Štev. 95
V Tlrslu, v patak, dne S. mala 1914
Letnik XXXIX
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, oh 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne.
Uredništvo: Liica Sv. Frančiška Asiškega št. 20, !. nadstr. — Vsi dop^t naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij ' ti .Edinosti*. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge z C jrejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega št 20.
Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto .....*
za pol leta...............
za tri mesece...............
Za nedeljsko izdajo za celo leto......
za pol leta..............*
K 24 — - 12-— • 6 — . 5-20 . 2-60
n Primorsko
V edinosti je moč!"
Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolono
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin
Osmrtnice, zahvale, poslanice, cglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5-—
vsaka nadaljna vrsta............. 2'—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema lnseratni oddelek .Edinosti*. Naročnine in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje sc izključno la
upravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št 20. — Poštnohranilnični račun št 841.652.
Cesarjeva bolezen.
Cesarjevo zdravstveno stanje neizpre-menjeno.
DUNAJ 7. (Izv.) Cesar je prebil današnjo noč precej slabo. Že popolnoči ga je začel mučiti kašelj, vsled česar je bil cesar zjutraj precej utrujen. Utrujenost je potrajala tudi preko današnjega dneva. V ozirom na to utrujenost je cesar sprejel dopoldne edino le osebe svoje najbližje okolice. Cez dan je kašelj nekoliko pojenjal. Večerno oficijelno sporočilo konstatira. da je cesarjevo zdravstveno stanje v bistvu neizpremenjeno.
Jutranje sporočilo.
DUNAJ, 7. (Kor.) „Korr. Wilhelmw poroča o jutranjem zdravstvenem stanju česana sledeče: Noč do polnoči dobra, po polnoči Je mučil cesarja kašelj, katar na desni strani še ni izginil, splošