNIŠKI DELEŽ TRŽNA OZ. KNJIGOVOD. V ODSTOTKIH VREDNOST KAPITALA VTISOČIH TOLARJEV PS Mercator 1,74 2,124.960 Diagnostični center Bled 31 777.359 Hotel Jelovica Bled 91,38 427.716 Electa Inženiring 100 340.988 Medilab 17,5 46.959 Klinika Ljubljana 50 45.174 Luna park Sežana 20,6 25.337 BTC Kratochvvill 20 18.823 Volos 100 2.809 VJJ 100 2.029 Electa Holding 100 1.019 SKUPAJ 3,813.173 Viri: Klirinško depotna družba, Ajpes, Damijan Jankovic in lastni izračun -povzeto po ugotovitvah novinarja Silvestra Šurle iz tednika Mag Opomba: V začetku letošnjega leta je Jankovic za 2 milijardi tolarjev (tolikšna je ocena v javnosti, sam zneska ni izdal) delnice PS Mercator prodal družbi Altima, katere lastniki naj bi bili srbski poslovneži, družba pa je imela le poštni predal na Kajmanskih otokih. Dodajmo, da je Zoran Jankovic po lastnih navedbah 62,5-odstotni lastnik družbe KLM, d. d., kije imetnica 61.490 delnic Mercatorja iz kroga dokapitalizacije Mercatorja ob koncu leta 2005 in v začetku leta 2006. Današnja vrednost premoženja družine Jankovic naj bi bila torej še vedno približno enaka kot ob koncu leta 2005, če so seveda Jankoviceve navedbe resnične. občine Ljubljana, in tako gladko snedel svojo besedo. Menda naj bi bil neodvisen. Kdor bo prebral članek do konca, bo lahko presodil, kako »neodvisno« je bilo njegovo imenovanje za predsednika uprave PS Mercator. Figamož Že ob napovedi kandidature je Jankovic v medijih razlagal, da za županovanje ne bo prejemal mesečne plače oziroma si bo dal izplačati en evro plače na leto. Kmalu o tem ni več govoril, ampak je izjavil, da se mu to ne zdi več smiselno. Vendar to ni največji Jankovičev »greh«. Še konec julija letos je v klepetalnici na spletni strani RTV SLO dejal, da se njegova sinova v primeru, če bo izvoljen za župana, ne bosta prijavljala na javne razpise v mestni občini. Že čez dva meseca je v eni od televizijskih oddaj dejal, da se njegova sinova oziroma njuna podjetja seveda lahko prijavljajo na javne razpise (podatke iz klepetalnice in del magnetograma iz televizijske oddaje objavljamo posebej). Že samo to, da si je človek, ki je bil še pred slabim desetletjem po premoženju enak povprečnim državljanom, v nekaj tednih najmanj dvakrat premislil, daje slutiti, da bi bil tudi kot župan figamož. Pri obljubah torej drži fige v žepu in se obnaša kot prodajalec na tržnici, ki pri obratu za 90 stopinj »pozabi«, kaj je obljubil hip pred tem. V šoli s prekupčevalci v Sara ocih pri Smederevu 1. januarja 1953 rojeni Zoran Jankovic (mati je bila Slovenka, oče pa Srb) je prvih 11 let svojega življenja preživel pri starih starših, se nato preselil k staršem v Ljubljano in začel obiskovati 5. razred osnovne šole, ne da bi obvladal materni jezik. Danes se rad pohvali, da je svojo podjetniško žilico izkazoval že v gimnaziji, ko je novačil kandidate za vozniški izpit. Vpisal se je na ekonomsko fakulteto, se vmes poročil, in čeprav naj bi bil po lastnih navedbah še pred poroko leta 1974 sam zgradil stanovanjsko hišo s prihranki od dela v AMD Moste in avtoprevozništva, s katerim je pomagal očetu, poznavalci razmer zatrjujejo, da mu je to hišo še pred poroko z njegovo hčerko zgradil predvsem Jankovičev tast. Diplomiral je leta 1980 (pri dr. Tei Petrin, nekateri pa njegovo diplomo zdaj menda preverjajo), to je devet let po vpisu na fakulteto. Naslov njegove diplomske naloge je dovolj pomenljiv: Prekupčevalci s kmetijskim blagom pri nas. V nalogi je med drugim analitično prikazal ceno kilograma paprike iz Makedonije v letu 1975 (nalogo naj bi bil oddal leta 1980!). Tudi pozneje je dejal, da se je s področjem prekupčevanja in t. i. zeleno mafijo podrobno spoznal že v 80. letih prejšnjega stoletja, nasploh pa se je nekako prijelo njegovo stališče, da je dober trgovec le tisti, ki obvlada prekupčevanje in prekupčevalce. Sodbo o tem, kaj to pomeni v praksi, naj si ustvari vsak bralec sam. Jankovic je očitno že v mladosti presodil, da so njegove ambicije večje od tistih, ki mu jih ponuja življenje običajnega poslovneža. Zadovoljen ni bil v nobeni službi, kjer ni postal vodja. Bil je blizu vodstva, vendar nikjer prvi. Bil je užaljen, ker ga Miran Goslar, takratni predsednik uprave Mercatorja, ni izbral za direktorja skupnega podjetja Mercator Inženiring (vodil ga je Jože Vidmar), zato je dal odpoved in se zaposlil v SOZD Emona. Pričakoval je, da ► Ljubljančanom se slabo piše: volk dlako menja, nravi ne. Tranzicijski tajkun Zoran Jankovic Demokracija • 39/XI • 28. september 2006 17 DOSJE ► bo nasledil predsednika uprave Mitjo Svetelja. Ko se to ni uresničilo (na ta položaj je bil imenovan Marko Sok), je spet dal odpoved (leta 1990) in ustanovil podjetje Electa Inženiring (za takratnih 2 tisoč mark ustanovnega kapitala), ki se je začelo ukvarjati s projektiranjem, graditvijo objektov in notranjo opremo. Po tem letu si je zgradil tudi stanovanjsko hišo na Rudniku, kjer stanuje še danes. Dodajmo, da je obogatel v bistvu v zadnjih dobrih desetih letih. Kot Lažnivi Kijukec Spletna stran: http://www.youtube. com/watch?v=_ yocf_HfcjO s posnetkom, ko Rop zabrusi Jankoviču, da ga je v Mercator postavila politika. Kako namerava Jankovič ravnati z Ljubljano, kaže ravnanje Janeza Per-garja, Jankovičevega »svetovalca« za turizem, kije Kompas pred nekaj tedni prodal Hrvatom. RADIO U NI VOX 1017.5 MHz e-mail lnfo@univox.sl zanimivost povejmo, da se je leta 1988 vozil z golfom. Sporna Electa Z družbo Electa, za katero so že pred časom nekateri časniki pisali, da je bila zelo zadolžena, zaradi česar so bile na sodišču vložene tudi številne tožbe (in pozneje čudežno umaknjene), zoper Jankoviča pa so bili sproženi kazenski pregoni (tudi nanje se je pozabilo), je prevzemal posle pri prenovi Grand hotela Metropol, Grand hotela Palače, garažne hiše v Portorožu, gradil je novogoriško Perlo in poslovno stavbo novogo-riškega Hita. Gradnje torej, za katere ni bilo javnih razpisov in kjer si dobil posel le, če si lobiral, da ne rečemo še kaj hujšega. Na listi LDS Leta 1994 je postal član poslovno-razvojnega sveta LDS, ki ga je vodil preminuli Peter Rigl. Čeprav je Jankovič ves čas razglašal, da ni član nobene politične stranke, se je zelo rad kazal v družbi Milana Kučana, nekdanjega predsednika države, ki mu je Jankovičeva navzočnost ugajala, in sicer doma, kjer je rezal trakove v nekaterih trgovskih središčih, in v tujini, na primer v Bosni in Hercegovini, kjer se je njegovo ime pojavljalo v zvezi z nekaterimi spornimi nepremičninskimi posli. No, Peter Rigl je Jankoviča nato v imenu Odškodninskega sklada predlagal za člana nadzornega sveta Mercatorja, ki ga je po Goslarjevem odhodu vodil Živko Pregl, nekdanji podpredsednik izvršnega sveta SFRJ (znan po tem, da je v času osamosvojitvene vojne iz Beograda v Slovenijo prišel med zadnjimi Slovenci, in kot človek z močnimi zvezami v švicarski poslovni navezi). Leta 1997 seje moral Pregl posloviti z mesta generalnega direktorja Mercatorja, nanj pa se je zavihtel Jankovič, potem ko je zvito kot član nadzornega sveta glasoval celo proti Preglovi odstavitvi, kar se danes kaže kot dobro premišljena poteza. To naj bi bil po njegovem mnenju in zapisih njegovih zvestih podanikov dokaz, da sam ni imel namena spodnesti Pregla in postati prvi mož Mercatorja. »Polifka te je nastavla« Dolgo je v javnosti veljalo, da Jankovič direktor Mercatorja ni postal po strankarski ali, bog ne daj, politični liniji, ampak zaradi svojih Lastniki Mercatorja so Jankoviča pravočasno odstavili. Jankovič je v davčni napovedi za odmero dohodnine za leto 2005 po lastnih navedbah prijavil 205,7 milijona tolarjev prihodkov (858.393 evrov) in plačal slabih 75 milijonov tolarjev dohodnine. To pomeni, daje bil njegov lanski mesečni prihodek slabih 11 milijonov tolarjev. Ker so ga nadzorniki odstavili z mesta predsednika uprave Mercatorja, je v letošnjih osmih mesecih prejel 2,3 milijona tolarjev (zaposlen je v lastnem podjetju), kar je 291 tisoč tolarjev bruto na mesec oziroma manj kot 200 tisoč tolarjev neto na mesec. Drobiž v primerjavi z milijoni, ki so mu jih izplačevali v Mercatorju. Jankovič zatrjuje, da je polovični lastnik hiše v Ljubljani, ima nekaj umetniških slik, katerih natančne vrednosti ne pozna, vrednostnih papirjev nima in je 62,6-odstotni lastnik družbe KLM, ki je v lasti nekdanji vodilnih Mercatorjevih zaposlenih. Vozi avtomobil znamke mercedes 320 E, ki je v njegovi osebni lasti, drugega premoženja nima (kot zatrjuje sam). Nima dolgov, nima posojil pri bankah in nima prihrankov. Vse to je izdal novinarjem poslovnega dnevnika. Kam je shranil denar iz prodaje Mercatorjevih delnic, pa ga ni nihče niti vprašal. zmožnosti. Šele nekaj let pozneje je komercialna televizijska postaja objavila posnetek, ko je Anton Rop Jankoviču, s katerim sta se nekaj prerekala, pri tem pa mislila, da ju ne snemajo, zabrusil dobesedno naslednje: »Politka te je nastavla. Jaz sem te nastavu. Točno, polifka te je nastavla.« Posnetek tega pogovora je mogoče najti na spletni strani: http://www.youtube.com/ watch?v= vocf Hfcio. To za poznavalce razmer ni bilo nič novega, bil pa je kronski dokaz za vse tiste, ki so bili (ali so še) prepričani, da postavitev Zorana Jankoviča za predsednika uprave PS Mercator ni imela nič skupnega s politiko in da je bil Jankovič neodvisen pred- sednik uprave Mercatorja, kot naj bi bil danes neodvisen kandidat za župana mestne občine Ljubljana. Posnetek, ki ga omenjamo, pa kaže še nekaj drugega; kako majhen je bil Jankovič pred Ropom oziroma kako veliko moč je imel Rop nad Jankovičem. Pokaže tudi to, kako je Jankovič ranljiv na nekaterih področjih. Skratka, posnetek prikazuje povsem drugačnega Jankoviča, kot se kaže v javnosti. Vsakomur, ki si ga bo ogledal, bo jasno tudi to, da si Jankovič v vseh teh letih tako velikega premoženja ni mogel pridobiti brez dovoljenja tistih, ki bedijo nad njim. EB Prihodnjič: Jankovičevi sporni posli in afere 18 Demokracija ■ 39/xi ■ 28. september 2006 KAPITALSKI TRGI Pozitivna poteza Krkine uprave Boštjan Kramberger, Kapitalska družba Pretekli teden so se svetovni borzni indeksi znova obarvali rdeče, za kar so krivi makroekonomskim podatki, ki so jih objavila nekatera pomembna podjetja v Združenih državah Amerike. PORTFELJ 8 DELNIC NA DAN 22.04.2006 VREDNOSTNI PAPIR TRG INDEKS VALUTA ŠT. LOTOV NAKUPNI TEČAJ TEČAJ 22.9.2006 RAST DELNIC V % SKUPAJ V SIT 1 Petroleo Brasileiro S.A. Amerika NYQ USD 53 96.88 76.67 -20.86 759,551 2 Krka Slovenija SBI SIT 10 143000 172805 20.84 1,728,050 3 Bayer Nemčija GER EUR 116 35.94 38.43 6.93 1,068,286 4 Continental Nemčija GER EUR 50 83.42 88.36 5.92 1,058,730 5 Lockheed Martin Amerika NYQ USD 64 83.68 82.85 -0.99 991,125 6 Ishare MSCI Japan Amerika USD 387 13.83 13.2 -4.56 954,862 7 Vallourec Paris PAR EUR 23 182 185.3 1.81 1,021,322 8 Raiffeisen International Dunaj VIE EUR 55 76.09 77.4 1.72 1,020,148 Denar v SIT 1,763,385 • Skupaj 10,365,458 Vrednost portfelja 04.11.2005-»10,023,326 • Vrednost portfelja 22.09.2006+10,365,458 • Donosnost portfelja v odstotkih+3.41 • Donos portfelja v SIT+342,132 EUR+239.64 • USD+186.92 Filadelfijska banka je objavila, da se je poslovna klima v njihovi regiji spustila najniže po aprilu 2003, kar naj bi bilo znamenje, da je ameriško gospodarstvo v večjih težavah, kot so ocenjevali poznavalci, in da scenarij o »tršem pristanku« ni izključen. Dow Jones in S&P sta se med tednom močno približala najvišji vrednosti vseh časov, in ko je bilo videti, daje le vprašanje časa, kdaj bodo rekordne vrednosti postavljene na novo, so prej omenjeni slabi makroekonomski izidi indekse poslali nižje. Dow Jones je padel za 53 točk ali 0,4 odstotka, S&P je 5 točk niže, medtem ko je Nasdaq izgubil 17 točk vrednosti ali 0,7 odstotka. Ta teden se je veliko dogajalo s tehnološkimi delnicami, ki jim nekateri poznavalci napovedujejo lepši konec leta. Signali s trga pa so različni; če je Oracle z objavo izidov pozitivno presenetil delničarje in bil za to nagrajen s 7,6-odstotno rastjo na tedenski ravni, so delnice Yaho-oja zaradi objave, da bodo izidi na spodnjem delu pričakovanj, izgubile 13 odstotkov vrednosti. Poleg omenjenih podjetij se je pod prodajnim pritiskom investitorjev znašla tudi delnica Hewlett Pacarda, ki je zaradi škandala, povezanega z upravo, izgubila 4,3 odstotka vrednosti. Skupaj z ameriškimi indeksi so se v petek potopili tudi evropski. Nemški DAX je padel pod raven 5.900 točk in je na tedenski ravni izgubil slab odstotek. Najbolj so bile prizadete delnice podjetij, ki izvažajo v ZDA. »Nad vodo« so ostale delnice, kjer potekajo prevzemne zgodbe. Farmacevt Merck je objavil nakup Serone, švicarskega biotehničnega podjetja, pri Continentalu so sporočili, da so potekali pogovori o prevzemu, Man pa je po prvi zavrnitvi znova dal ponudbo za švedsko Scanio, ki je tokrat višja kot prvič. Na razvijajoče se trge in na podjetja, ki so močno povezana s temi območji, so vplivali dogodki na Madžarskem. Japonski Nikkei 225 je v petek trgovalni dan končal za 1,46 odstotka niže kot teden poprej. Glede na veliko odvisnost japonskega gospodarstva od Amerike padec ni presenečenje. Vendar za vzpodbudo lahko povemo, da se je cena zemljišč na tem območju po nekaj letih zvišala, kar je znova točka za centralno banko v boju z inflacijo. Med surovinami je nafta spet izgubila nekaj vrednosti in se že močno približuje ceni pod 60 ameriških dolarjev. Padec cene nafte pa močno skrbi države, ki imajo velike zaloge te strateške surovine, zaradi česar so se na trgu pojavile špekulacije, da bo OPEC na naslednjem zasedanju znižal kvoto načrpane nafte. V Sloveniji smo lahko spremljali nadaljevanje rasti delnic novomeške Krke, ki se je ustalila močno nad 170.000 tolarji. K rasti so pripomogli nakupi delnic s strani članov uprave, ki so s tem pokazali, da načrtujejo nadaljnjo rast podjetja. Trg pa je čedalje bolj v pričakovanju kota-cije Telekoma, ki naj bi oktobra začel kotirati na Ljubljanski borzi vrednostih papirjev. V našem portfelju ta teden nismo ničesar spremenili. IS ALPE ADRIA "ZELENI VAL" d.0.0., Spodnja Slivnica 16, 1230 Grosuplje RADIO ZELEIMI VAL 93.1 & 97.0 Mhz Demokracija ■ 39/xi • 28. september 2006 19 FINANCE Strašenje z javnofinančno luknjo Denis Vengust, foto: Bor Slana, Gregor Pohleven Strasti okoli napovedi javnofinančnega primanjkljaja za prihodnje leto so se umirile. Urad za makroekonomske analize in razvoj je potrdil besede strokovnjakov z ministrstva za finance, da primanjkljaj ne bo višji od 73 milijard tolarjev. vali davek na dodano vrednost. Ob vsem tem je finančni minister še dejal, da se bodo, če bo treba, stopnje DDV zvišale leta 2008, zagotovo pa se bodo zvišale trošarine na cigarete. Minister za finance je tako javno potrdil oceno, da bodo odhodki državnega proračuna za leto 2007 znašali približno 1.975 milijard tolarjev, proračunski primanjkljaj pa, kot smo že omenili, približno 73 milijard tolarjev. Na finančno ministrstvo je nedavno prispelo pismo, v katerem direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) janež Šušteršič in državni sekretar v službi vlade za razvoj Andrej Horvat opozarjata na možnost, da bi kombinacija predlagane davčne in proračunske politike lahko prinesla dodatno povečanje javnofinančnega primanjkljaja za kar 110 milijard tolarjev ali blizu 1,5 odstotka BDP. Po teh napovedih bi primanjkljaj leta 2007 z že predvidenim enoodstotnim primanjkljajem vred lahko znašal 2,5 odstotka BDP, to pa je že nevarno blizu maastrichtskega kriterija treh odstotkov. Minister Andrej Bajuk je govorice o 110 milijardah dodatnega proračunskega primanjkljaja označil za absolutno izmišljijo in laž. V pismu Andrej Horvat in Janez Šušteršič tudi opozarjata, da ima vlada za pokritje dodatne proračunske luknje v letu 2007 na voljo štiri možnosti z zelo različnimi makroekonomskimi posledicami. Med temi je dvig stopnje davka na dodano vrednost, in sicer spodnje z 8,5 na 10 odstotkov in zgornje z 20 na 23 odstotkov. Glede morebitnega povečanja stopenj davka na dodano vrednost je Janez Šušteršič dejal, da bo UMAR to odločitev, če jo bo vlada sprejela, upošteval pri napovedi rasti. »Dvigovanje stopnje DDV lahko zelo negativno Vse se je sukalo okrog izračunov, ki so vsak po svoje napovedovali scenarij za vnaprej. Ministrstvo za finance je na podlagi svojih analiz izračunalo, naj javnofinančni primanjkljaj v letu 2007 ne bi presegel enega odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar pomeni 73 milijard tolarjev. V to je trdno prepričan tudi finančni minister Andrej Bajuk. Na nedavni tiskovni konferenci je poudaril: »Prepričani smo, da bo predlog državnega proračuna v skladu z okvirom, ki ga je vlada obravnavala, celotni primanjkljaj leta 2007 pa ne bo presegel enega odstotka bruto domačega proizvoda.« Precej višji davčni prilivi Bajuk je tudi dejal, da bodo letos prilivi 20 iz nekaterih davkov veliko večji, kot so bili predvideni. Podlaga za davčne prihodke države - BDP v letu 2005 - je namreč višji od prvotnih ocen, ob tem pa bo nekoliko višja tudi letošnja gospodarska rast. Sprva je bilo namreč načrtovano, da bo letos izkupiček iz davka na dobiček pravnih oseb znašal 146 milijard tolarjev, na podlagi podatkov pa so to vsoto povišali na 164 milijard. Toda sedaj do konca leta država pričakuje že kar 220 milijard tolarjev iz tega naslova. Zato po besedah finančnega ministra ni nikakršne potrebe, da bi zaradi zniževanja davka na izplačane plače zviše- Finančni minister Andrej Bajuk Janez Šušteršič, direktor UMAR Demokracija • 39/XI ■ 28. september 2006 Letos bodo prilivi iz nekaterih davkov veliko večji. FINANCE vpliva na gospodarsko rast, zato je bilo koristno, da je bil narejen model vpliva reform, in pomembno je, da se zdaj iščejo rešitve, s katerimi bi DDV povečali manj ali pa tega sploh ne bi storili. Povečanje DDV bi vplivalo tudi na inflacijo in to hkrati z uvedbo evra lahko zelo zamaje pričakovanja ljudi,« meni Šušteršič. »Ko sem videl predlog davčne reforme, nisem bil prav navdušen. Pričakoval sem večje poenostavitve, govorice o tem, da sem napovedal svoj odstop, pa niso resnične. Pri davčni reformi me niso toliko zanimale stopnje kot javnofinančni okvir, ki mora biti znan do konca meseca, skupaj z izračuni proračunskih prihodkov in odhodkov. Vlada tega še ni dobila, nihče še ni potegnil črte pod javnofinančni položaj v prihodnjem letu tudi z vidika naših napovedi,« je dejal direktor vladnega urada za makroekonomske analize in razvoj Janez Šušteršič. Po neuradnih informacijah sta namreč skupaj s prvim možem vladne službe za razvoj Andrejem Horvatom svoje domnevno nasprotovanje utemeljila s slabšanjem makroekonomske stabilnosti države v letu 2007, ki bi ga lahko povzročila kombinacija spremenjene davčne zakonodaje in okvirov za pripravo proračunov za prihodnji dve leti. Pri svojih izračunih, ki so napovedali rast javnofmančnega primanjkljaja, je UMAR upošteval podatke, ki so jih pripravljavci navedli v obrazložitvah predlaganih davčnih zakonov, podatke o sedanji stopnji DDV in višji okvir proračunskih izdatkov. Pričakovanega povečanj a gospodarske rasti v tem izračunu UMAR ni upošteval, pomembno pa je omeniti, da so na finančnem ministrstvu pripravili novo oceno prilivov proračuna v prihodnjem letu, ki naj bi jih prinesla za 0,5 do 0,6 odstotne točke večja rast BDP od sprva predvidene. Soglasje o scenariju čeprav je Šušteršič prepričan v svoje rezultate in izračune, je vendarle priznal svojo zmoto. Na tiskovni konferenci, na kateri sta nastopila skupaj s finančnim ministrom in direktorjem službe za razvoj, je dejal, da je bilo stališče UMAR o 110 milijardah primanjkljaja pripravljeno dva tedna pred tem. Njegov namen naj bi bil po njegovih besedah predvsem vzpodbuditi razpravo, da bi prišli do končne slike javnih financ za prihodnje leto. Nato so po njegovih besedah sledili podrobni sestanki s predstavniki finančnega ministrstva in tako se je UMAR seznanil s podatki, ki jih prej ni poznal. »Kaže, Trošarine na cigarete se bodo povišale. da bo primanjkljaj mogoče zapreti v sprejete okvire.« Minister za finance Andrej Bajuk pa je poudaril, da so javnofinančne razmere skladne s cilji in napovedmi ter da so finance stabilne in konvergenč-na merila za prevzem evra niso ogrožena. »Izračun UMAR smo vzeli kot delovno gradivo, prepričani smo, da je zdaj vse pojasnjeno,« je izjavil Bajuk. Kot vse kaže, za zdaj dejansko ni razlogov za preplah. BDP se povečuje hitreje, kot so pričakovali. Posledično so višji tudi proračunski prihodki. Vsaj del tega trenda naj bi se ohranil tudi v prihodnjem letu. Pomembno je tudi, da bo do izpada pri davku od dohodka pravnih oseb prišlo šele leta 2008. Hkrati je državi na voljo še povečanje trošarin na cigarete. Zato lahko ugotovimo, da tveganje za povečanje primanjkljaja ni večje kot sicer. Edina nevarnost je morebitno nenadno upočasnjeva-nje gospodarstva. K sreči za zdaj nič ne kaže v to smer. 13 Finančni minister odločno zavrača povišanje stopnje DDV v prihodnjem letu. zamrznjena specialiteta Demokracija ■ 39/xi ■ 28. september 2006 21 SLOVENIJA Regija presežkov Peter Avsenik, foto: Gregor Pohleven, Bor Slana Osrednja Slovenija je po številnih kazalcih tudi v evropskem merilu regija presežkov, od nje je v veliki meri odvisna hitrost razvoja države. Vendarle pa zanjo veljajo dokaj neenakomerna razvitost in težave na področju infrastrukture. Institut Z obiskom osrednje slovenske regije se je končal prvi krog obiskov, vlada pa bo z njimi po besedah premierja Janše nadaljevala tudi v drugem delu svojega mandata. Visoka razvitost Po podatkih iz leta 2004 osrednja slovenska regija pokriva slabih 13 odstotkov površine Slovenije, kar jo v primerjavi z drugimi uvršča na drugo mesto. V njej živi kar četrtina celotnega slovenskega prebivalstva (okoli 500 tisoč), pri čemer je tudi naravni prirast v tej regiji po podatkih izpred treh let primerjalno najvišji. Delež visokošolsko izobraženih ljudi je 13 odstotkov in je krepko nad slovenskih povprečjem (8 odstotkov). Vendar je krepko nadpovprečen tudi 22 12-odstotni delež brezposelnih z najvišjo stopnjo izobrazbe. Indeks dnevne migracije je najvišji v Sloveniji, kar je povezano predvsem s tem, da je mnogo ljudi iz drugih krajev zaposlenih v glavnem mestu Ljubljani. Osre-dnjeslovenska regija je tudi edina pri nas, v kateri je opazen presežek delovnih mest. Velika večina (87 odstotkov) zaposlenih po podatkih iz leta 2003 dela v podjetjih, družbah in drugih organizacijah, kar je v primerjavi s slovenskim povprečjem najvišji delež, 6 odstotkov pri samozaposlenih, 5 odstotkov pa je samostojnih podjetnikov posameznikov. Tudi po višini bruto domačega proizvoda na prebivalca je regija najbolj razvita, saj slovensko povprečje presega za okoli 40 odstotkov in je tako na ravni BDP petnajsterice Evropske unije pred njeno širitvijo (EU 15). V primerjavi z vsemi članicami evropske unije (EU 25) se je od leta Na Inštitutu Jožefa Štefana v Ljubljani Minister Janez Drobnič v domu starejših občanov Demokracija • 39/xi ■ 28. september 2006 SLOVENIJA 1995 do 2002 položaj izboljšal za 13 indeksnih točk, kar je med slovenskimi regijami in med sosednjimi regijami na ravni NUTS 3 primerjalno največ. V osrednji slovenski regiji so tudi plače po podatkih iz leta 2004 povprečno za okoli 15 odstotkov višje. Vsi ti podatki torej govorijo o regiji presežkov, ki pa ima kljub vsemu še svoje pomanjkljivosti in možnosti razvoja. To je na svojem obisku ugotovila tudi slovenska vlada. Težave z infrastrukturo Poleg omenjenih kazalcev razvitosti regije je predsednik vlade Janez Janša na tiskovni konferenci v ljubljanskem hotelu Lev ob koncu obiska poudaril dejstvo, da je regija najbolj sposobna črpati evropska sredstva; tudi projektov, ki so bili v obdobju od 2004 do 2006 financirani s strani Evropske unije, ima osrednja Slovenija največ. Vendar je opozoril, da je znotraj regije veliko razlik. Del tega območja je namreč tudi Ribniško-kočevska subregija, kjer so razvojni kazalci povsem drugačni. To območje je za slovenske razmere podpovpračno razvito, tudi plače so na ravni okrog 80 odstotkov slovenskega povprečja. "Podatki o regiji, ki je razvita nad evropskim povprečjem, ne govorijo o kakovosti življenja v celotni regiji," je dejal premier in dodal, da tudi pri možnostih za odpravljanje teh razlik obstaja velikanska razlika. Bistveni problem regije je po Janševem mnenju infrastruktura, o čemer so govorili tudi na delovnem posvetu na Inštitutu Jožefa Štefana. "Gre za problem mirujočega prometa v Ljubljani in na samih vpadnicah. Veliko prebivalcev se namreč vozi v Ljubljano, ker ta ponuja največ delovnih mest. Za nekatere je dostop boljši kot za druge. Problematične so predvsem vpadnice iz gorenjske smeri, deloma litijske. Največji problem je cestna povezava proti Ribnici in Kočevju. Te probleme je treba odpravljati prioritetno," je dejal premier. Tudi osrednja Slovenija kot najrazvitejša regija pri nas ima torej težave, ki pa so po besedah predsednika vlade rešljive z razdelitvijo države na pokra- Karl Erjavec je obiskal Gasilsko brigado Ljubljana. jine. "S spremembo ustave, ki je bila sprejeta pred kratkim, je bila dana možnost za ta korak. V nekaj tednih bo tako v vladni postopek prišel sveženj zakonov, ki bodo omogočili oblikovanje pokrajin. Tako bomo dobili tudi formalne okvire za reševanje težav, ki so nekje med državno in lokalno ravnjo in jih posamične občine ne morejo reševati, država pa težko rešuje toliko zadev,« je dejal premier Janša, ki se je ob koncu obiska ude- trge jugovzhodne Evrope, in o ustanovitvi trgovinske zbornice. Podjetje Helios, ki velja za največje slovensko podjetje, ki izdeluje različne premaze, sta obiskala minister za javno upravo Gregor Virant in minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jure Zupan. Govorili so o sodelovanju na področju znanosti in visokega šolstva pa tudi o birokratskih ovirah, s katerimi se podjetje srečuje. V okviru vladnega obiska je minister za zdravje Andrej Bru- stojen za lokalno samoupravo in regionalno politiko, pa se je srečal s predstavniki nekaterih občin v regiji. Minister za delo, družino in socialne zadeve si je ogledal Dom starejših občanov v ljubljanskih Fužinah, šolski in športni minister Milan Zver pa je v Kočevju med drugim podpisal dogovor o graditvi nove telovadnice. Lovro Šturm, minister za pravosodje, se je srečal s predstavniki upravnih enot in okrajnih sodišč v regiji, okoljski minister pa se je v Šmartnem pri Litiji pogovarjal o tamkajšnji obvoznici. Minister za kulturo Vaško Simoniti je obiskal Slovensko narodno gledališče Opera in balet v Ljubljani, obrambni minister Kari Erjavec pa se je med drugim srečal z gasilci ljubljanske gasilske brigade. Nevoščljivost opozicije Pred- stavniki zdajšne vlade so z obiskovanjem slovenskih regij ustvarili instrument osebnega srečevanja s slovenskimi prebivalci različnih socialnih položajev v državi, česar prejšnja vlada ni zmogla udejanjiti, zato je nevoščljivost pravzaprav razumljiva. Vladni obisk slovenske prestolnice z njeno širšo okolico je namreč močno razjezil predstavnike največje opozicijske stranke, saj naj bi s tem vlada pridobivala volilne točke v Ljubljani. Glavno mesto sicer res nikoli ni bil adut de-snosredinske vlade, vendarle pa tako konkretne vzporednice med vladnim obiskom in oktobrskimi volitvami ni mogoče potegniti. Vlada je ne nazadnje svoje obiske porazdelila čez svoj celotni mandat in bo z njimi nadaljevala tudi v prihodnje. B 23 Vzporednico med vladnim obiskom in oktobrskimi volitvami je težko potegniti, saj je vlada svoje obiske porazdelila čez svoj celotni mandat in bo z njimi nadaljevala tudi v prihodnje. ležil še dobrodelne nogometne tekme med gospodarstveniki in politiki, pri kateri so za društvo Beli obroč, ki pomaga žrtvam kaznivih dejanj, zbrali dobra 2 milijona tolarjev. Vlada podpira uspešne družbe Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak in finančni minister Andrej Bajuk sta se med drugim srečala z vodstvi družb Mercator in Petrol. "Podjetji imata drzne načrte v Sloveniji in regiji, vlada pa te načrte podpira," je ob tem dejal Bajuk, ki se je z vodstvoma obeh družb pogovarjal tudi o davčni reformi in o pripravah na uvedbo evra. Minister Vizjak pa je govoril o razvojnih načrtih, pri čemer je potrdil podporo vlade pri prodoru Mercatorja na čan med drugim obiskal Klinični center Ljubljana (KC). Vodstvo je ministra seznanilo z izgubo v poslovanju (dolg znaša kar 670 milijonov tolarjev), pri čemer lahko polovico tega zneska, kot je pojasnila strokovna direktorica KC Aleksandra Markovič, pripišemo nekaterim dragim zdravilom. Minister Bručan je ocenil, da bo z novim pravilnikom o cenah zdravil prišlo do sprememb na tem področju, in pohvalil načrt nabave nove opreme, ki jo v KC načrtujejo za prihodnje leto. Ministri na obisku Tudi drugi ministri so se odpravili po svojih delovnih področjih. Tako je kmetijska ministrica med drugim obiskala kmetijo ŠTEH, Ivan Žagar, minister brez listnice, pri- DeMOKRACUA ■ 39/XI • 28. september 2006 Minister za kulturo Simoniti v SNG Opera in balet Obstaja velika verjetnost, da bodo žrtve lahko prvič identificirali. Skrivnost konfinskega brezna Tekst in foto: Aleš Kocjan Vladna komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ministrstvo za pravosodje in ministrstvo za delo so v začetku tega tedna končali z odkopavanjem ranjencev in invalidov, ki so jih po koncu vojne v breznu pri Konfinu I pobili partizani. Kot smo že poročali v pretekli številki, so se na obeh ministrstvih in v komisiji za prekop odločili na podlagi knjige Brez milosti (uredil jo je dr. Lovro Šturm, leta 2000 pa je izšla v založbi Nova revija), v kateri je opisan pomor vojnih ujetnikov, ranjencev, bolnikov in invalidov med 21. ali 22. in 24. junijem 1945 v breznu pri Konfinu I nad Grčaricami na Kočevskem. Po ocenah naj bi bilo žrtev do dvesto. Ker je šlo za enega najhujših zločinov zoper invalide in bolnike po drugi svetovni vojni, se je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve s komisijo za reševanje vprašanj prikritih grobišč v sodelovanju z ministrstvom za pravosodje odločilo za izkop njihovih posmrtnih ostankov. Ekipa podjetja Anthron iz Izole (v njej so bili vodilni možje jamarske reševalne službe iz društev za raziskovanje jam Domžale in Ribnica ter jamarskih klubov Ribnica in Krka), ki je bila zadolžena za fizični izkop, je, kot je v ponedeljek dejal predstavnik podjetja Stane Gruden, z deli začela enajstega avgusta. Osem jamarjev je do 15. avgusta z izrednimi napori in kljub neugodnemu vremenu (brezno leži v večji dolini, zaradi česar se ob dežju pa tudi sicer vanj zlivajo večje količine vode) iz jame, ki je globoka 40 metrov, potegnilo okoli 30 kubičnih metrov skal, lesa in blata, ki so prekrivali kosti. 18. septembra so nato delo prevzeli arheologi in antropologi. Kot je dejala antropologinja dr. Petra Leban Se-ljak, so se morali pri razvrščanju kosti zateči k metodi, ki jo sicer uporabljajo arheologi pri raziskovanju grobnic, ko se ne sestavljajo celi skeleti, ampak se kosti razvrščajo glede na vrsto kosti. Antropologinja Petra Leban Seljak pri izpiranju kosti Po prvih podatkih kosti pripadajo okoli 88 osebam. 24 Demokracija ■ 39/xi • 28. september 2006 SLOVENIJA »V tem primeru je šlo za grobišče, kjer ni bilo mogoče najti celih skeletov, ampak so bile kosti precej premešane. Do tega je prišlo zaradi razpadanja trupel, delno pa tudi zaradi vode, ki je tekla v brezno,« je dejala Leban Seljakova. Po njenih besedah najdene kosti kažejo, da je bilo vseh trupel 86 ali 87. Mogoče dve ali tri več, nikakor pa jih ni bilo več kot 90. »Preliminarna analiza kaže, da so bili umorjeni moški, z izjemo dveh ali treh oseb, kjer bi šlo lahko tudi za žensko. Polovica od njih je bila mlajša od 25 let, vendar nihče ni bil mlajši od 18 let. Našli smo tudi nekaj okostenelih ščitastih hrustancev grla, kar kaže na to, da je bilo verjetno pet ali šest oseb starejših od 50 let,« je dejala Leban Seljakova. Po njenih besedah poškodbe na kosteh kažejo, da je bila večina pobitih ranjencev in invalidov, saj je bila večina poškodb na kosteh v fazi celjenja, to pa še dodatno dokazujejo opornice in cevke od infuzij, ki so jih našli poleg kosti. Po besedah arheologa mag. Draška Josipoviča predmeti, ki so jih našli poleg kosti, kažejo, da je bila večina ubitih pred likvidacijo zvezana z žico (poleg kosti so namreč našli tri vrste žic - bodečo, navadno in t. i. žico bergman, ki so jo včasih uporabljali za električno napeljavo) in da je bila večina ustreljena s strelom iz pištole neposredno v zatilje. »Mogoče tudi je, da so nekatere potisnili v brezno brez poprejšnjega strela, vendar tudi ti padca niso mogli preživeti. Brezno je namreč globoko 40 metrov, poleg tega pa na njegovem dni ležijo skale. Mogo- če je, da so nekateri sicer prileteli na druge ljudi, vendar je pri takšni višini sila lastne teže tolikšna, da niso mogli preživeti. Za povrh so likvidatorji brezno že minirali, zaradi česar je na trupla padlo kakšnih 30 kubikov skal,« je precej srhljive zadnje minute pobitih opisal Josipovič. Žrtve imajo imena in priimke Ob tem se seveda mnogim upravičeno postavlja vprašanje, ali bodo tudi te žrtve ostale brez imen in priimkov in ali bomo tudi tokrat imeli okostja, krivcev zanje pa ne. Kot nam je pojasnil vodja kriminalistične akcije Sprava in član komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Pavel Jamnik, vse kaže, da tokrat, vsaj ko gre za imena in priimke žrtev, ne bo tako. Dejal je, daje bistvena razlika med breznom pri Konfinu I in drugimi brezni ta, da se jim je s pomočjo arhivskega gradiva z veliko verjetnostjo uspelo dokopati do imen in priimkov ljudi, ki so bili pobiti pri Konfinu I. »Ze dr. Šturm je v svoji knjigi Brez milosti, ki je zelo obsežna študija skupine ranjencev in bolnikov, ki so bili pobiti v maju in juniju leta 1945, nakazal na jamo pri Konfinu I kot mogočo lokacijo, kjer so bili pobiti ranjenci in invalidi. Na podlagi tega smo se pri policiji in komisiji poglobili v arhive, v katerih nam je s pomočjo študija tamkajšnjega gradiva ter s primerjanjem raznih vpisov v zaporniške knjige in registre uspelo identificirati skupino 88 ljudi, ki so bili najverjetneje pobiti v tem breznu. Gre za ljudi, ki so bili 8. junija 1945 iz ljubljanske bolnišnice pripeljani v centralne zapore Ozne v Ljubljani (te je Pričevanja domačinov iz knjige Brez milosti, ki potrjujejo dogodke ob breznu pri Konfinu I Ivan Bančič, 18. november 1999, Rakitnica »Dobro se spominjam dogodkov v mesecu juniju leta 1945. Z vrstniki mojih let smo se z vozički (kolcami) vozili po klancu sredi vasi. Moja sovrstnika Janez Levstik in Franc Merhar iz Rakitnice sta bila prva. Pobrala sta mino, jo odnesla domov in tolkla po njej. Oba je ubilo. To je bilo 22. junija 1945 popoldne. Bil sem na pogrebu, in ko smo odhajali s pogreba okrog 11. dopoldne, sem videl dva vojaška tovornjaka in dva avtobusa, v katerih so bili partizani. Videl sem jih, da so se umivali sredi vasi. Čim so prišli v vas, so izstrelili dve ali tri signalne rakete. Potem so se umivali, ker so bili krvavi. Gledal sem jih, kako so se umivali, in videl, da so imeli za pasom številne domobranske kape. Potem so v hišah v vasi malicali. Hrano (bel kruh in salamo) so prinesli vse s seboj. Na tovornjaku so imeli na kabinah prislonjene mitraljeze. Vozila so bila razvrščena sredi vasi Rakitnica; najprej en tovornjak, nato dva avtobusa in spet tovornjak Kasneje mi je moj sosed Janez Gorše večkrat pripovedoval, da je isti dan pri potoku, kjer je šel napajat živino pri napajalniku, tudi videl partizane, ki so se umivali v tekoči vodi in se hvalili, kako so pospravili zadnje 'belčke'.« A. R., 17. junija 1999 »Videla sem (takrat sem bila stara 16 let), da se je avtobus, ki je prej peljal ranjence in partizane na morišče, nazaj grede ustavil v vasi Rakitnica, pod hišnim oknom moje stare mame - po domače pri Jakužovih. Partizani so si šli umivat roke dol k vodi, v reko Ra-kitnico. Otrokom so rekli, da so se borili s tabelimi. Takrat ni bila visoka voda, ker sta dva fantka tam naletela na mino. Skozi okno sem gledala v star avtobus in zadaj na sedežih avtobusa, ki je bil zelene barve, sem videla vojaške obleke. To je bilo tisti dan, ko smo prišli od pogreba obeh fantov (Merharjevega in Žihernovega). Verjetno je to bilo okoli 11. ure. Na pogrebu so govorili: Joj, danes so spet ranjence peljali v gozd! En ali dva dni prej so šli pa s kamioni. Vsa vas je to vedela, vendar jih je že dosti pomrlo.« Kako naprej Po besedah Jožeta Dežmana, zgodovinarja in predsednika komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, naj bi zdaj vse najdene kosti preselili v protiletalsko zaklonišče v Slovenski Bistrici, iz katerega so že prekopali kosti, ki so jih odkrili v bližnjem rudniškem jašku. Iz zaklonišča jih bodo pozneje umaknili v eno izmed kostnic, ki jih nameravajo urediti po vsej Sloveniji. Sicer pa je bilo doslej v Sloveniji odkritih skoraj 500 najrazličnejših grobišč, v katerih naj bi bilo po najbolj optimističnih ocenah pobitih okoli 80.000 ljudi. po številnih pričevanjih nadziral Mitja Ribičič, op. A. K.). 24. junija 1945 so to skupino ob enih ponoči pripeljali k breznu pri Konfinu I in jo likvidirali,« nam je dejal Jamnik in dodal, da bodo nove dokaze, ki so Demokracija ■ 39/xi ■ 28. september 2006 jih dobili z izkopom in jih bodo pridobili še z nadaljnjimi analizami (v komisiji si želijo opraviti test DNK za vse žrtve), uporabili za vložitev morebitnih novih kazenskih ovadb oziroma že podanih. 19 25 Kriminalist Pavel Jamnik Jože Dežman z najdeno opornico SLOVENIJA Ta je pa bosa! Mitja Volčanšek, foto: arhiv Demokracije Predvolilni boj v mestni občini Koper (MOK) je v zadnjih dneh začinila nenavadna kampanja župana Borisa Popoviča, s katero se je odzval na tisto, kar sam označuje kot gonjo s strani vodje protikorupcijske komisije Draga Kosa. Da bi razumeli najnovejše zaplete, je treba poznati fenomen Borisa Popoviča in njegov pomen za Koper. Popo-vič je bil pred skoraj štirimi leti v drugem krogu izbran za koprskega župana, s čimer je pretrgal dolgoletno verigo županov iste stranke v tej obalni občini. Očitno je njegov preboj zamajal marsikatero politično in gospodarsko povezavo v mestu, ki je zaradi zemljepisne lege in tam delujočih podjetij med najpomembnejšimi v državi. Tako ne preseneča, da se je kmalu po umestitvi za župana nad Popoviča zgrnila pravcata ofenziva - tožil-ska, policijska in medijska. Župan je tako - neupravičeno, kot je bilo kasneje dokazano - celo odsedel mesec dni v zaporu. Že tedaj je kazalo, da so domala holivudski pri- jemi organov pregona bolj metanje slabe luči na župana kot pa interes preiskave. Slednja je medtem razvodenela, čeprav je Popovičev osebni račun še danes blokiran. Polena pod noge v štirih letih je Popovič marsikoga prepričal o smiselnosti svojih velikopoteznih načrtov; nova šola v neposredni bližini mestnega središča na Bo-nifiki je le njegova zadnja dobljena bitka, občina pa posluje z izrazito pozitivnimi številkami. Kljub temu so se v medijih nedavno pojavili namigi, češ daje občina tako rekoč pred bankrotom, kar je Popovič nato s papirji v roki zavrnil. Borisa Popoviča pred bližnjimi volitvami podpirajo tudi v SDS, s katero v mestnem svetu razmeroma dobro sodeluje. Levi sredini v Drago Kos tem času ni uspelo predstaviti resnega protikandidata za oktobrske volitve. No, da župan le ne bi mirno spal, je poskrbel vodja protikorupcijske komisije Drago Kos, ki je konec prejšnjega meseca, ko je bila neuradna predvolilna kampanja že v polnem zagonu, javnost opozoril na »utemeljen sum korupcije« oziroma za sporno zamenjavo zemljišč v lasti MOK. Slednja naj bi bila domnevno za pridobitev lokala v mestnem središču njegovemu lastniku podarila parcelo s pogledom na morje, ki naj bi bila pri tem ocenjena mnogo niže, ko je njena tržna cena. Navedbe Kosove komisije so nastale na podlagi prijave predsednika SNS Zmaga Jelinčiča, ki si je pred časom neuspešno prizadeval za odcepitev Hrvatinov in Ankarana od MOK. Na komisiji so ugotovili, naj pristojni ne bi bili poskrbeli za maksimalno ekonomsko korist občine in naj ne bi bili upoštevali predpisa, po katerem se vrednost premoženja med razpolaganjem ne sme zmanjšati. Kos naj bi bil imel sicer pomisleke glede javnega nastopa v času pred volitvami. Tako naj bi bil dolgo časa tehtal, ali naj zadevo preloži na kasnejši čas, vendar, kot trdi, po zakonu ni imel izbire oziroma podlage za to. Nesporno poslovanje ugotovitve notranje revizije (pregledanih je bilo 98 spisov in 31 sklepov občinskega sveta) so nazadnje pokazale, da so bili vsi postopki pravilno izpeljani. Še več, na občini so izračunali, da je sedanja mestna uprava dosegla bistveno boljši izkupiček pri prodaji zemljišč v občinski lasti kot prejšnja pod vodstvom Dina Pucerja, nesojenega župana Ankarana in Hrvatinov. Trditve je Popovič pred novinarji podkrepil s konkretnimi primeri in pri tem mahal z overjenimi pogodbami. Nasprotno, meni Popovič, je Kosova komisija podala pavšalne ocene, pri čemer nam je pojasnil, da cene zemljišč na Obali lahko močno nihajo in daje operiranje brez papirjev brezpredmetno. Plakati, ki so razburili javnost j('bom p/esal, ker sem bosi SLOVENIJA Cene zemljišč na Obali se lahko močno razlikujejo. Zupan nam je pojasnil, da bi lahko Kos svoje sume mirno izrazil v drugem času. Da je to storil tik pred volitvami, je po njegovo izraba velike medijske odmevnosti, ki jo imajo njegovi nastopi. Popovič se hkrati čudi, da se Kos ni obregnil ob dogajanje v preostalih obalnih občinah. Nejasne povezave med županjama Bredo Pečan (Izola) in Vojko Štular (Piran), obe sta članici SD, na eni strani ter njunimi družinskimi člani na drugi bi namreč morale zbuditi Kosovo zanimanje, pa od tega ni bilo nič, pravi Popovič. Tako je zdaj nekoliko bolj jasno, zakaj so se pojavili plakati, ki jih krasi za Popoviča značilen provokativni slog. Kot nam je dejal sam Popovič, sodijo plakati v slog njegove stranke Koper je naš. Konec koncev, razlaga, so se v stranki štiri leta posvečali intenzivnemu delu na občini, zdaj pa je napočil čas, da se tudi sami odzovejo na provokacije, ki so se medtem že izkazale za odlično zastonj reklamo. To pa zato, ker Kosov »utemeljeni sum« stoji na tako trhlih nogah, da ga niti državni organi niso vzeli resno. Na koprski občini se namreč do zdaj v zvezi z domnevno korupcijo ni oglasil še noben kriminalist, policist ali inšpektor. V ozadju Kučanov klan? Koprski župan v sklop Kosovih spletk postavlja tudi Ljuba Vol-muta, ki je bil med glavnimi pri Popovičevem priprtju in ki naj bi bil nekakšen neformalni vodja koprske kriminalistične policije. Po nekaterih govoricah naj bi celo stal v ozadju afer v zvezi s prekupčevanjem z mamili, ki so pred časom pretresle koprsko policijsko upravo. Prav tako naj bi Volmut zvesto izpolnjeval ukaze v neformalni oblastni strukturi nekdanjega predsednika Milana Kučana. Prav slednji naj bi stal za celotno gonjo zoper župana, ki je zamajal položaje njegovih obalnih prijateljev iz Foruma 21. Za komentar smo zato prosili upokojenega kriminalista PU Koper Ljuba Volmuta, ki nam ga je uspelo priklicati šele po dolgem iskanju. Volmut zaradi ponavljajočih se govoric na njegov račun, ki jih niti v preteklosti ni komentiral, meni, da bi bilo tudi sedaj njihovo komentiranje odveč. Kakor koli že, volilna kampanja v Kopru se bo čez slab mesec iztekla, potem pa bo laže ocenjevati dejanski vpliv medsebojnih obtoževanj na tekmo za županski stolček in ugotavljati vzročno povezavo med Kosovimi opozorili na korupcijo in bližino volitev. BI Kakšno bo vreme 6 dni? Vremenska napoved za 6 dni vnaprej! Prva slovenska televizija s šestdnevno vremensko napovedjo. S. t t ponedeljek torek sreda četrtek petek sobota Info TV je slovenska televizija, ki celodnevno predvaja poročila vsakih 15 minut. V naših informativnih oddajah lahko spremljate tako dogajanje doma kot po svetu. Info TV lahko sprejemate samo preko kabelskih sistemov. Program je popolnoma brezplačen. Za več informacij pokličite vašega kabelskega operaterja. Vremenska napoved za 6 dni je na sporedu v novicah, ki so 15 minut do in 15 minut čez vsako polno uro. Vremensko napoved "6 dni" najdete tudi na Mobitelovem mobilnem portaiu Planet (Info/Vreme). Naročnik oglasa Info TV, d.o.o.. Novo mesto Demokracija • 39/xi • 28. september 2006 Zupan MOK Boris Popovič Zasavski petelinji boj Igor Gošte, foto: arhiv Demokracije Bolj kot ne je že znano, da se bodo v Zasavju in v Litiji v boj za županske stolčke spustili le moški. V Hrastniku znova kandidira zdajšnji župan Miran Jerič. Za kandidaturo se je s podporo še nekaterih strank odločil tudi član slovenskih demokratov Miran Vidmar, ki naj bi mu bili še pred začetkom volilne kampanje vdrli v osebni računalnik, kjer je imel tudi podatke o volilni strategiji. V Hrastniku so še pred kakšnim letom pričakovati, da se bo v županski boj spustila Sanja Logar Bočko, strankarska kolegica Mirana Vidmarja in zagotovo najglasnejša in strokovno podkovana občinska svetnica v Zasavju, ki s svojim možem Stanetom Bočkom tvori pošten, premočrten podjetniški par. Mimogrede, Stane, ki je nedavno srečal Abrahama, je predsednik občinskega odbora SDS v Hrastniku in je poosebljanje mirnosti, medtem ko je Sanja mnogo bolj neposredna in dostikrat tudi ostrejša. Nikdar brez pravega vzroka! Verjetno ji je prav to - ne toliko ostro zagovarjanje politike stranke in svojega prepričanja v občinskem svetu, kot je njeno delovanje v nadzornem svetu Rudnika RTH - škodovalo, da je tudi s pomočjo nekaterih namišljenih strankarskih veljakov v sosednjih Trbovljah v vrhu stranke v Ljubljani pri ocenjevanju njenega dela prišlo do nesporazumov in nerazumevanja. Kakor koli že, Hrastnik bo župana izbiral med dvema moškima, ki sta si precej različna. Namesto Kmetica Bunta Podobno bo tudi v sosednjih Trbovljah. Ze nekaj časa sta znana kandidata LDS in SD Milenko Skrinjar in Milan Žnidaršič. S strani stranke je za županskega kandidata potrjen tudi zdajšnji župan Bogdan Baro-vič (SNS), župansko mesto pa bi mu nadvse rad spodmaknil njegov strankarski kolega, sicer pa zelo ambiciozen in tudi sposoben podžupan Metod Kurent. Sam pravi, da večino županskega dela v občini sicer opravi sam, gospodarstveniki in drugi, s katerimi se dogovarja za kakšen projekt, pa še vedno ne pozabljajo, kdo je na občini številka i. Za zdaj je to župan Barovič, čeravno v nasprotju s Kurentom marsikateri projekt pozna površno. V boj za župana bo trboveljska SDS, ki nikakor ne pride do vidnejšega uspeha na lokalnih volitvah, poslala Branka Bunto, vodjo izpostave mi- nistrstva za obrambo v Trbovljah in prejemnika priznanja za zasluge pri osamosvojitvi Slovenije. Očitno seje z njegovo kandidaturo na koncu sprijaznil tudi Slavko Kmetic, ki je po zadnjem uspehu stranke SDS na državni ravni pričakoval, da bo sam županski kandidat. Kmetic, zame še vedno nekoč najbolj prepoznaven in prodoren slovenski sindikalist, je že nekajkrat pogorel tako na županskih volitvah kot na volitvah za državni zbor. Umirjeni, manj populistični Bunta se ta čas zdi primernejši kandidat. Čim prej bo to spoznal tudi Kmetic, bolje bo zanj in za njegovo stranko. Švagan lahko izgubi največ Če pogledamo v sosednjo občino Zagorje, župan Matjaž Švagan za četrti županski mandat kandidira s pomočjo svoje LDS, DeSUS, SMS in Drnovškovega Gibanja za pravičnost in razvoj, v katerem je eden vidnejših članov. Povsem v nasprotju s predsednikovim pismom na spletnih straneh gibanja pa bo na listi LDS (torej na listi politične stranke) uvrščenih tudi pet članov gibanja. Švagan, ki pravi, da se ne- kateri po Sloveniji skrivajo za imenom gibanja, je to storil prav sam, čeprav se mu po mojem mnenju ni treba skrivati ali bati, da ne bi bil vnovič izvoljen že v prvem krogu. Drugi krog bi bil zanj pravi poraz. Tako tudi izguba nekaj svetniških mest - ta čas jih ima LDS 15 od 25, kar je povsem realno. Zagotovo pa bo imel tokrat Švagan nekaj pravih nasprotnikov za županski stol. Magister Marko Agrež (SDS), direktor trboveljske termoelektrarne, je strokovno dobro podkovan in bo znal volivcem predstaviti alternativni program. Imel bo tudi izdatno pomoč v krogu stranke, saj so se na listi stranke za občinske svetnike znašli nekateri uspešni podjetniki (Janez Vidmar), poznavalci zdravstva (dr. France Grošelj in kirurg Igor Černi) ter podjetnik in dobrotnik Gabrijel Brezovar. Andrej Dolšina (NSi), Iztok Cilenšek (SD) in Gunter Kr-žišnik (AS) bodo zagotovo zbrali nekaj odstotkov glasov kakor tudi podjetnik in športni funkcionar Slavko Jelševar (SLS). Slednjemu je po naših podatkih zdajšnji župan ponujal podžupansko funkcijo, če se odpove kandidaturi in ga seveda podpre za župana. Bo Rokavec novi Kaplja? v Litiji se je od županovanja dokončno poslovil legendarni župan Mirko Kaplja (LDS). Je župan z najdaljšim stažem v Sloveniji. Ker v stranki niso našli ustrezne zamenjave zanj, so se odločili podpreti nekdanjega ravnatelja litijske gimnazije mag. Vinka Logaja, ki nastopa še s podporo SMS in DeSUS. Socialni demokrati bodo v ogenj poslali ekonomista in prepoznavnega novinarja Gorazda Mavretiča, Franci Rokavec se je v županski boj znova spustil s podporo SLS, medtem ko se je adut SDS Anton Kovič kandidaturi odpovedal in bo skupaj s stranko podprl Rokavca, za katerega meni, da bo zagotovo izvoljen. Vsekakor bo zanimivo videti, ali bodo Litijani tokrat stavili na ljud-skost Francija Rokavca, ali bodo tokrat prisegli na skoraj pretirano umirjenost, ki jo prinaša Vinko Logaj ali pa na jezikovne spretnosti Gorazda Mavretiča. Kakor koli, petelinji boj je v polnem teku. Ali bo zmagal tisti, ki najlepše kikirika, pa bomo kmalu videli. 0 28 Demokracija ■ 39/xi • 28. september 2006 OGLASI Ni statusa? Ni panike. ZAKAJ? Obvezno zdravstveno zavarovanje študentu ali dijaku, ki izgubi status, stroškov zdravstvenih storitev ne krije več v celoti, zato moramo del cene kot doplačilo plačati sami. Ta doplačila so lahko zelo visoka, izognemo pa se jim lahko s sklenitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pri Vzajemni. KAJ LAHKO NAREDIM? Pri Vzajemni lahko sklenem poseben paket VzajemnaM/ad/, ki vključuje: • dopolnilno zdravstveno zavarovanje VzajemnaZc/rav/e • darilo: 10 % popust na avtomobilsko kasko zavarovanje pri Zavarovalnici Maribor 50 % popust pri mesečni naročnini za prve štiri mesece pri sklenitvi naročniškega razmerja za ADSL brezplačna izdelava 40 fotografij za prvih tisoč skleniteljev zavarovanja preko www.vzajemna.si ................................ ugodnosti za zavarovance Vzajemne vet intofmatii o darilih in ugodnostih na www.vzajemna.si aH la brezpiaini telefonski številki 030 20 60. preko www.vzajemna.si nudimo najvišji zakonsko dovoljeni 3 % popust. Študent ali dijak, ki izgubi status, se prijavi na zavodu za zaposlovanje ali pa se prvič zaposli, potrebuje dopolnilno zdravstveno zavarc Omamni vonj ročno oblikovanega Jelena Jelenov kruh iz Grajskih pekarn zamesimo iz pšenične moke z dodatkom ržene moke, ki daje kruhu prav posebno harmoničnost okusa, hrustljavo skorjo in sočno sredico, ki svežino ohranja tudi več dni. Tradicionalna priprava, kjer hlebce ročno oblikujemo pred peko in dolgoletne izkušnje, dajejo Jelenovemu kruhu prepoznaven pridih domačnosti in topline. Na voljo je bel in črn hlebec. Jelenov kruh se peče v vseh pekarnah Skupine Žito: v Dolenjskih pekarnah, Kruh pecivu Maribor, Žitu Gorenjka, Pekarni Vrhnika in Žitu. Demokracija ■ 39/xi • 28. september 2006 29 TUJINA odstop vlade, se zdi čedalje bolj neuresničljiva, čeprav jo podpira le še slabih 20 odstotkov prebivalstva. V Budimpešti že več kot teden dni potekajo protiviadne demonstracije. Ana Mullner, foto: Reuters, EPA Madžarska se sooča z največjo politično krizo v zadnjih desetletjih, kije posledica slabega gospodarjenja, premier Ferenc Gyurcsany pa je priskrbel le povod za množično vstajo. Pred skoraj natanko petdesetimi leti so se Madžari z vseh koncev države zgrinjali v Budimpešto, kjer so protestirali proti sovjetski nadvladi. Takrat nasilno zatrte proteste mnogi Madžari primerjajo s sedanjim stanjem v državi. »Proti lažem smo se bojevali pred petdesetimi leti in se bomo bojevali tudi sedaj« je eden najpogostejših transparentov na množičnih demonstracijah, ki že več kot teden dni potekajo pred vladno palačo v Budimpešti, kjer vlado s premierjem Gyurcsanyjem pozivajo k odstopu. Kaplja Čez rob Povod, ki je povzročil enega največjih protestov v madžarski zgodovini, je avdio-posnetek, ki ga je javnosti predstavila ena izmed manjših radijskih postaj. Na njem je pogovor vrha socialistične stranke MSZP, ki je bil posnet aprila pred par- lamentarnimi volitvami. Vodja stranke in madžarski premier Ferenc Gyurcsany razlaga, kako je namerno lagal javnosti o resničnem stanju gospodarstva v državi z namenom, da bi zmagal na volitvah, kar mu je tudi uspelo. »Lagali smo zjutraj, podnevi in zvečer. Zadnje leto in pol, dve leti nismo počeli drugega kot lagali,« je samo del posnetka, ki je najbolj razburil javnost. Premier med drugim priznava, da je ponarejal številke o gospodarskem stanju v državi in da je njegova vlada »počela takšne neumnosti kot nobena druga evropska vlada«. Prav njegove laži so mu na volitvah zagotovile drugi mandat, razkriti posnetki pa so za večino Madžarov, ki te dni protestirajo pred vladno palačo, kaplja čez rob. Slabo politično vodstvo je dolga leta več obljubljalo, kot naredilo. Pri tem ne krivijo le aktualne vlade, temveč tudi nje- ne predhodnice, a njihove jeze je ta čas deležen predvsem premier Gyurcsany. Demonstracije, ki so se sprva začele nasilno, sedaj pa že več dni potekajo mirno, se bodo, kot vse kaže, nadaljevale. A njihova glavna zahteva, to je Vztrajanje na položaju Očitno se madžarski premier na svojem položaju počuti vse preveč udobno, hkrati pa se ne čuti dovolj osramočenega, da bi po izbruhu afere odstopil. Slednje bi verjetno storil vsak evropski politik na njegovem položaju. »V nedeljo zvečer sem tri minute razmišljal o tem, kaj naj storim. Odločil sem se, da ne bom odstopil, ampak bom še naprej opravljal svojo dolžnost,« je izjavil ob začetku protestov. Tudi njegovi politični nasprotniki mu priznavajo, daje potrdil pristnost posnetka in ni poskušal preklicati svojih izjav. Medtem ko vse kaže, da se bodo protesti nadaljevali, pa madžarska opozicija s čedalje večjo podporo poziva k odstopu vlade. Opozicijska stranka Fidesz pod vodstvom Janosa Aderja je že predlagala, da bi bile parlamentarne volitve 1. oktobra, ko bi se volivci sicer odpravljali na lokalne volitve. In čeprav iz držav EU prihajajo uradna sporočila, da želijo čim hitrejšo in mirnejšo rešitev madžarskih nemirov, opozicija zunaj meja uživa močno podporo. Še posebej naj bi si za menjavo oblasti prizadevali v Bruslju, kjer si želijo gospodarsko močnejšo in stabilnejšo Madžarsko. Čakanje na reforme Po pre- mierjevem priznanju, da je stanje v državi vse prej kot rožnato, Madžarska vlada se je bolj kot z vladanjem ukvarjala z zavajanjem. 30 Demokracija ■ 39/xi • 28. september 2006 TUJINA Milijarder med politiki Gospodarski kazalci so vse prej kot ugodni. se večina Madžarov sprašuje, kakšni so v resnici gospodarski kazalci v državi. Številke, ki so jim bile dolgo časa skrite, ne zbujajo optimizma. Katherine Cornell Gorka z Inštituta za mednarodno varnost in tranzicijsko demokracijo meni, da »nihče ne bi smel biti presenečen zaradi obsega in nasilnosti demonstracij. Od zgodnjih osemdesetih let prejšnjega stoletja smo bili deležni le obljub, ki se niso nikoli uresničile, naša jeza pa je medtem le rasla«. Večina politikov v zadnjih dveh desetletjih je obljubljala napredek in možnosti za vse državljane, ne samo za izbrano elito. In čeprav je na začetku tranzicijskega obdobja nekaj časa kazalo, da bo Madžarski to uspelo doseči, je zaradi dolgoletnega odlašanja reform, ki jih država nujno potrebuje, stanje v državi vse prej kot spodbudno. Samo letos naj bi državni primanjkljaj znašal več kot deset odstotkov državnega proračuna, eden največjih problemov v državi pa je že dalj časa korupcija. Razlog za odlašanje z reformami je predvsem v vladajoči socialistični stranki, ki že tradicionalno ni naklonjena večjim spremembam. Da država nujno Janos Ader vodi opozicijsko Fidesz. potrebuje reforme, priznava tudi madžarski finančni minister Janos Veres, ki je že priznal, da je, namesto da bi se ukvarjal s tekočimi zadevami, več časa porabil za zavajanje volivcev. »Po štirih letih na položaju se ne moremo pohvaliti niti z enim vidnejšim dosežkom. Reforme so nujno potrebne in sam sem pripravljen žrtvovati svoj položaj za dobro države.« Analitiki medtem opozarjajo, da bodo naslednja štiri leta za državo zelo kritična, a če bi se pravilno lotili gospodarskih in davčnih reform, bi se Madžarska lahko kmalu opomogla in se dvignila iz najmanj razvitih držav EU, kamor jo je potisnilo slabo gospodarjenje. B Demokracija ■ 39/xi • 28. september 2006 Madžarski premier Ferenc Gyur-csany je bil zaradi svoje domnevne poštenosti dolgo časa ena najbolj priljubljenih oseb na političnem prizorišču. Potem ko je na dan prišel posnetek, na katerem priznava, da je v predvolilnem boju namerno lagal javnosti, pa čedalje več Madžarov zahteva njegov odstop. A to ni prvič, da so Gyurcsanyijeve besede povzročile burne reakcije. Pred leti je nogometaše Savdske Arabije označil za teroriste, kar je Madžarski prineslo hudo diplomatsko krizo z mnogimi arabskimi državami. Prav tako je močno razburil ženske organizacije in stranke, ko je nekoč dejal, da »si vsak moški želi mlajše ženske, ko se njegova žena postara«. Pred zadnjimi volitvami pa je v televizijskem soočenju jasno povedal, kaj si misli o besedah svojih političnih nasprotnikov: »Bla, bla, bla.« Če so mu v preteklosti tovrstne poteze skupaj z njegovo karizmo prinašale volilne glasove, pa le redki dvomijo o tem, da se njegovi politični karieri bliža neizbežen konec. Petinštiridesetletni Gyurscanyje madžarski javnosti dobro znan, saj je v politično areno vstopil zelo zgodaj. Včasih je vodil stranko mladih komunistov, po padcu železne zavese pa se je začel ukvarjati s podjetništvom. Neurejene razmere na ekonomskem področju v času tranzicije je dobro izkoristil in si v tem času pridobil večino svojega premoženja, kar ga uvršča med najbogatejše ljudi v državi. Leta 2002 se je vrnil na politično prizorišče kot svetovalec tedanjega premierja Medgyessya, nato pa je bil imenovan za ministra za šport. Septembra 2004 je prevzel vodenje socialistične MSZP, ki velja za naslednico komunistične stranke. Potem ko je zasedel stolček prvega ministra, je veliko Madžarov od njega pričakovalo reformiranje gospodarstva in izboljšanje razmer v državi. Sedaj, ko večina naših vzhodnih sosedov poziva k njegovemu odstopu, bi jih bilo vredno opomniti, da so ga za premierja ustoličili prav oni s svojimi volilnimi glasovi, zato tudi sami nosijo del krivde, ker so preveč verjeli njegovim obljubam. Madžarski premier Ferenc Gyurcsany m • DRUŽBA ZA GRAFIČNE DEJAVNOSTI, TRGOVINO IN STORITVE ma-tisk, d. o. o. p.p. 313 Špelina ul. 2 2102 maribor slovenija telefon +386 (02) 330 16 30 fax +386 (02) 330 16 65 e-mail ¡nfo@ma-t¡sk.s¡ web www.ma-tisk.si 31 GLOBUS pozivajo, naj se z nalepko označi raven sevanja. Pravijo, da je pri uporabi mobilnih telefonov povsem drugače, kot je to bilo takrat, ko so se na trgu pojavila mamila in so bile raziskave javne. Z mobilnimi telefoni je tako, da še vedno ni znano, kako vpliva nova tehnologija na ljudi. Opozarjajo še, da bi morali otroke zavarovati pred sevanjem mobilnih telefonov. Ozonska luknja Ozonski plašč nad Arktiko se je pozimi zmanjšal za 13 odstotkov. Luknja v njem je nad severnim tečajem zelo gibljiva, zaradi česar jo je teže raziskovati kot ozonsko luknjo na južnem polu. Popolne obnove ozonskega plašča, ki varuje Zemljo pred škodljivimi sončnimi ultravijoličnimi žarki in ki ga je onesnaževanje v 20. stoletju resno načelo, na kar vpliva uporaba večine kemičnih snovi, ne bo pred letom 2065, čeprav so strokovnjaki načrtovali, da se bo obnovil do leta 2049. let in naj bi bil najstarejši fosil vrste Australopithecus afarensis, kar so jih našli. Je iste vrste kot slavni fosil z imenom Lucy oziroma 3,2 milijona let stara odrasla ženska, ki so jo našli v bližini istega kra- Zgodovinsko odkritje Etiopski paleoantropolog je v peščenjaku na območju pokrajine Dikika v severni Etiopiji našel najpopolnejše ostanke otroka iz davnine. Sveženj kosti, ki ni nič večji od melone, je starejši kot 3,3 milijona Vespa, znano italijansko motorno vozilo, letos praznuje 6o-letnico. V svetu so jih doslej prodali več kot 16 milijonov. To vozilo je leta 1946 kot poceni prevozno sredstvo v Italiji začelo izdelovati podjetje Piaggio. Vespe so bile predvsem priljubljene v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja v Evropi, tudi zaradi svoje navzočnosti v filmih. Z njo sta med drugim v filmu Rimske počitnice vozila Audrey Hepburn in Gregory Peck. ja leta 1974. Najstarejši otrok na svetu, triletna deklica, ki je umrla, ko je bila še dojena, ponuja nove odgovore na vprašanje, kako so naši zgodnji predniki zabrisali mejo med opico in človekom. Nekropola Vatikanski muzeji bodo prihodnji mesec za javnost odprli nekropolo, tudi tisti del, ki so ga odkrili pred tremi leti ob kopanju jame za novo parkirno hišo znotraj vatikanskega obzidja. Na okrog 500 kvadratnih metrih so arheologi odkrili več pokopnih kamric in sarkofagov, ob tem pa še več fresk, talnih mozaikov in napisov. Večina grobov je izjemno dobro ohranjena in datirajo v čas med obdobjem cesarja Avgusta (23 pr. Kr. in 14 po Kr.) in cesarja Konstantina (306-337). Vodeni ogledi nekropole bodo del dogodkov ob 500. obletnici Vatikanskih muzejev, ki jo ena najstarejših in najznamenitejših tovrstnih institucij v svetu praznuje letos. V Vatikanu pravijo, da se nekropola po svoji pomembnosti uvršča takoj za nekropolo pod baziliko sv. Petra, kjer so odkrili relikvije sv. Petra. Nevarno za otroke Avstrijski zdravniki opozarjajo nevarnost mobilnih telefonov za otroke in TUJI TISK Berliner Zeitung V podzemni železnici SSfrliner Srilimg V Madridu si lahko potniki kar na osmih postajah sposodijo knjige za branje. Toda le malo jih izkoristi to ponudbo. Saj poznate pregovor: če bralec ne gre v knjižnico, gre knjižnica k bralcu. Madridske mestne oblasti so na 32 osmih postajah metroja odprle podružnične knjižnice, imenovane BiblioMetro. Ni slaba ideja, saj se z metrojem vsak dan vozi okoli dva milijona in pol potencialnih bralcev. Toda ljudje odhajajo mimo knjižničnih kioskov, kot da bi pred kom bežali, pripoveduje knjižničarka Kristina, ki dela na postaji Canal. Težava je najbrž v tem, da večina potnikov želi čim prej priti do svojega cilja in pri tem sploh ne opazi kioskov knjižnice, nekatere pa plašijo okenca, ki so podobna okencem za informacije. Morda pa je razlog tudi to, da si v teh knjižnicah ni mogoče izposoditi lahkotnih knjižnih uspešnic in je na voljo le klasika, ki pa je ni tako preprosto brati v metroju. Daily Mail Moški pametnejši Hp pn i" Izidi te protislovne raziskave bodo verjetno navdušili moške in užalili ženske. Gre za to, naj bi bili moški v resnici pametnejši od žensk. Povprečni IQ moških naj bi bil skoraj za štiri točke višji od IQ žensk. Britanski razisko- valec John Phillip Rashton, ki je pred časom dokazoval, da je IQ odvisen od rase, zdaj izjavlja, da lahko pojasni, zakaj na vrh kari-erne lestvice navadno pride tako malo žensk. Izjavlja, naj bi bilo to povezano z nižjim ženskim intelektom, ne pa z odsotnostjo možnosti ali diskriminacijo. Do tega so prišli s pomočjo več testov, ki so jih izvedli med sto tisoč študenti obeh spolov, starimi 17 in 18 let. Ta odkritja, ki so se potrdila v vseh letnikih in ne glede na raven izobrazbe staršev mladine, ki so jo raziskovali, grozijo, da bodo razblinila stoletno prepričanje, da sta spola enako močna v intelektu. Toda še vedno velja, da dekleta odrastejo prej kot fantje. Demokracija • 39/xi • 28. september 2006 Oporečen riž Nedovoljeno vrsto gensko spremenjenega riža so doslej našli v štirih državah članicah EU, in sicer v Franciji, na Švedskem, v Nemčiji in tudi sosednji Avstriji, kjer so gensko spremenjene organizme našli v treh od skupno 25 vzorcev; od tega gre v dveh primerih za pošiljke izdelkov iz dolgozrnatega riža iz ZDA, v enem pa za riževe rezance iz Kitajske. Dokler ne bo dokazana njihova neškodljivost za zdravje, bodo v sosednji državi riž umaknili s trga. V Sloveniji so spore pošiljke ameriškega riža že odstranili s polic. Evropska komisija je zato državam članicam EU naložila, naj poostrijo nadzor nad uvozom riža iz ZDA in preverijo domneve. GLOBUS Nova bakterija Ameriška zvezna uprava za hrano in zdravila je opozorila vse Američane, naj ne uživajo sveže špinače, zapakirane v plastičnih vrečkah, ker je najverjetneje okužena s smrtonosno bakterijo E.coli, s katero se je v ZDA v zadnjem času okužilo več ljudi. V skupaj 20 zveznih državah so doslej našteli več deset okužb s to bakterijo, nazadnje v Kaliforniji, Wyomin-gu in New Yorku. Zaradi okužbe je doslej umrla ena oseba v državi Wi- sconsin. Bakterija E.coli povzroči drisko in za večino odraslih zdravih oseb teden dni tovrstnih težav. Pri otrocih in starejših osebah s slabšim imunskim sistemom pa lahko povzroči odpoved delovanja ledvic in smrt, nahaja pa se v črevesju domače živine in lahko pride v stik s hrano prek gnojenja. Bakterija lahko pride v organizem predvsem z neprekuhanimi pridelki, mlekom, mesom, vodo in sokovi. Našli ukradeno Policija je v Vin- kovcih aretirala roparja in v neki hiši našla zlate predmete, ki so bili ukradeni iz tamkajšnjega Mestnega muzeja, in jih vrnila lastnikom. Gre za predmete iz predrimskega in rimskega obdobja, med ukradenimi dragocenostmi pa so bili rimski denar in številni zlati predmeti - prstani, medaljoni in fibule. Najstarejši ukradeni predmet je bila zaponka, ki so jo oblikovali 3000 let pr. Kr. Migranti Po zadnjih podatkih je največ priseljencev med posameznimi državami v ZDA, to je 38 milijonov, kar je 13 odstotkov prebivalstva. Največji delež priseljencev imata Avstralija (19,6 odstotka) in Kanada (18,9 odstotka). Celotna Evropa ima na svojem ozemlju 64 milijonov priseljencev, kar je za 50 odstotkov več kot celotna Severna Amerika skupaj (45 milijonov). Veliko pri- seljencev je tudi v državah zahodne Azije, ki so bogate z nafto (22 milijonov). Polovica migrantov je žensk. Izseljenci so leta 2005 v svoje rojstne države poslali skupaj kar 173 milijard dolarjev. Vir: STA Ogrožene plaže Zaradi klimatskih sprememb bodo do leta 2050 izginile nekatere španske plaže, so ugotovili znanstveniki z univerze v Cantabrii. Gladina morja se je v preteklih 40 letih zviševala po 2,5 milimetra na leto, tako da bi se do leta 2050 lahko dvignila za 12 centimetrov in cantabrijske plaže potisnila 15 metrov v notranjost. Morje naj bi prekrilo tudi več metrov plaž v zalivu Cadiza na jugu države ter kakih osem do deset metrov ob sredozemski obali Španije, zato prebivalcem svetujejo, naj hiše gradijo najmanj sto metrov od obale. Za Španijo bodo posledice izgube plaž neprecenljive, saj je to država, ki živi od turizma, plaže pa se raztezajo na 6000 kilometrih obale. TUJI TISK New York Times Zgodba o iskanju Ustvarjalci hollywoodskega filma, ki ga snemajo v Bosni, poskušajo najti odgovor na vprašanje, zakaj sta vojni zločinec Radovan Karadžič in terorist številka ena še vedno svobodna. Triler ameriškega režiserja Ri- charda Shepparda je zasnovan po resnični zgodbi, kako novinar poskuša najti Radovana Ka-radžiča in se srečuje z vplivnimi politiki, ki zločincu dovoljujejo ostajati na svobodi. Morda bo film dal misliti ljudem, zakaj ves svet govori o tem, kako bi radi poiskali vojne zločince, vendar se to ne zgodi. NATO je namreč v Bosni organiziral že vrsto neuspešnih poskusov aretacije Ka-radžiča, ki ga obtožnica bremeni genocida. Tudi Osama bin La-den je podoben, če prav še bolj kritičen primer. Mnogi mislijo, da so ZDA preveč nedejavne, da bi ga odkrile in aretirale. Mignews Stara semena Britanskim znanstvenikom je uspelo dvesto let stara semena pripraviti do klitja. To so semena neznane vrste akacije. Odkrili so jih v stari beležki v nacionalnem arhivu. V Veliko Britanijo jih je iz Južne Afrike Demokracija • 39/xi ■ 28. september 2006 pripeljal nizozemski trgovec leta 1803. Strokovnjaki iz botaničnih vrtov so nad svojim uspehom navdušeni, saj so bila semena shranjena v zelo slabih razmerah. Glede na zapise so bila okoli enega leta na ladji, potem več kot deset let v londonskem Towru in še na kakšnem neugodnem kraju, o katerem pa ni zapisov. Samo zadnjih nekaj let so jih shranjevali v normalnih razmerah. Omenjena semena so najstarejša od vseh semen, ki so kadar koli vzklila. Biologi v svojih šefih hranijo sicer še petsto let stara lotosova semena, ki so jih našli v ZDA, v Izraelu pa so našli dve tisočletni palmovi semeni. 33 mmm Novice SEAT LEON FR Španska tovarna, kije v koncernu Volkswagen zadolžena za športnost, je poslala na trg naslednika priljubljenega modela FR.Ta je pripravljen prevzeti na svoja pleča del prodajnih številk, da bodo špansko znamko dvignili za kakšno mesto na lestvici prodanih avtomobilov in utrdili športni imidž, ki pritiče temperamentu. Pod motornim pokrovom vas lahko pričaka bencinski oziroma dizelski agregat. Novi 2,0-litrski bencinski 4-valjnik ima neposredno vbrizgavanje goriva s tehnologijo FSI ter turbopolnilnik in je s 147 kW (200 KM) najmočnejša motorna izvedba modelske serije leon. Če ste dizelski navdušenec, pa vam je na voljo motor 2,0 TDI, ki v leonu FR doseže največjo moč 125 kW (170 KM). Načrt domačega uvoznika je, da zagotovi kupce vsaj 15 novim avtomobilom letos. RENAULT SCENIC V septembru mineva deset let od predstavitve prvega scenica, ki je takrat razburkal razred C, segment kompaktnih enoprostorcev. Da je scenic najbolje prodajani avtomobil v tem razredu, ni treba posebej poudarjati, in ker se paradnega konja ne umika iz tekme, temveč še bolj na-trenira, so pri Renaultu predstavili prenovljeni model. Obstoječima različicama scenic s petimi sedeži in grand scenic s sedmimi sedeži seje pridružil grand scenic s samo petimi sedeži, za katerimi pa vas pričaka ogromen prtljažni prostor, kije rekordno velik v tem razredu. Bencinski motorji s prostorninami od 1,4 litra do dveh litrov dosegajo največje moči od 72 kW do 120 kW (100 KM do 165 KM). Dizelski motorji od 1,5 litra do dveh litrov delovne prostornine pa dosegajo največje moči od 63 kW do 110 kW (85 KM do 150 KM). AUDI Q7 V12 TDI Audi predstavlja prvi dvanajstvaljni dizelski motor za serijsko osebno vozilo. Šestlitrski motor V12 bodo vgrajevali v model Q7. Motor proizvaja kar 500 KM in navor 1.000 Nm. Z njim postavlja Audi nov mejnik na področju dizelske tehnologije. Motor ima korenine v motorju R10 iz novega dirkalnika, ki je nastopil v Le Mansu. Audi Q7 z dvanajstvaljnikom se s svojimi voznimi zmogljivostmi namreč lahko kosa z najboljšimi športnimi avtomobili. Za pospešek od 0 do 100 km/h potrebuje le 5,5 sekunde, največja hitrost pa je elektronsko omejena na 250 km/h. Vrhunska dizelska tehnologija, ki vključuje prvi sistem skupnega voda z 2.000 bari na svetu, zagotavlja, da Audijevemu velikemu športnemu terencu v nobenem primeru ne bo zmanjkalo moči. ■ " - ' »mmmsamu: " ■ , Demokracija • 39/xi • 28. september 2006 51 ZDRAVJE Programi za zmanjšanje teže Lucija Horvat, foto: arhiv Demokracije Do zmanjšanja teže prek petih smeri: z zdravilnim in dietetičnim prehranjevanjem, čiščenjem organizma, povečanjem telesne aktivnosti, z zdravili in balneološko prakso, kot je kopanje v morju, vodna masaža, sauna in kontrastno prhanje. Korekcija postave in zmanjšanje telesne teže je eden najbolj žgočih problemov današnjega časa. Vsi zelo dobro vemo, da čezmerna telesna teža botruje mnogim boleznim. Ljudje s preveč kilogrami pogosteje obolevajo za srčno-žilnimi boleznimi, sladkorno, želodčnimi in prebavnimi motnjami. Za hujšanje je pritrgovanje pri hrani včasih premalo ali neučinkovito, zato se je dobro lotiti tudi katerega od programov za znižanje telesne teže. Najprej je treba poudariti, da je samo z nizkokalorično dieto in brez drugih terapevtskih dejavnosti skrajno težko shujšati in še teže obdržati doseženo težo za dolgo časovno obdobje. Danes poznamo več kot štiristo učinkovitih, čudodelnih nizkokalorij-skih diet. Toda na žalost velika večina teh diet ne zdrži argumentirane kritike, mnoge telesu lahko celo nepopravljivo škodujejo ali pa ne pomagajo večini pacientov. Čiščenje organizma Nenehno pozabljamo, da je proces čiščenja organizma zelo pomemben. Po obedu vedno pomijemo posodo, nase pa ponavadi pozabimo, zato se v želodcu in črevesju nabere veliko toksinov in odpadnih snovi, ki nas počasi ubijajo in krajšajo naše življenje. Danes se pacienti, ki želijo shujšati, po- gosto znajdejo pod močnim vplivom agresivne in ne vedno korektne reklame revij in časopisov, radia in televizije, ki predlagajo nešteta sredstva za hitro, celo hipno pridobitev želene telesne teže. Seveda glede na izbiro pacienta oziroma debelino njegove denarnice. Najdaljše izkušnje s takšnimi pripravki in tabletami imajo v Ameriki, kjer so tudi najprej odkrili večino škodljivih posledic jemanja takšnih pripravkov. Ameriška zdravniška zveza svari pred prevelikimi obljubami, ki jih navajajo proizvajalci. Ko se pacienti, ki želijo shujšati, utrudijo od dolgotrajnih postopkov, povezanih z različnimi dietami, po- stanejo lahek plen in žrtev tistih, ki obljubljajo hitro zmanjšanje telesne teže. Pripravki, ki so danes v uporabi, še posebej sintetični, imajo večinoma nesprejemljive stranske učinke, o katerih pa v reklamah ni ne duha ne sluha. Vloga vitaminov čeprav tudi vitamine izdeluje farmacevtska industrija, to niso zdravila, ampak nezamenljive prehranske snovi, brez katerih človek ne more živeti. Nujni so za rast in razvoj organizma, obnavljanje tkiv, zdravo prebavo in vse fiziološke funkcije. Človeško telo varujejo pred boleznimi in škodljivimi vplivi okolja. Čeprav so tako pomembni, jih človeško telo ne more samo proizvajati, zato jih mora dobiti s hrano ali v obliki vitaminskih pripravkov. Pri huj-šanju z dietami se velikokrat zgodi, da s hrano zaužijemo premalo vitaminov, zato je treba poskrbeti za nadomestilo. Z zdravnikovo pomočjo ph velikih odstopanjih od normalne telesne teže včasih pridejo v po-štev tudi različni načini zdravljenja. Mednje sodijo želodčni balon, ozonoterapija, mezoterapija, hidrofuzijska terapija in relakso-terapija. Zdravljenje z želodčnim balonom po učinkovitosti presega znane konservativne nekirur-ške metode zdravljenja. Zato tako zdravljenje nadomešča zapletene postopke kirurškega zdravljenja. Metoda velja za perspektivno, saj pri njej lahko izgubimo večje število kilogramov brez problemov. Vstavljanje želodčnega balona spominja na gastroskopijo. Balon, napolnjen z vodo, zaseda del želodca, povzroča zgodnejši občutek sitosti, pacient pa izgublja težo, ker uživa manjše količine hrane brez občutka lakote. Po Nekateri sene morejo upreti. tej metodi lahko pacient izgubi od tri do štiri kilograme ali celo nekaj deset kilogramov, povprečno pa je tako mogoče izgubiti tretjino odvečne teže. Ta metoda se lahko uporablja pri ljudeh, ki morajo shujšati iz zdravstvenih razlogov in so težki od 80 in 120 kilogramov. Lahko se uporablja tudi za pripravo predebelih pacientov na artroplastično operacijo ali na operacijo, pri kateri pacientu vstavijo umetne sklepe. Različne terapije Ozonote- rapija je eden najbolj priljubljenih in učinkovitih načinov za korekcijo postave in odstra- terapije ter masaže v kombinaciji z vaporizacijo z infrardečimi žarki. Slednje stimulira metabo-lizem in celično aktivnost. Telo se ob tem segreje, saj je poživljen krvni obtok. Vibracijska masaža zmanjšuje celulit in sprošča ter zmanjšuje bolečino. Refleksotera-pija pomaga odpravljati hude motnje v presnovi, ki nastanejo zaradi nepravilnega delovanja hormonov. Upoštevajoč patologijo debelosti se zdravljenje izvaja s pomočjo kombinirane metode refleksote-rapije: akupunkture in elektroa-kupunkture. Metoda ne pomaga samo zmanjševanti telesne teže, ampak zmanjšuje tudi apetit. S S koncem poletja ne pozabite na telesno aktivnost. nje vanje celulita, ker topi ovojnice maščobnih kapsul in tako zmanjšuje maščobne obloge okoli trebuha, bokov in pasu ter gladi kožo. Z ozonoterapijo dosegamo tako imenovan učinek pomlajenja kože, izboljša se njena barva in prožnost. Ozon uničuje tudi vse vrste bakterij in glivic, poleg tega pa v nasprotju z drugimi antiseptiki ne draži tkiv. S pomočjo mezo-terapije pa se zdravilni pripravek vnaša neposredno v dele telesa, kjer bi želeli zgubiti maščobo. Zdravilna mešanica, pripravljena za vsakega pacienta posebej, se vnaša v majhnih odmerkih s pomočjo kratkih in zelo tankih igel. Mezoterapija se lahko uporablja za odpravljanje celulita, debelosti, vrečk pod očmi in drugo. Hidrofuzijska terapija združuje možnosti fito-, hidro- in aroma- DeMOKRACUA • 39/XI ■ 28. september 2006 53 Na humanitarni nogometni tekmi, ki jo je organiziral France Arhar, so za društvo Beli obroč zbrali 2,100.000 tolarjev. Nogometna sprostitev Lovro Kastelic, foto: Gregor Pohleven V okviru delovnega obiska vlade v osrednji Sloveniji so se glavni akterji ob koncu dneva pomerili še v malem nogometu. Tokrat je šlo predvsem za Beli obroč! Zdi se, da je politični vrh končno dojel, kako pomemben družbeno-politič-ni element je pravzaprav nogomet. Le-ta zna prinašati ali odnašati volilne glasove; malomaren in podcenjujoč odnos do njega pa se lahko kmalu maščuje. To sta na lastni koži izkusili Vika Potočnik in Danica Simšič. Nič dobrega pa se ne piše niti vsem tistim, ki ga bodo še naprej izrabljali. Beli obroč Po napornem delovnem dnevu je odlično zdravilo za sprostitev povezava dobre družbe z rekreacijo. Pri sopihanju za žogo in kasnejši debati so nakopičene tegobe v hipu pozabljene. Tega se očitno zaveda tudi kandidat za ljubljanskega župana France Arhar, ki je reprezentanci vlade RS ter gospodarstvenikov in politikov osrednje Slovenije povabil na humanitarno nogometno tekmo. Tekma je bila namenjena zbiranju denarja za nepridobitno društvo Beli obroč, ki pomaga žrtvam kaznivih dejanj. Beli obroč, ki stoji predvsem na strani zlorabljenih mladoletnikov, je bil na pobudo državne tožilke Vlaste Nus-sdorfer ustanovljen že pred približno tremi leti. Danes je njegov predsednik Janez Drobnič, minister za delo, družino in socialne zadeve. Druga generacija France Ar har je povabljence pričakal v soju kamer in luči. Še dobro, da je tema prekrila sosednjo bežigrajsko razvalino; pri belem dnevu bi tema pogovorov zanesljivo ne bila tako vedra. Arhar malemu Maticu: »O, ho, ho, kako ti je ime fantek?« - »Matic sem!« - »A igraš kaj nogomet?« - »Igram!« - »Za katerega pa igraš?« - »V nobenem klubu še nisem!« - »Ne, nisem tako mislil... A igraš za golmana, napadalca ...?« Mali Matic je bil že nekoliko neučakan in je z mamico raje odhitel v »balon«, kot pravijo Športnemu centru Triglav, ki ga uspešno vodi Aleš Remih, direktor NK Bežigrad, ki je nekakšen naslednik razpadle Olimpije. Tam je bilo že vse pripravljeno za gala nogometno srečanje. Kot da bi bil izrezan iz odličnega Mura-tovičevega dokumentarca Druga generacija (gre za generacijo otrok, rojenih v Sloveniji staršem, ki so sem prišli s trebuhom za kruhom, njihova želja po vrnitvi pa je močno zaznamovala tako njih kot tudi njihove otroke, ki so zdaj razpeti med dvema svetovoma, op. a.), je tam sedel ■ /A Jfiju S/ Ifercdl H H 1 f - m^ -m. IjglSIJjB t V Mj|jAj|jjjjf Obala - DNEVNIKTV PRIMC Od ponedeljka do petka ¡23 ■ kabelski sistem v Kopru . h^H )RI(A % "A ob 20.00 J?f Tik pred začetkom tekme 54 Demokracija • 39/xi • 28. september 2006 ŠPORT tudi mladoletni Davor, doma iz sosednjega blokovskega naselja. Ni mogel verjeti, da je lahko dobil zastonj pijačo in trojanski krof. Še več - ni mogel verjeti, da bosta na tekmi, na kateri sicer ne bi poznal nikogar, nastopila tudi slavna Miran Pavlin in Primož Gliha. Najbrž ni vedel, da se »njegov« Pavlin v zadnjem času udej-stvuje skoraj več na političnem kot na nogometnem področju. Zadnjič je na konvenciji Zbora za Ljubljano denimo sedel v prvi vrsti, se zavzel za spremembo mestne oblasti in podprl Franceta Arharja. Skupaj z Zahovičem in Rudonjo je bil tudi na shodu SDS v Izoli. Tokrat pa je skupaj z nekdanjim nogometašem, danes pa nogometnim menedžerjem Tonetom Hrovatičem okrepil ekipo gospodarstvenikov in poslancev, Obe strani sta bili zelo zagreti. Ob koncu humanitarne tekme katerih selektor je bil France Arhar, nekoč strasten navijač NK Olimpija. Primož Gliha, cvetličar iz Grosupljega in strelec treh nepozabnih zadetkov Hrvatom na Poljudu, je na drugi strani okrepil vladno ekipo. Premier Janez Janša je selektorsko nalogo namenil ministru za gospodarstvo Andreju Vizjaku, ki naj bi znal najbolje razdreti taktično zamisel gospodarstvenikov. Selektorja sta morala pred uvodnim žvižgom sodnika Seada Nadareviča še staviti. V primeru izgubljene stave se je Andrej Vizjak odločil, da bo spil eno veliko pivo na dušek, France Arhar pa bi zapel eno narodno. Gospodarstveniki Na malo- nogometnem terenu potem ni bilo za nikogar prav nobene milosti več. V očeh obeh ekip se je lepo videlo, kaj je pravzaprav glavna in najpomembnejša lastnost vrhunskih gospodarstvenikov in politikov. To je namreč neizmerna želja po končni zmagi. Le kako bi si lahko drugače razlagah neverjetno bojevitost in zavzetosti obeh ekip. Igra je bila solidna. Medtem ko je po začetnem otipavanju vlada prikazala kompaktnejšo igro, so se gospodarstveniki pragmatično zanašali predvsem na Hrovatiče-vo idejo in Pavlinovo prodornost. Vlada je imela koncept: igrala je sodobno z le enim izrazitim napadalcem, ki ga je s svojo višjo in močnejšo postavo poosebljal Milan Zver. V nasprotnikov kazenski prostor je nenehno vnašal nemir in poskušal z uporabnimi žogami zaposlovati Gliho in Janšo. Dokler sta bila pri zadostnih močeh, sta v obrambi vlade kraljevala Drob-nič in Vizjak, ki je spominjal na agilnega Gattusa. Po številnih jalovih napadih gospodarstvenikov je sledil protinapad vlade iz nogometnih učbenikov. Drobnič si je priboril žogo, jo bliskovito podal Janši, ta pa je v pravem trenutku našel Gliho, ki mu ni bilo težko zadeti. Po vodstvu vlade se je igra še bolj preselila pred vrata Janeza Podobnika, ki je branil domala nemogoče. Našteli smo po dve vratnici in prečki ter še vsaj trikrat toliko Podobnikovih bravur, ki se je kot podivjan maček metal zdaj v desno, zdaj v levo. V drugem polčasu so gospodarstveniki prestavili v višjo prestavo; vladi, ki je obvisela le še na maratoncu Janši in obrambnih prebliskih državnega sekretarja Boža Cerarja, je pošla še zadnja sapa. Podivjanega mačka Podobnika je dokončno ukrotil šele poker Pavlinovih neustavljivih projektilov za končno zmago gospodarstvenikov s 4:1. Ministru Vizjaku kljub vsemu ni bilo pretežko izpolniti stave (je bila to sploh kazen?), Davor jo je popihal s še enim ledenim čajem, vsi navzoči pa so za Beli obroč nabrali 2,100.000 tolarjev. (9 Koga boli Esad Babačič Kdo predstavlja košarkarsko opozicijo na Slovenskem? Morda novinarji? Ne, ti so svoja peresa odložili. Kot kaže vendarle ne, saj so se tudi sami sprijaznili z zgodovinskim uspehom naše reprezentance, ki je bila na robu uvrstitve v četrtfinale. Svoja peresa bodo najverjetneje odpočili do naslednjega evropskega prvenstva, na katerem nas bo zastopala stara druščina. Edini mož besede, ki ne neha tečnari-ti, je znova Peter Vilfan. Zakaj pravim, da eden naših najboljših košarkarjev vseh časov tečnari? Zato, ker je tako videti, ko se vsi drugi poskrijejo v svoje luknje in se sladko nasmihajo, kadar se temperamentni Štajerec bojuje z mlini na veter. (Seveda se opravičujem še nekaterim drugim nergačem, ki so že povedali svoje mnenje.) In s takšnim ravnanjem samo pomagajo tistim, ki bi morali odgovarjati na očitke. Ker sem tudi sam precej slab diplomat, ki ne zna krotiti ponosa, se bom pridružil svojemu kolegu in borcu za pravice majhnih, če lahko tako poimenujem nekoga, ki je nenehno v manjšini in bije vnaprej izgubljene bitke. Prepričan sem namreč, da je Peter velik poznavalec košarke, vendar nima te sreče, da bi lahko deloval v zdravem okolju. Da je naše okolje precej nezdravo, lahko sklepam prav iz tega, da mnenje takšne košarkarske veličine ne vzburi ostanka košarkarske javnosti. Dovolj je nekaj izjav predsednika zveze, v katerih mirno pove, da vsi tisti, ki govorijo proti, ne želijo dobro slovenski košarki, in že nastopi značilna letargija, v kateri lahko nekateri novinarji mirno pijejo kavo z najpomembnejšimi možmi slovenskega športa. Glas razuma pa počasi odriva zle glasove, da se utapljajo v povprečju, ki vse bolj boli. Ko Vilfan pove, da so bili nekateri srečni že zato, ker so lahko videli Japonsko, se neki drugi Štajerec, ki vidi zadeve iz drugačnega zornega kota, obregne prav ob to, da Peter govori naglas. Ne, tega ne bi smel izreči pred celotno javnostjo, ker gospodje iz tistega letala si pa tega res niso zaslužili. Morda res ne, toda da je tako, gotovo ni kriv Vilfan. Krivi so tisti, ki se niso oglasili, ko so jih napadali tudi drugi. Zaradi njihovega molka je videti, da je bil izlet na Japonsko njihov največji domet. Navsezadnje je bil na letalu tudi Peter, ki je dogodke spremljal od blizu. Najzanimivejše so izjave tujih strokovnjakov, ki so očitno opazili, da bi si naši košarkarski asi zaslužili primernejše spremstvo, če se izrazim bolj izletniško. Torej spet vsi drugi vidijo tisto, kar je našim očem skrito. Demokracija ■ 39/xi • 28. september 2006 55 Starši deklet, ki so bila poteptana pred diskoteko, tožijo odgovorne za 54 milijonov tolarjev. Za odškodnino 54 milijonov SIT Bogdan Sajovic, foto: arhiv Demokracije Proti sedmim fizičnim in pravnim osebam, ki naj bi bile odgovorne za lansko tragedijo pred diskoteko Lipa, so starši treh umrlih deklet podali odškodninsko tožbo v višini 54 milijonov tolarjev. Starši treh deklet, ki so izgubila življenje v lanski tragediji pred diskoteko Lipa v Spodnjih Pirničah, so vložili odškodninsko tožbo proti sedmim fizičnim in pravnim osebam. Za odškodninski zahtevek v višini 54 milijonov tolarjev se niso odločili zaradi odškodnine same, ampak tudi zato, da bi se na ta način morda pospešil kazenski postopek proti Robertu Tomažu Zavašniku, direktorju podjetja Roto, ki je v diskoteki Lipa opravljalo gostinsko dejavnost. Kazenski postopek proti Zavašniku za sedaj še ni tako daleč, da bi bil zrel za obravnavo na sodišču. Tragedija se je zgodila lanskega 23. decembra zvečer. Zabava v diskoteki Lipa naj bi bila nekakšen uvod v srednješolske božično-novoletne počitnice. Reklama je oglašala prost vstop do dvaindvajsete ure, zato se je že zgodaj nabrala velika množica mladih, ki so upali, da bodo tako pri- hranili denar za vstopnino. Pred vhodom v diskoteko se je tako drenjalo več sto mladih, med njimi petnajstletna Katarina Jeras Lajh ter dve leti starejši Natalija Bencan in Anja Mršič. Valovanje je začelo spodnašati najšibkejše in kaj kmalu je nastal klobčič teles, ki so hodila drugo po drugem in so jih stiskali v ogrado in zidove. V tej gneči je sila teles tako hudo poškodovala Katarino in Natalijo, da sta takoj umrli, hudo ranjena Anja je po štirih dneh v bolnišnici poškodbam podlegla. Kmalu se je izkazalo, da je diskoteka že leta obratovala brez papirjev. Povečana je bila na črno, dovoljenj ni imela, še celo elektrika je prihajala iz agregata. Inšpekcijske službe so sicer tu in tam podale predloge sodniku za prekrške, a tudi sodnik se ni zganil. Menda Kazenski postopek proti Zavašniku še ni tako daleč, da bi bil zrel za obravnavo na sodišču. je čakal, da bi združil vse predloge, medtem so nekateri že zastarali, disko pa je veselo obratoval naprej. Izkazalo se je tudi, da varnostno podjetje Enigma Bagarič, ki je opravljalo varovanje, ni imelo ustrezne licence, varnostniki pa niso bili usposobljeni za svojo nalogo. Podjetje je bilo potem oglobljeno z milijonom tolarjev. Pristojne službe in lastnik so začeli valiti krivdo za tragedijo drug na drugega oziroma krivde niso priznavali. Edino glavni tržni inšpektor Roman Klado-šek je pokazal pokončno držo in priznal, da inšpekcije niso opravi- le dela tako, kot bi ga morale; ker se je čutil moralno odgovornega, je podal svoj odstop. Zavašnik je tri mesece presedel v priporu, potem so ga izpustili na prostost. Preiskava še vedno poteka, kdaj pa bo zadeva prišla pred sodišče, še ni znano. Starši treh deklet so se zdaj odločili, da civilno tožijo vse, ki so odgovorni za smrt njihovih hčera. Državo, ki je dopustila, da diskoteka obratuje, čeprav ni imela ustreznih papirjev; občino Medvode, ki se ni pobrigala, da bi objekt zaprli; Zavašnika osebno in njegovo podjetje Roto kot pravno osebo, ker sta organizirala zabavo, ki se je sprevrgla v tragedijo; Za-vašnikove starše, ker so lastniki objekta, v katerem je diskoteka, in varnostno podjetje Enigma Bagarič. Toženim strankam so najprej ponudili zunajsodno poravnavo v višini 45 milijonov, ker pa se stranema ni uspelo dogovoriti, je prišlo do vložitve tožbe. E 56 Demokracija • 39/xi ■ 28. september 2006 KRONIKA 183:1.81 Hong Kong, Kitajska Povsod. Karkoli. Zanesljivo. Pokrivamo svet. ■ ^nieAeuAofia Globalni logistični servis www.intereuropa.si Razstavil je avto Ljubljančan je s pomočjo dveh pajdašev ukradel motor, v soloakciji pa je kradel avtomobilske tablice. Trojica Ljubljančanov, ki je komaj dobro zakorakala v dvajseta leta, se je odločila, da se bo po Ljubljani lotevala tujih vozil in s tem prislužila kakšen tolar. Tako so 5. septembra kar sredi dopoldneva prišli na Železno cesto, kjer so za začetek z nekega avtomobila sunili registrski tablici. Eno so namestili na prednjo stran avtomobila, drugo pa na prikolico in tako »zamaskirani« odpeljali na Neubergerjevo, kjer so ukradli poldrugi milijon tolarjev vreden motor znamke Honda. Odpeljali so ga v Škofjo Loko in ga shranili pri 38-letniku, kjer so ga čez nekaj dni našli policisti in vrnili pravemu lastniku. Izkazalo se je tudi, da je 23-letni Ljubljančan, ki je bil očitno gonilna sila tatinske trojice, nekaj dni pred tem na Litostrojski skoraj razstavil megan. Snel je pokrov motorja, prednje žaromete, hladilnik in še odbijač s tablico vred. Škode je naredil za okrogel milijon tolarjev. Ljubljančan, star znanec policije je sunil še več registrskih tablic z avtomobilov po Ljubljani, zalomilo pa se mu je, ko je hotel 6. septembra ukrasti še eno motorno kolo. Presenetil ga je varnostnik, zato je lopov pobegnil. Na kraju pa je pustil svoj avtomobil, zato so ga kmalu odkrili in zgrabili. Preiskovalni sodnik ga je poslal v pripor, njegova pajdaša pa se bosta branila s prostosti. Pred sodnike bo moral tudi Škofjeločan, ki je prikrival ukradeni motor. B. S. NAKRADENO PRODAJAL PO BIFEJIH Osemnajstletni Ljubljančan se je spravil nad trgovino s športnimi oblačili na Jurčkovi cesti. Okoli druge ure zjutraj se je s svojim avtomobilom pripeljal do nje, potem pa vanjo vlomil. Skozi vlomljena vrata je tako izginilo po oceni lastnika trgovine za okoli tristo tisoč tolarjev športnih oblačil. Lopov je potem še istega dopoldneva z avtomobilom ukradeno blago pripeljal za Bežigrad. Po gostinskih lokalih je nato precej pod ceno ponujal ukradena oblačila, a gaje nekdo prijavil policiji. Oblačila so zasegli, mladeniča, ki je zagrešil že več kaznivih dejanj, pa je preiskovalni sodnik do sojenja poslal v hišni pripor. HOPLA, KONOPLJA Pred dnevi je občan obvestil može postave, da se med koruzo na neki njivi razrašča tudi konoplja. Ker gre seveda za rastlino, katere gojenje je prepovedano, so se policisti odpravili na omenjeno njivo in rastlinje poželi. Žetev je tako doletela okoli sto sadik konoplje; nekatere rastline so komaj dobro začele rasti, druge so dosegale že skoraj dva metra višine. Seveda so zaslišali tudi lastnika njive, a se je izkazalo, da o konoplji med svojo koruzo nima pojma, se pravi, da jo je tja podtaknil nekdo drug. Kaj kmalu so odkrili, da je konopljo na tuji njivi gojil 36-letnik z Bleda oziroma iz njegove okolice. Kmalu se bo srečal s sodnikom. ELEKTROPROM d o ». Loke pri Zagorju 22 1412 KISOVEC tel.: 03 56 57 150 fax: 03 56 71 488 www.eiektroprom.si et i ELEKTROPROM ♦ elektroinstalacije ♦ centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije ♦ projektiranje strojnih in elektro instalacij in geodetske storitve ♦ kabelsko komunikacijski sistemi ♦ trgovina EVJ CENTER ♦ lokalna televizija ETV ♦ tiskana vezja ♦ grafitne ščetke ♦ delovni stroji in nizke gradnje ♦ bar SEDMICA Demokracija ■ 39/xi • 28. september 2006 57 RUMENO Janje navdušil Jan Plestenjak je prejšnji teden s svojim jesenskim koncertom v ljubljanskih Križankah znova dokazal, da spada med prvake na slovenski glasbeni sceni. Križanke ga gostijo že nekaj let zapored in tudi tokrat je do zadnjega kotička napolnil koncertni prostor. Pevec, ki je v svoji več kot desetletni karieri nanizal nemalo uspešnic, je tudi tokrat na noge spravil vse občinstvo. Uživalo, pelo in plesalo je ob uspešnicah tako iz zadnjega albuma Do raja kot tudi starejših. Prav posebno poslastico je Jan pripravil s čisto novima skladbama, ena od njiju, balada Lepa si, je očitno več kot navdušila, čeprav so jo na koncertu slišali prvič, saj so jo pozdravili z bučnim aplavzom. Kot poseben gost je na koncertu nastopil tudi legendarni Mašimo Savič, eden najbolj ka-rizmatičnih in uspešnih hrvaških izvajalcev, čigar uspešnice pozna staro in mlado. Samostojno pesem je Janovemu občinstvu predstavila tudi njegova backvokalistka Tadeja Fatur s skladbo Phanta Rei, s katero se je že predstavila občinstvu v Križankah, in sicer na letošnji Slovenski popevki, in si prislužila nagrado za najboljše besedilo. Imajo novo ciánico in novo skladbo. Atomiki vriskajo na ves glas Atomik harmonik vriskajo od veselja, kajti med svojo publiko se vračajo z novo skladbo, ki ji bo kmalu sledil tudi novi album. Skupaj z novo skladbo se je vsem poslušalcem enkrat in za vselej predstavila nova, nadvse simpatična in navihana članica Tejči, za katero pravijo, da se je že zasidrala v srca mnogih oboževalcev. Potem ko je imela skupina kar precej smole pri iskanju nove članice, so jo vendarle našli. In povrh še plavolasko, ki skupaj z drugimi ubrano žvrgoli (in vriska) na odru. Zavriskaj na ves glas je skladba, ki želi posredno govoriti o zanimivih situacijah, ko se marsikdo vtika v osebno življenje posameznikov, pa naj bodo to prijatelji, sorodniki, vedno sočne vaške čenče ali pa rumeni tisk. Vsem, ki so se že kdaj znašli v taki situaciji, atomiki svetujejo: Ne oziraj se na to, zamahni z roko in zavriskaj na ves glas! Nasvetov polni atomiki pa vas vabijo tudi na prenovljeno spletno stran stran www.atomikharmonik.com, kjer si lahko ogledate njihove slike, spote, prebirate novičke in še kaj. Vzgojna... Soproga britanskega premierja Cherie Blair je pred nedavnim v Angliji dvignila nekaj prahu. Vse je povezano z dogodkom v Glasgo-wu, kjer se je Blairova na neki šoli fotografirala z mlajšim športnikom v času, ko ji je ta za šalo za hrbtom »kazal roge«. Cherie je to opazila, se obrnila k 17-letniku in se delala, da ga namerava oklo-futati. Fotografi so ju kasneje posneli, kako se smejita in objemata. Delavci službe za zaščito otrok, ki so sodelovali na športnem dnevu, so premierjevo ženo prijavili policiji. Po zaslišanju fanta in Blairove je policija ugotovila, da gre za nedolžen primer in ustavila nadaljnjo preiskavo. 58 Cherie Blair je »požugala« in bila zaslišana. Demokracija ■ 39/xi • 28. september 2006 Priljubljeni Robbie Williams je zaradi stresa in izčrpanosti odpovedal azijski del svoje turneje Close Encounters. Odpovedal je koncerte v Šang-haju, Hongkongu, Bangkoku, Singapurju, Mumbaju in Ban-galoru, kjer bi moral nastopiti novembra. 3 2-letni zvezdnik je na poletni turneji imel več kot 40 koncertov in je nastopil pred več kot tremi milijoni ljudi. S turnejo je začel junija v Dublinu, oktobra se bo podal v Južno Ameriko, končal pa jo bo decembra v Avstraliji. Zaradi pevčevega zdravja so nje- govi prijatelji močno zaskrbljeni, vendar upajo, da je poslabšanje le začasno in bo kmalu spet pri sebi. Pod hudim stresom... k n j i g a r n a Demokracija NAROČILNICA NAROČILO (označite z x): □ Tone Kuntner: Mati Slovenija □ Dušan S. Lajovic: Med svobodo in rdečo zvezdo U Milan Zver: 100 let socialdemokracije □ Albert Svetina: Od osvobodilnega boja do banditizma D Janez Janša: Okopi □ Janez Janša: Premiki LJ Jaklič in Toplak: Ustava Združenih držav Amerike s pojasnili D Cijan, Toplak, Dubrovnik (ur.): Državna ureditev Republike Slovenije n Jan F. Triska: Pozabljena fronta prve svetovne vojne □ M. Zaje, F. Kozina, F. Dejak: Ušli so smrti □ Vasja Klavora: Predel 1809 □ Tomaž Butkovič: Vzpon Bohinja pred zatonom Avstro-Ogrske □ Jože Dežman: Moč preživetja □ Jože Hubad: Dolga slovenska pot v svobodno Evropo □ Andrej Capuder, Bogdan Kladnik: Slovenija brez meja □ Jože Dežman, Marjan Linas: Med kljukastim križem in rdečo zvezdo G Jože Dežman: S spravno ljubeznijo iz rdeče ledene dobe □ A. Elste, M. Koschat, H. Filipič: Nacistična Avstrija na zatožni klopi ! J Stane Kos: Stalinistična revolucija na Slovenskem 1941-1945,1. □ Stane Kos: Stalinistična revolucija na Slovenskem 1941-1945, II. □ Tamara Griesser-Pečar: Stanislav Lenič, življenjepis iz zapora □ Eiletz: Zgodovina neke kolaboracije: Boljševiki in Nemci 1914-1918 □ Andrej Rahten: Pozabljeni slovenski premier □ Dieter Blumenvvitz: Okupacija in revolucija v Sloveniji (1941-1946) LJ Vasja Klavora: Koraki skozi meglo □ Milan Zver: Demokracija v klasični slovenski politični misli □ Tita Kovač Artemis: Baron Janez Vajkard Valvasor □ Ive A. Stanič: V objemu osvoboditeljev L' Jože Zemljič: Življenje je večna borba □ Naročam tednik Demokracija število izvodov: Naročnino želim plačevati: □ mesečno* □ 4 x letno □ 2 x letno □ 1 x letno (9% popust) (10% popust) (2Q%popust) * Če želite uveljaviti 8% mesečni popust pri naročnini, vas prosimo, da označite status, ki ga imate: □ upokojenec, □ invalid, □ brezposeln, □ študent ali dijak 2.200,00 SIT / 9,18 EUR Izpolnjeno naročilnico pošljite 6.200,00 SIT / 25,87 EUR na naslov: 2.200,00 SIT / 9,18 EUR 6.700,00 SIT / 27,95 EUR Demokracija, p.p. 4315, 2.200,00 SIT / 9,18 EUR 1000 Ljubljana 2.200,00 SIT / 9,18 EUR ali na faks 01 2300661. 4.990,00 SIT / 20,82 EUR 8.500,00 SIT / 35,46 EUR Poštnino po veljavnem ceniku Pošte 5.500,00 SIT / 22,95 EUR Slovenije plača naslovnik ob prevzemu. Vse cene vsebujejo 8,5% DDV. 3.906,00 SIT / 16,29 EUR Obvestilo potrošnikom: 6.727,00 SIT / 28,07 EUR Informativne cene v evrih so preračunane 5.500,00 SIT / 22,95 EUR iz tolarskih cen po centralnem paritetnem tečaju 1 EUR = 239,64 SIT. 6.510,00 SIT / 27,16 EUR 990,00 SIT / 4,13 EUR 10.850,00 SIT / 45,27 EUR 4.991,00 SIT / 20,82 EUR 6.510,00 SIT / 27,16 EUR 5.300,00 SIT / 22,11 EUR 1.085,00 SIT / 4,52 EUR 1.085,00 SIT / 4,52 EUR 4.449,00 SIT / 18,56 EUR 6.696,00 SIT / 27,94 EUR 4.232,00 SIT / 17,65 EUR Ob naročilu 3.840,00 SIT / 16,02 EUR 2 (dveh) knjig: 6.460,00 SIT / 26,95 EUR darilo lonček "Demokracija" 4.400,00 SIT / 18,36 EUR 3 (treh) knjig: 3.000,00 SIT / 12,51 EUR darilo lonček + kapa "Demokracija" 2.500,00 SiT / 10,43 EUR 4 (štirih) in več knjig: darilo lonček + kapa "Demokracija" 2.000,00 SIT / 8,34 EUR knjiga (po našem izboru) Ime in priimek (ime podjetja): Datum naročila: Datum rojstva (samo fizične osebe): Ulica: Podpis in žig naročnika (samo pravne osebe): Kraj, poštna št.: Kontaktna oseba (samo pravne osebe): Davčni zavezanec: □ NE □ DA IDzaDDV: www.demokracija.si tednik Demokracija Nova obzorja d. o .o., Komenskega 11, Ljubljana TV-KULOAR Bi malce zamenjali? Magična gledalka Je že tako, da je temeljni namen moje medijske kritike v njeni »kritičnosti«, bodisi daje ta navdušujoča ali pa porazna za ustvarjalce novinarskih izdelkov. In priznam, da včasih z veliko več elana televizijske oddaje pohvalim, kot grajam. Sploh zdaj, ko se jih je z mesarico lotila tudi politika ter novinarje in medije izkoristila za interpelacijo proti kulturnemu ministru. Ampak to samo za nekoliko bolj politikantski uvod. Sicer sem pa v minulem tednu razmišljala, da bi bilo dobro nekatere voditelje oddaj in teme malce zamenjati, koga poslati na POP TV, kakšno temo pa obdelati raje na nacionalki. Ta misel se mi je porodila ob torkovi oddaji Pod žarometom na TVS in (spet) četrtkovih Trenjih na POP TV. V oddaji Pod žarometom je Vida Petrov -čič gostila štiri kandidate za ljubljanskega župana: Arharja, Jankoviča, Simšičevo in Kuniča. Prav zabavala sem se ob ideji, da so na nacionalki zbrali pogum in še pred začetkom volilne kampanje za lokalne volitve gostili tiste kandidate, ki imajo največ možnosti za uspeh. Tisto, kar me ni navdušilo, pa je bila raven vprašanj, pa čeprav jih je postavljala sama Petrovčičeva. »Kaj pa vi mislite o džamiji, kaj bi pa vi storili s stadionom ...« Kot bi poslušala Slaka na POP TV. Ce so na TVS že zbrali korajžo in soočili štiri najmočnejše kandidate za ljubljanskega župana, potem bi lahko zbrali tudi korajžo in jih dejansko vprašali kaj bolj usodnega, ne pa da so zapadli v kliše-je, kakršne bi lahko pripisali drugorazredni vaški kabelski TV-postaji. Predvsem bi kandidate lahko malce bolj »potipali« glede njihovega minulega dela, saj nihče od njih ni nepopisan list papirja. Tako se pa kandidati niso zmogli zediniti niti o tem, do kdaj so v Ljubljani odprti otroški vrtci. Misel o menjavi med Popom in TVS se mi je dejansko prikradla šele v četrtek, ko Oven 21.3.-20.4. Bik 21.4.-21.5. HOROSKOP Četrtek in petek res ne bi mogla biti boljša. Vse, česar se v kuhinji dotaknete, se spremeni v okusno delikateso. Nekdo, ki je za vas nekaj posebnega, je navdušen nad tem, kako vam v življenju gre. V torek ne oklevajte, ampajk pojdite v akcijo. Ta teden mislite predvsem nase in ne tro-šite energije za nepotrebne stvari, ki vam samo jemljejo čas. Pridobili boste veliko več, kakor si mislite. Imeli boste občutek, da morate nekaj narediti urgentno hitro, vendar nikakor ne boste našli dovolj časa. Dvojčka 22.5-21.6 Rak 22.6.-21.7 smo si doma ogledovali Trenja o škofu Ro-žmanu. Na koncu oddaje me je namreč sestra prosila, ali ji lahko obnovim oddajo in razložim, v čem je bistvo problema in kaj je v resnici bil škof Rožman. Ko sem jo vprašala, ali je med oddajo sedela na ušesih, mi je odgovorila, da jih je bilo sicer zanimivo poslušati, kako so vpili drug na drugega, da pa še vedno ne ve, kakšna je resnica o Rožmanu. Tako me je dejansko navedla na misel, da se kakovost neke oddaje verjetno ne more meriti po tem, kdo bo glasneje vpil in trosil ideološke floskule, Janez Stanovnik ali nadškof Perko, ampak koliko se dejansko približa zgodovinski resnici. Predvsem ne vem, za kakšno ravnotežje sta v oddaji skrbela Igor Lukšič in Peter Sušnik. Sta morda dobra poznavalca povojne problematike ali bodo zdaj strankarski predstavniki presojali zgodovinska dejstva? Zdi se mi, da je bolje, da POP TV zgodovinske teme prepusti nacionalki, kjer so že nekajkrat zmogli ustrezno resnost in poiskali najkompeten-tnejše ljudi, nacionalka pa naj se zaveda, da se od nje v oddajah z županskimi kandidati pričakuje kaj več kot razvpito vprašanje o tem, kaj si kandidati mislijo o džamiji. E Če boste povedali resnico o stvareh, ki jih poznate, se bodo vse dejavnosti obrnile vam v prid.Težave v komunikaciji so le prehodnega značaja in čez dva dni bo vse steklo kot namazano. Delajte tisto, kar se vam bo zdelo ugodno. Svet je pisan in zanimiv, pravcata tržnica. Uživali boste v barvah življenja. Nekdo vas bo povabil na nadvse prijetno poslovno kosilo, ki se ga boste z veseljem udeležili in vam bo prineslo dober posel. Bodite odprti za kritike in dobre nasvete. Na zabavi bodo vse oči usmerjene na vas, ker boste žareli v nezemeljski lepoti. Nekoga boste spravili ob pamet. In zadovoljni boste, da se vam je to posrečilo. Še dobro, da vas nihče ne opazuje in vas vidijo le v najlepši luči. Potrudite se za svoje domače. Ta teden se bo zgodilo veliko pomembnih dogodkov, ki bodo vplivali na vaše življenje. Prijatelji se vam bodo čudili, kako lahko tako lepo urejate vse stvari, ki si jih zadaste. Vi pa se boste smehljali in si mislili svoje. Včasih že mora biti tako. Imate vodstvene sposobnosti, tako da se ne bojte, da ne bi mogli dobro izpeljati projekta. Veselite se življenja, saj je sonce že zdavnaj posijalo tudi na vaše dvorišče. Nedelja bo polna spogledovanja in vsega lepega, kar si poželi srce. Problemi bodo rasli in postajali ogromni. Toda pomislite na to, da so samo v vaši glavi. Pripravljeni bodite na to, da vas . bodo klicali na odgovor. Prav lepo vam bo, Škorpijon |<0 boste ugotovili, da vam ni treba skrbeti. 23.10.-21.11. V soboto bo dan zelo lep in sončen. Če bi lahko ustekleničili in prodajali dobro voljo, ki ste je zadnji čas polni, bi bili milijonar. Petek bo tako vesel in pozitiven, da se boste komajda spomnili, kaj vas je tako vznemirjalo še pred dvema mesecema. Devica 22.8.-21.9. Tehtnica 22.9.-22.10. Strelec 22.11.-20.12 Nekdo, ki vam je blizu, se bo znašel v nemajhni stiski in mu boste z veseljem pomagali narediti vse, kar vas bo prosil. Delo, ki ste ga zastavili sebi in kolektivu, vas bo nadvse zabavalo. Konec tedna bo poln aktivnosti. Kozorog 21.12-19.1. Vodnar 20.1.-18.2 Prišli boste do nenavadnega odkritja, ki vam bo naredilo veliko preglavic. Nikar se ne otepajte dela - sicer vas utegne še kaj dobiti nepripravljene. Če ne boste vsega ob pravem času naredili, vas bo nenehno zasledovalo. Najdite si koga za pogovor. Kar koli vas je že mučilo na začetku tedna, vas bo spustilo iz krempljev in boste teden kar se da lepo preživeli. Z veseljem se boste podali na pot nove ^dogodivščine, ki vam bo poživila in po-19.2.-20.3 lepšala življenje. Le veselo in pogumno! 60 Demokracija ■ 39/xi • 28. september 2006 KRIŽANKA ENOTNI V ZMAGI SESTAVIL: MIRAN ERCEG Rojstni list slovenske države OSAMOSVOJITEV SLOVENIJE od prvih večstrankarskih volitev do mednarodnega priznanja (april 1990-maj 1992) " • predstavitev zgodovinskih dejstev i kronološko urejena fotokronika > objava faksimilov najpomembnejših državotvornih dokumentov > izbor iz takratnega časopisnega in revijalnega tiska (članki, karikature) GOLENICE, NAVADNO IZ USNJA ENOTNI V ZMAGI TUREK, OSMAN IZDELOVALEC VELIKIH SIT Cena: 12.800 SIT (53,41 €) Za člane kluba Samorog: 9.984 SIT (41,66 €) Možnost nakupa na tri obroke ITALIJANSKI SKLADATELJ ZAFIRI i Informacije in naročila: knjižni klub Samorog, telefon: 01/ 433 43 06, naslov: Dalmatinova 1,1000 Ljubljana, e-pošta: knjizni.klub@samorog.com KRAJ PRI POSTOJNI SREČANJE KNJIŽNO AVSTRIJSKA P0R0ČEVALNA AGENCIJA JAPONSKA NABIRALKA MORSKIH KDOR POSREDUJE MESTO V ITALIJI TRSKA POKRAJINA NA HRVAŠKEM PESNIŠKI OKRAS, BREZVEZJE MAJHNA ZELENA DREVESNA ŽABA KRAJNA KOROŠKEM ROBERT ALTMAN ZEVS0VA HČI SVICARSKI POLITIK IN OBREŽJE, UREJENA OBALA FR. SKLAD. PULICN0 GLASBILO PERJE PRI REPI JENKO VLADIMIR NAZOR AM.JAZZ GLASBENIK (BRUBECK) TEODORA GESLO GRŠKA BOGINJA ZNANOSTI J. JOSIP STRITAR AMERIŠKI SLIKAR NOVINAR BABAČIČ HELIKOPTER (KNJIŽNO) OSEBNO CESTNO VOZILO PODOBA ANGLEŠKI REŽISER (CAROL) ORGANZA VOHANJE PODZEMNI ŽUŽKOJED PODOBNA CVETLJICA DEL ŽILNICE ZA ROŽENICO EMIL ZNAK ZA SISTEM DOGOVORJENIH ZNAKOV ZBIRANJE PODATKOV DOLOČEN V NAMEN PRISTANISKA NAPRAVA BRITANSKI DRAMATIK (JOE) NITKA Ali TRAK V SVEČAH DEBELEJŠI SPODNJI DEL SNOPA LUTROV NASPROTNIK (JOHANN) FIGURA PRI ČETVORKI SPLIT M0T0VIL0 BOG SMRTI V GRŠKI MITOLOGIJI GORA V MM» GOLAN, OLENEK, RIŽANA, EVA RAS, NIKOS, AJN, JIM, STISKANJE, ETA, PASTERNAK, NČ, ALTONA, AP, KOK, KIRK, GRELO, OSA, LA, OIDIJ, LT, ENNA, NL, ŠANE, LIKOVIČ, ČVEKAČ, ICA, RJA, EASTON, SA, TAR, SAN Nagrajenci 37. številke 1. nagrada: MARIJA 0BL0NŠEK, Bohova 20, 2311 Hoče 2. nagrada: DARINKA MENCINGER, Kovorska c. 31,4290 Tržič 3. nagrada: NEJCLOJEVEC, Malo Trebeljevo 21,1129 Zalog Dobitnikom čestitamo in jih hkrati prosimo, da nam pošljejo svojo davčno številko. Nagrade 1. nagrada: bon v vrednosti 7.000,00 tolarjev za nakup knjige Nove revije iz knjižnega kluba Samorog 2. nagrada: bon v vrednosti 5.000,00 tolarjev za nakup knjige Nove revije iz knjižnega kluba Samorog 3. nagrada: bon v vrednosti 3.000,00 tolarjev za nakup knjige Nove revije iz knjižnega kluba Samorog 1 Nagradno križanko e/ite 1 in najpozneje do 5.10. 2006 1 pošljite na naš naslov: Demokracija, p.p. 4315, 1 iooi Ljubljana, 1 s pripisom "Nagradna križanka".1 Demokracija • 39/xi • 28. september 2006 61 KRONIKA ČASA VČERAJ, DANES, JUTRI > 25.9.1493 so bili zapisani prvi podatki o delovanju idrijskega rudnika. Benečani so neki nemški družini podelili ugodnosti za prodajo živega srebra iz Idrije v Benetkah. > 25.9.1555 je bila z augsburškim mirom v nemškem cesarstvu priznana Protestantska cerkev. > 25.9.1644 seje rodil danski astronom Ole Christensen Remer, ki je dokazal, da svetloba potuje z določeno hitrostjo. > 26.9.1862 je veleposestnik Dominik Čolnik na šolsko pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah napisal: »Živili Slovenci - nemškutarji pa naj poginejo!« Prišel je pred sodnika. > 26.9.1898 se je rodil ameriški skladatelj George Gershvvin. > 26.9.1918 so v Mariboru ustanovili Narodni svet, ki je vodil priprave za prevrat zoper monarhijo s slovenske strani. Uvedel je samostojno upravo, podelil majorju Maistru čin generala in mu izročil vrhovno poveljstvo nad vojaštvom na Štajerskem. > 26.9.2000 sta Janez Janša in Andrej Bajuk podpisala sporazum o koaliciji Slovenija. > 27.9.1687 je med turško-beneško vojno beneška krogla zadela svetišče boginje Atene Partenon v Atenah in ga porušila. > 27.9.1816 so postale nedeljske šole obvezne za mladino od 12. do 15. leta starosti. > 27.9.1825 je začel voziti v Veliki Britaniji prvi vlak, ki ga je vlekla parna lokomotiva. > 27.9.1942 je na nacističnem zborovanju v Kranju šef pokrajinske uprave na Gorenjskem dr. Frledrich Rainer podelil nemško državljanstvo Gorenjcem. To je pomenilo, da so postali Gorenjci nemški vojaški obvezniki. > 28.9.1871 seje rodil Pietro Badoglio, italijanski maršal in politik, predsednik vlade, ki se je dogovoril za kapitulacijo Italije v 2. svetovni vojni. > 28.9.1902 se je v Kovorju pri Tržiču rodil ljubljanski nadškof, prvi slovenski metro-polit in pesnik dr. Jožef Pogačnik. > 28.9.1990 je z ustavnim amandmajem Slovenija prevzela vse pristojnosti nad svojo teritorialno obrambo razen ob morebitnem zunanjem napadu na Jugoslavijo. > 29.9.1923 je Velika Britanija dobila od Društva narodov mandat za upravo nad Palestino. ) 30.9.1906 so odprli železniško progo Jese-nice-državna meja v karavanškem predoru. > 30.9.1992 so v slovenskih bankah začeli menjavati bone za nov slovenski denar - tolar. >1.10.1941 je po virih KPS VOS prvič uspela z likvidacijo, ko je za Bežigradom v Ljubljani ustrelila Alojzija Notarja. S terorjem je sicer začela že 22. julija, ko se ni posrečil atentat pod Šmarno goro na Žnidarščiča, Gastringerja in Debeljaka. POGLED NAZAJ (OD 25.9. D01.10.) Vojaki v vojašnicah Včasih je bilo predvsem v mirnem času vojake težko krotiti. Oblast si je zato omislila kasarne, vojašnice, in vanje zaprla potepuško množico. Tako je hotela preprečiti ropanje in pomore prebivalcev ter narediti konec dezerterstvu po bitkah, ko so se vojaki množično vračali domov. Uredba o graditvi več sto vojašnic v Franciji, ki so jo izdali 25. septembra 1719, je določala: »Vse skupaj naj bo zaprto in obdano z deset čevljev visokim zidanim obzidjem, ki bo obkrožalo paviljone v oddaljenosti tridesetih čevljev na vseh straneh. To pa zato, da bi obdržali čete v redu in disciplini in da bi častniki lahko odgovarjali zanje.« Leta 1745 so imeli Francozi vojašnice že v okoli 320 mestih. V njih je bilo približno 200.000 mož. »...vse postreljati« Samostojni demokratični Sloveniji ni uspelo doslej obsoditi še niti enega političnega zločinca niti iz državljanske vojne in tudi ne po njej. O razmerah, ki so vladale med sovražnima slovenskima taboroma, veliko pove pismo, ki gaje 1. oktobra 1942 poslal voditelj slovenskih komunistov Edvard Kardelj poveljniku Glavnega poveljstva Slovenskih partizanskih čet, v času torej, ko še ni bilo organiziranega domobranstva. V pismu je zapisal, da morajo partizanske enote neusmiljeno uničevati »belo gardo« in da je treba »duhovne v četah vse postreljati. Prav tako oficirje, intelektualce itd. ter zlasti tudi kulake in kulaške sinove". Zaostritev je dosegla vrhunec po pismu z atentatom VOS na nekdanjega bana dr. Natlačena 13. oktobra 1942. Kardelj je menil, da je bil z »likvidacijo Natlačena zadan beli gardi in vsej slovenski reakciji izredno težak udarec. Tudi časovno predstavlja Natlačenova likvidacija preokret v našem boju, preokret v smislu postopnega prehajanja borbene iniciative ponovno v naše roke«. Zaradi negativnega odmeva v javnosti in povračilnih ukrepov italijanskih okupatorjev, ki so ustrelili 24 talcev, so se v vodstvu KPS po atentatu na Natlačena odločili, da VOS ne bo več izvajala takšnih dejanj. Slovenija na svoji poti Slovenska skupščina je 27. septembra 1989 sprejela 81 ustavnih amandmajev, s katerimi je temeljito spremenila ustavo. Sporni za jugoslovansko politiko in hkrati ključni za proces demokratizacije in osamosvajanja so bili amandmaji o samoodločbi kot trajni, celoviti in neodtujljivi pravici slovenskega naroda, o prevzemanju odgovornosti za zavarovanje položaja republike oziroma države in o tem, da na ozemlju Slovenije nihče ne sme razglasiti izrednih razmer brez soglasja skupščine SR Slovenije. Ustavne spremembe so omogočile tudi prehod v večstrankarski sistem, zvezi komunistov in drugim družbenopolitičnim organizacijam pa so odvzele vodilno vlogo v političnem življenju. Tako je bil formalno omogočen nastanek političnih strank, ki so do tedaj delovale v drugačnih oblikah. Ko so konec leta sprejeli še zakon o političnem združevanju, se je večina novonastalih strank v pripravah na prve večstrankarske volitve združila v Demokratično opozicijo Slovenije - Demos. Z dopolnilom k ustavi je bila kot slovenska oziroma državna himna razglašena Zdravljica. Konec marca 1990 je bil o tem sprejet še zakon. 62 Demokracija ■ 39/xi ■ 28. september 2006 ODZIVI IN MNENJA Spoštovani bralci, uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dolžino 45 vrstic. Pisma bralcev objavljamo v skladu z načelom profesionalne novinarske etike, katere namen je služiti interesom javnosti ne glede na politično, svetovnonazorsko ali kakršno koli drugo prepričanje. Demokracija št.37/18 Pergar izdal nacionalni interes (1) V zvezi z omenjenim člankom (Demokracija št. 37) se vam je zapisalo nekaj netočnosti, ki se tičejo tudi našega podjetja. Omejil bi se na tisti del članka, ki navaja, da se bo k novim lastnikom od sedaj dalje prelival tudi dobiček drugih Kompasovih družb. Dejstvo je, podjetje Kompas Celje, d. d., s podjetjem Kompas, d. d., ki ima novega večinskega lastnika Adriatico.net, ni v nikakršni kapitalski povezavi. To velja tudi za vsa drugaKompasovapodjetja,kistejih navedli, razen za podjetje Kompas Yachting.Nekatera med temi podjetji, npr. hotel Kompas Bohinj in Kompas Continental, sploh ne delujejo oz. ne obstajajo več. Brane Preša, direktor Kompasa Celje, d. d. Ms Demokracija št. 37/24 Minister med dvema ognjema (1) V prispevku z naslovom Minister med dvema ognjema, ki je bil 14. septembra letos objavljen v vašem tedniku (št. 37, stran 24), ste zapisali, da »nekateri vodje sindikatov, med drugim predsednik Konfede- racije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj, pa so ministra celo pozvali, naj odstopi«. Navedeno ne drži in tega ob protestnem shodu 8. septembra letos nisem izjavil niti nisem nikoli doslej zahteval odstopa ministra za delo, družino in socialne zadeve. Branimir Štrukelj, Predsednik Konfederacije Sindikatov javnega sektorja Slovenije ==._ M». Demokracija št 37/28 Boj z mlini na veter (1) V prispevku z gornjim naslovom sem med drugim zapisal: »Neuradno smo izvedeli, naj bi Slavko Fašalek, direktor Mestne optike v Ljubljani, zelo dobro sodeloval z nekaterimi oddelki in njihovimi vodilnimi na ljubljanski mestni upravi. Zato lahko domnevamo, da gre v tem primeru morda za vračanje medsebojnih uslug.« Ker so informacije neuradnega vira neresnične in izmišljene in ker teh govoric ter ozadja celotne zgodbe nisem preveril pri gospodu Slavku Fašaleku osebno, se mu za objavo teh neresničnih trditev iskreno opravičujem. Gregor Drnovšek, Demokracija — .. M=s-„fcis_ Demokracija št. 37/ 38 Obsodili so človeka (1) V članku (Demokracija, 14. september 2006) z navedenim naslovom je Franc Novak moj učbenik Naša doba označil za »ideološko pristranskega«. To dokazuje s tem, da v podnapisu nisem podrobneje pojasnil razlike med avtentično vdanostno izjavo škofa Rožmana in tisto, ki je bila objavljena v Slovencu, ter dodatno s tem, »da škof ni bil organiza- tor protirevolucionarnih vaških straž in tudi podatek o sestanku 17. februarja 1942 je očiten ponaredek«. Naj najprej povem, da omenjeni učbenik že od leta 1998 ni več v uporabi. Res je, da v podnapisu nisem podrobneje pojasnjeval (ne)avtentičnosti izjave, vendar je o škofu Rožmanu, razlogih za njegovo ravnanje, o vlogi Katoliške cerkve med vojno v posameznih pokrajinah in usodi duhovnikov v učbeniku strnjeno objavljeno dve strani in pol besedila (v posameznih drugih segmentih pa še več). Vsega pač tu ne morem obnavljati. Objavljeni so tudi odlomki iz različnih dokumentov in ocen, ki škofovo vlogo osvetijujejo z različnih strani. V ponazoritev citiram naslednji odlomek, vzet iz Zgodovine Cerkve na Slovenskem: »... Škof Rožman je poskušal po svojih najboljših močeh pomagati in reševati v zavesti in po usmeritvi cerkvenega vodstva, da komunizem in cerkev ne gresta skupaj. Zato je odklanjal sodelovanje z OF. Priznal je italijansko in kasneje nemško oblast in pri obeh posredoval za zaprte Slovence. Kot katoliški škof je bil vezan na nauk in izkušnjo cerkve glede komunizma stalinističnega tipa v Sovjetski zvezi in njegove nezdružljivosti z nauki in prakso krščanstva v Katoliški cerkvi. Bil je narodno globoko čuteč in se je bal, da bi kakršnikoli napačni politični koraki pripeljali do uničenja slovenskega naroda ...« (Naša doba, str. 197). O sestanku 17. februarja 1942 eksplicitno sploh nisem pisal, pač pa je zapisano naslednje: »Februarja 1942 se v pisanju že uporablja izraz državljanska vojna, pri škofu pa so se predstavniki raznih strank dogovarjali, naj bi Italijane pregovorili, da jim dovolijo legalen boj proti komunistom« (v nadaljevanju pišem o Ehrlichovi spomenici, njegovem kritiziranju italijanskih Demokracija ■ 391x1 • 28. september 2006 oblasti in predlogu za ustanovitev slovenskih varnostnih straž) - Naša doba, str. 193-194. V mojem sedaj veljavnem učbeniku (Sodobna zgodovina, Modrijan, Ljubljana 2005), ki - mimogrede - ni edini na trgu, ker imamo (vsaj za zdaj, čeprav bolj formalno kot v resnici) še pluralizem na tem področju, večina piscev pa medvojnega dogajanja ne prikazuje bistveno drugače kot jaz, je v kratki biografiji Gregorija Rožmana (poleg vsega drugega) zapisano: »Italijani so njegovo pripravljenost na kolaboracijo izkoriščali tudi v propagandne namene (tako so npr. predelali oz. napihnili njegovo izjavo o lojalnosti ob priključitvi Ljubljanske pokrajine Italiji, podelili so mu visoko italijansko odlikovanje...).« (Sodobna zgodovina, str. 186). Franc Novak je kritičen celo do dr. Tamare Griesser Pečar zaradi več kot blage kritike Rožmanove-ga ravnanja (označitve udeležbe na domobranski prisegi »kot šibke točke»). Iz tega in tudi sicer iz njegovega pisanja sklepam, da je goreč privrženec t. i. domobranske resnice, ki naj bi sedaj postala temelj šolske zgodovine, in je zaradi tega tudi manipuliral z besedilom učbenika in zamolčal celovito predstavitev problema v njem. Sam si prizadevam, da bi v šolski zgodovini učenci dobili kar najbolj objektivne informacije iz različnih zornih kotov in da bi o bolečih točkah naše preteklosti tudi v resnici razpravljali, pri tem pa ohranili pravico do lastne opredelitve. To je za demokratične države običajno. Če se bo vsebina pouka zgodovine menjavala z vsakokratno vlado, bomo Slovenci do onemoglosti podoživljali kulturni boj. Če prav razumem razne izjave in govore, celo sedanji desni vladi ni do tega. Dr. Božo Repe, Ljubljana ► 63 ODZIVI IN MNENJA RADIO 96,4 MHz Slovenske gorice Trg osvoboditve 5,2230 Lenort, tel: 02/729 02 20,720 73 24, fax: 02/720 73 22 ELEKTRONSKA POŠTA: rodio@ radio-rsg.si, INTERNET STRAN: www.radicHsg.si RAD^DMEV 97.2, 99.5, 103.7, 106,2 Mhz UKV, STEREO, RDS Žal ne gre za cesarjeva nova oblačila, ampak ...(1) Janeza Stanovnika, prvaka med borci, moram kar občudovati, ker je pri teh letih ohranil tako veliko zalogo strumne čuječnosti pa tudi zvijač, kar vse terja njegov položaj in poklic (Demokracija št. 38). Ko smo mu oponesli njegovo hvalnico sodnikom, ki so zavrnili preiskavo zoper Mitjo Ribičiča, se je še dokaj prizanesljivo odzval na novinarsko kritiko, ki pač spada k demokratičnemu okrasju. Drugo pa je, če svoje nezadovoljstvo nad nečim, kar je bilo storjeno z avtoriteto tretje veje oblasti, izreče nekdo z avtoriteto druge veje oblasti, kar pomeni, da za kritičnimi besedami stoji realna moč, se pravi moč ukrepanja. Zoper Janeza Janšo, ki se je ob Stanov-nikovo hvalnico sodniji odzval s »težkimi besedami«, je slednji takoj našel svojo težko besedo: »linč«. Predsednika vlade je borčevski prvak takoj označil kot nekoga, ki želi, da bi se zadeve, kot je Ribičičeva, reševale na način linča, sebe pa je postavil v vlogo tistega, ki stoji na braniku zakona, demokracije in pravne države. A poglejmo tej Stanovnikovi pozi v obisti in se vprašajmo, o katerem linču pravzaprav govori. Vidimo, da govori o linču, ki ga še nikjer ni bilo, vsaj s strani Janeza Janše ne, in da je pravzaprav govor o linču, ki Radio Alpski val www.alpskival.net «053811 886 f 05 3811 674 naj bi se šele zgodil. Najzanimiveje pa je, da Stanovnik v imenu vsega, kar stoji za njim, govori tako, kot da je tak linč skrajno verjeten in da ga kar z neko gotovostjo pričakuje. Zdaj pa se moramo vprašati, odkod tako pričakovanje, odkod taka gotovost, da se kaj takega že jutri lahko uresniči. Naj vas preveč ne preseneti, če rečem, da take njegove bojazni niso brez podlage in čista domišljija. Ne, podlaga za te bojazni in strahove je dokaj močna, le da je ne gre iskati pri linču, ki naj bi ga šele uprizoril Janez Janša, temveč moramo vire zanjo iskati pri nekem drugem linču, in sicer tistem, ki se je že zgodil. In to je bil tudi najstrašnejši linč, kar si jih je mogoče zamisliti, to je bil skriti in zahrbtni linč ne le nad premagano stranjo državljanske vojne, kar poznamo kot povojne množične pomore, temveč se je zgodil tudi linč nad »sopotniki« v Osvobodilni fronti v obliki Nagodetovega procesa. Še več, zgodil seje tudi sodni linč nad komunisti iz Dachaua. Nobeno čudo in nič neverjetnega ni, če Janeza Stanovnika z Ribičičem in še drugimi še živimi vred preganja strah pred linčem, ki pa ne bi bil nič drugega kot kazen in povračilo za vse tisto, kar je ta stran zagrešila zoper človečnost, in to na ljudeh lastnega rodu. In nisem kar v prazno rekel tisto o sposobnosti za zvijače, ki se je tako neskaljeno ohranila še v pozni starosti: bojazen pred kaznijo in povračilom za storjene zločine, za linč, ki se je že zgodil, nam Janez Stanovnik prodaja kot bojazen pred linčem, ki ga je podtaknil Janezu Janši ali, natančneje, njegovemu namišljenemu namenu. Ne vem, ali je nekdanji oče naroda študiral jezikoslovje, vendar lahko vidimo, kako dobro obvladuje veščino zamenjave stavčnih členov: na mestu osebka (storilca) preprosto zamenjaš ime in priimek, tako da ga preneseš na mesto predmeta (žrtve), povedek (dejanje) pa pustiš nedotaknjen. Storilec se na ta način prelevi v žrtev, slednja pa v krivca za dejanje. Enako mojstrstvo pri jezikovnih manipulacijah je nekdanji oče naroda izkazal pri trditvi, da je »žalostno poglavje povojnih pobojev, ki smo ga v zvezi borcev nekajkrat obsodili, odločitev centralnega jugoslovanskega vrha in ne lokalnih slovenskih oblasti«. Kdo, katere osebe pa so sestavljale centralni jugoslovanski vrh? Ali ni bil v tem vrhu številka 2 Edvard Kardelj, pri katerem je bil, če se ne motim, Janez Stanovnik svojčas osebni tajnik? Kaj pa tisti telegram, s katerim Kardelj priganja Borisa Kidriča, tedanje- ga predsednika slovenske vlade, naj pohiti z »likvidacijami«, da jih ne bo prehitela amnestija? Res je centralni jugoslovanski vrh vse odločil, vendar je bila ta odločitev generalna, kar pomeni, da je pri tem le pokazal na kategorije, ki naj bodo »likvidirane«. Vendar ta vrh ni mogel odločati o imenih in priimkih oseb, ki spadajo pod obseg teh kategorij, saj je samo pri Slovencih njihovo število segalo nad deset tisoč. S temi podrobnostmi, ki so za tisoče oseb v teh postopkih pomenile usodo samo, življenje ali smrt, pa so se seveda ukvarjale »lokalne oblasti Slovenije«, kakor jih Stanovnik imenuje. Z izjavo o tej zadevi, ki jo tako ponosno citira v svojem pismu, poskuša bralca pretentati z učinki sedanjega časa, kot da slovenske oblasti onega časa sploh ne bi bile del jugoslovanskih, ko pa je znano, kako znamo biti Slovenci bolj papeški od papeža. Kdo pa je pokazal skrite kraške jame, za katere so vedeli samo domačini? Mitja Ribičič je sam širil govorice, kako naj bi bil vse zakrivil Beograd in tudi kako naj bi bili vse tisto umazano delo opravili nekakšni Dalmatinci. Sam sem bil junija 1945 v bližini tistega, kar se je tako tragično dogajalo v okolici Škofje Loke, pa nisem videl nobenih Dalmatincev, spomnim pa se, kako so se stražarji ujetni-škega taborišča v škofjeloškem gradu, sami naši mladi fantje, ob pijači pritajeno pogovarjali, kako je bilo na »nočni«. Seveda je bilo našim borcem kaj lahko obsoditi povojne pomore, pri katerih naj sami ne bi bili imeli nič, drugo pa so spet imena in priimki, ki bi se našli, domači seveda, če bi se zadevi pogledalo nekoliko bolj pod kožo. Tega pa se borci z Ja- RADIO REZICE na 88,9 in 95,9 MHz 64 Demokracija • 39/xi ■ 28. september 2006 ODZIVI IN MNENJA/TAKO MISLIM Hipokriti! Marija Vodišek Hinavci ali ubogljivi sluge? Pogosto ne veš, kam nekateri naši sodobniki spadajo. Ne le v naši domovini, temveč povsod po svetu. Hinavstvo in sprenevedanje je pojav, ki se kaže v vseh slojih družbe, od najvišjih do najnižjih. V mislih imam Slovenijo, ki je pol stoletja živela v enopartijskem totalitarnem režimu, vse od dolomitske izjave, ki sojo 28.2.1942 sprejele tri ustanovne skupine OF: komunistična partija, slovensko sokolstvo in krščanski socialisti. Takrat sta dve sodelujoči skupini priznali vodilno vlogo komunistični partiji, kar je slednja obdržala vse do prvih demokratičnih volitev leta 1990. Odziv Janeza Stanovnika, predsednika ZZB, na izjave Viktorja Blažiča, Bernarda Nežmaha in predvsem premierja Janeza Janše, poznavalcev dolgoletne vladavine KP, ne preseneča. Omenjena publicista in premier so podali mnenje o odločbi Višjega sodišča v Ljubljani, s katero je zavrnilo pritožbo vrhovnega državnega tožilca za preiskavo zoper Mitja Ribičiča, visokega funkcionarja Ozne za Slovenijo, zaradi kaznivega dejanja hudodelstva nad civilnim prebivalstvom. Janez Stanovnik bi vsako drugačno odločitev označil za linč. Kaj je linč, pa vemo vsi in seveda tudi on sam, saj je bil 7 let tajnik E. Kardelja, ki je že 1. oktobra 1942 dal povelje, naj se postrelijo nekdanji oficirji, INTELEKTUALCI, vsi duhovni v četah, kulaki in njihovi sinovi. Potemtakem Kardelj leta 1942 E. Kocbeka, Janeza Stanovnika in njihovih krščanskih socialistov ni štel za intelektualce, sicer bi jih po njegovem ukazu morali postreliti. SIC. Sedaj pa zvesti dolgoletni adepti nezmotljivega maršala Tita in centralni jugoslovanski vrh obtožujejo za povojne morije v Sloveniji. Iz Pregleda zgodovine NOB, II. knjige zgodovinarja Metoda Mikuža pa vemo, kdo je že med vojno ukazal poboje in prav isti so to naredili tudi po vojni. Skrajni čas je, da Janez Stanovnik, predsednik ZZB, neha ponavljati pol stoletja stare laži. Nedvomno je še velik del slovenskega sodstva prežet s starim partijskim mišljenjem. Tega dokazuje le Ribičičev primer, temveč tudi primer Petek in še mnogi drugi. Zato Stanovnik nima pravice pričakovati ne od omenjenih publicistov ne od premierja Janeza Janše hinavskega sprenevedanja. Pisati in govoriti je treba samo resnico, pa naj bo še tako boleča. Hinavstvo danes izpričuje predvsem vodja LDS Jelko Kacin, ki je dva dni pred zadevo Mirišče spraševal slovensko javnost, kdaj bo Janez Janša podrl most čez Muro. Ko pa se je slovenska oblast pravilno in odločno odzvala na hrvaško izzivanje, je rekel, da menda nismo v vojni. Dvoličnost brez primere. Enako se je izrazil tudi predsednik države Janez Drnovšek, ki v 12 letih vladavine LDS, ki ji je predsedoval, ni rešil niti enega žgočega vprašanja s sosednjo Hrvaško. Drnovšek-Račanov sporazum nikoli ni zaživel. Njegovi neformalni sestanki s hrvaškim predsednikom S. Mesičem ne prinašajo nobenih koristi, saj pravzaprav ne eni ne drugi državljani ne vedo, kaj sta se sploh pogovarjala. Prijateljstvo in miselnost še iz časov predsedstva SFRJ, Iger sta bila najvišja funkcionarja. Pa še to: kdo je podtaknil Adama Michnika Forumu 21? nezom Stanovnikom na čelu branijo z vsemi štirimi, kakor smo lahko videli pri zadevi Ribičič, in ni dvoma, da dobro vedo zakaj. A kaj reči o odlomku besedila iz sodne odločbe, ki ga Stanov-nikovo pismo dobesedno navaja kot vzorno utemeljitev varstva zakona in pravne države v zadevi Ribičič? Najprej to, da vsebina te utemeljitve ne more zatajiti svojega zelo tesnega zavezništva s stališčem, kakršnega zavzema zveza borcev, njekovo bistvo pa je v tem, da izvzema iz odgovornosti in krivde za povojne poboje »lokalne slovenske oblasti« ter zvrača vse na Beograd. Sodišče se temu stališču v dejanju pridružuje tako, da povezave slovenskih oblasti z množičnim zločinom in njihove odgovornosti zanje preprosto noče videti; to svojo zavrnitev izvede na ta način, da tisto, kar bi bilo dolžno samo storiti v zadevi Ribičič, izvesti preiskavo, naloži tožnikom. Izvede akrobacijo, s katero se vse postavi na glavo in se pomešajo vloge, tako da se ne ve, kdo je v tej zadevi dolžan kaj storiti; sprenevadanje na ta način doseže svojo popolnost. Seveda je mogoče reči, da zakon sam ali obseg njegove moči najbrž dovoljuje tudi tolikanj očitno gledanje stran ali tega vsaj ne prepoveduje. Navsezadnje, če se držimo samo črke zakona, bi se dalo reči tudi tako, kot je nedavno zapisal dr. Ljubo Bavcon, namreč, da Mitji Ribičiču ni mogoče soditi, ker v času pomorov pri nas še ni bilo zakona, ki bi ta dejanja izrecno prepovedoval. Toda delo sodnikov, če naj ustreza vsemu obsegu njihove odgovornosti, se ne more omejevati samo na črko zakona. Če bi bilo tako, tudi na niirnber-škem procesu ne bi bilo mogoče soditi nacističnim zločincem. Sodišče se je moralo opreti na zapovedi občečloveške etike ali, natančneje, na kategorični imperativ osebne sodniške vesti, ki se mora oglasiti takrat, ko za črko zakona ostaja prazno polje, na katerem je mogoče to in ono. To pa, kot je videti, ni področje, s katerim bi se kaj bolj ukvarjal Janez Stanovnik z našo pravno državo vred. Viktor Blažič, Ljubljana Proslava na Cerju Pri enem od poročanj o tej proslavi je novinarka TVS Mojca Dumančič povabila pred mikrofon nekaj udeležencev, da so podali svoje vtise. Nekaterim se je proslava zdela zelo v redu, nekaterim manj ali sploh ne, zadnja pa je bila izjava borca NOB, praporščaka ene od enot. Izjavil je nekako takole (navajam po spominu): »Mi (partizani) smo lahko priključili celo Primorsko, ta oblast pa ne more ene vasi ...« Pri tem se je pomenljivo nasmehnil in pogledal nekam vstran, za kamero, kar sem si podpisani tolmačil tako, kot da tam pri nekom išče potrditev v smislu, ali sem prav povedal. Omenjenemu borcu bi jaz kot naključni gledalec tega prispevka, ki pa očitno premore malo več zgodovinskega spomina kot on, povedal, da danes, 60 let po priključitvi Primorske matični domovini, on lahko priključuje »eno vas« samo z opletanjem jezika. Zadnji dogodki so pokazali, da je ta »ena vas« očitno še vedno v Sloveniji, tako da »ta oblast« nima nobene potrebe priključevati Sloveniji nečesa, kar je že tako ali tako njeno. Pred 60 leti pa ja. Takrat je bil omenjeni praporščak 60 let mlajši, očitno tudi dovolj bojevit, zato bi ga vprašal, kako, za vraga, niso takrat priključili ne le »ene vasi«, pač pa veliki mesti Trst in Gorico z vsem njunim zaledjem slovenskih vasi vred. Kaj je delala takratna oblast, da tega ni mogla storiti? Ste jo takrat vprašali, kaj je storila, ali še bolje, česa ni storila? Ste morda vprašali sebe kot aktivnega udeleženca takratnih dogodkov, kaj ste delali, da je zajeten kos slovenskega narodnega ozemlja kljub vsemu ostal na drugi strani meje? Zaradi takšnih zgodovinskih dejstev jemljem besedičenje praporščaka za povsem neumestno opletanje z jezikom in kot njegov skromni prispevek k vsesplošnim napadom na aktualno »oblast«, ki pa je bila, verjeli ali ne, izvoljena na podlagi vseh veljavnih zakonov in pravnih načel, ki danes veljajo v Sloveniji. Leta 1947 je bila vladajoča »oblast« izvoljena celo z več kot loo-odstotno udeležbo, demokratična je bila torej toliko, da bolj ni mogla biti, zato ste imeli vso možnost, da bi jo vprašali ali ji očitali, kar očitate današnji. Pa tega seveda niste storili, danes pa prav mizerno izkoriščate take proslave, da prispevate svoj obo-los k vsesplošnemu zasmehovanju in podcenjevanju legitimno izvoljene oblasti, pri čemer veste, da vas zaradi tega prav nihče ne bo vlekel za jezik, razen morda kakšen siten gledalec TV. V nasprotju z letom 1947, ko je bila slovenska »oblast« še mnogo bolj »demokratična«, vendar takih (samo)spraševanj in bojevitih izjav kljub temu ni bilo. Bojan Božič, Idrija Demokracija • 39/xi • 28. september 2006 65 LJUDJE Politični semafor Pobija pred RKC Odkar Vlado Miheljak objavlja kolumne v levičarskem Dnevniku, je skoraj ni, da se ne bi v njej obregnil ob Cerkev. Tako je bilo tudi v zadnji, ko je papežu Benediktu XVI. očital, da drugim religijam očita nasilje, medtem ko naj bi bila prav vera, ki jo predstavlja, v zgodovini najbolj nasilna. No, če bi Miheljak imel kaj več strokovnih referenc, kot jih ima, bi vedel, da so bile križarske vojne v največji meri prav odgovor na nasilje muslimanov. Malo tu, malo tam Poslanec De- SUS Franc Žnidaršič je najboljši dokaz, da je njegova stranka malo v koaliciji in malo v opoziciji. Tako Žnidaršič enkrat goreče zagovarja sklepe vlade, drugič pa jih kritizira. Pretekli teden je dejal, da ni prav, da vlada Drnovšku omejuje sredstva. Vse lepo in prav, da ima nekdo v vladi drugačno stališče kot večina, vendar so Žnidaršičevi tovrstni izpadi postali tako pogosti, da se bo moral prej ali slej odločiti, ali bo v vladi ali zunaj nje. Ne bi popuščala Hrvatom Evropska poslanka Romana Jordan Cizelj je pretekli teden opozorila, da mora Slovenija uporabiti vse mehanizme, ki jih predvideva pogodba med Slovenijo in Hrvaško o JEK, da Hrvaško prisili, da oblikuje poseben sklad, iz katerega se bo financirala razgradnja JEK. Po njenem mnenju je Slovenija pred mednarodno skupnostjo odgovorna za varnost elektrarne, v to pa sodita tudi njena razgradnja in odlaganje odpadkov. »Izumitelj« Demosa kjer je nadaljeval diplomatsko kariero. Tako je bil od leta 1999 do 2004 veleposlanik in vodja Stalne misije RS pri zvezi NATO, od leta 2004 je bil stalni predstavnik Slovenije v Severnoatlantskem svetu, od leta 1999 pa je opravljal tudi funkcijo veleposlanika pri Zahodnoevropski uniji. Takoj po njegovem imenovanju za prvega moža Sove so se nekateri komentatorji precej spre-nevedavo razpisali o tem, kako naj bi z njegovim imenovanjem - Šinkovec je namreč eden od ustanoviteljev SDS, velja pa tudi za človeka, ki se je spomnil imena za Demos - obstajala možnost zlorabe Sove v politične namene. Sprenevedavo zato, ker so pri tem gladko prezrli, da mora Sova po zakonu o svojem delu in ugotovitvah, do katerih pride, redno obveščati predsednika vlade, ta pa mora delovati v skladu z zakoni in ustavo. A.K. Potem ko je vlada pretekli teden na njegovo prošnjo z mesta Slovenske varnostno-obveščevalne agencije (SOVA) razrešila Iztoka Podbregarja, je njegovo mesto zasedel Matjaž Šinkovec. Šinkovec se je rodil 22. maja 1951 v Ljubljani. Širši javnosti je postal znan leta 1990, ko je postal poslanec v republiški skupščini. Po izteku poslanskega mandata leta 1992 je za pet let odšel za veleposlanika v Veliko Britanijo, nato pa se je vrnil v Slovenijo in postal državni podsekretar na ministrstvu za zunanje zadeve. No, prav v slednjem nekateri danes vidijo največji dokaz njegove profesionalnosti. To mesto mu je namreč uspelo zasesti, čeprav je veljal za človeka z desnim političnim prepričanjem, in to prav v času, ko v državi brez članstva v LDS praktično ni bilo mogoče zasesti nobenega visokega položaja. Po dveh letih službovanja je Šinkovec znova odšel v tujino, Demokracija • 39/XI • 28. september 2006 £ NAGRADNA IGRA Z Demokracijo do novega telefona © Sony Ericsson Tednik Demokracija svojim novim naročnikom1 vsak mesec podarja 15 aparatov GSM Sony Ericsson K300i. Vsi dosedanji naročniki2 tednika Demokracija pa sodelujete v žrebanju za 5 dodatnih aparatov GSM. Nagradna igra traja do 31. decembra 2006. Pravila nagradne igre so objavljena na spletni strani www.demokraciia.si. Rezultati žrebanj bodo objavljeni v tedniku Demokracija in na spletni strani www.demokraciia.si. i Priložena naročilnica z datumom po 1.9.2006. 2. Naročniki do 1.9.2006. ► Sony Ericsson K300i tri frekvenčna področja, barvni grafični zaslon, vgrajen digitalni fotoaparat snemanje video posnetkov, GPRS, MMS, QuickShare WAP 2.0, MP3 kotzvonjenje, imenik s slikami r^n m GjE) fg^O d*D (7ro«s) Ca^T) (9««") (S) fp^T) QED QuickShare ^ röo tedni k Demokracija □ Naročam tednik Demokracija število izvodov: Naročnino želim plačevati: □ mesečno* □ 4 x letno □ 2 x letno □ 1 x letno {9% popusta) (10% popusta) (20% popusta) * Če želite uveljaviti 8 % mesečnega popusta pri naročnini, vas prosimo, da označite status, ki ga imate: □ upokojenec □ invalid □ brezposeln □ študent ali dijak MP Ime in priimek (ime podjetja): Datum rojstva (samo fizične osebe): Ulica: Kraj, poštna št.: H ■ i i! Kontaktna oseba (samo pravne osebe): Datum naročila: Podpis in žig naročnika (samo pravne osebe): Davčni zavezanec: □ NE □ DA IDzaDDV Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Demokracija, p.p. 4315, 1000 Ljubljana ali na faks 01 230 0661. Podpisan i /a se zavezujem, da bom naročnik /ca in redni plačnik/ca vsaj eno leto od datuma naročila. Cena posameznega izvoda tednika Demokracija znaša 550 SIT (2,29 €). Obvestilo potrošnikom: Informativne cene v evrih so preračunane iz tolarskih cen po centralnem paritetnem tečaju 1 EUR = 239,64 SIT. Nova obzorja d. o .o, Komenskega 11, Ljubljana MobiUMTS telefon* Z Mobl UIVITS vidiš, s kom govoriš in bliskovito pošiljaš posnete filmčke. S tabo so ves čas tvoji najbolj priljubljeni obrazi, novice, glasbeni spoti, igre, športi in filmski junaki - vse živo s Planeta. MobiUMTStelefon* Potrebuješ le nov MobiUMTStelefon in svojo SIM kartico. Za popolno delovanje pošlji SMS s ključno besedo UMTS na 1918. Z MobiUMTS aparatom si hitreje naložiš originalne melodije z mobilnega Planeta. Za Evino uspešnico pošlji SMS z vsebino ^^^Sna^^^^M Informacije na brezplačnih številkah: naročniki Mobitel GSM/UMTS: 031/041/051 700 700, Mobiuporabniki: 031/041/051121, ostali: 080 70 70. Samsung SGH-Z105U 29.900 SIT • GPRS/UMTS • videotelefonija • odjemalec e-pošte • vrtljivi digitalni fotoaparat, ki omogoča snemanje videoposnetkov mobi Motorola E1000 39.900 SIT • GPRS/UMTS • videotelefonija • odjemalec e-pošte • fotoaparat, ki omogoča snemanje videoposnetkov • MP3 predvajalnik UMTS generacija odslej tudi v Mobipaketih! S kom se videva Eva? Naprodaj le za obstoječe Mobiuporabnike.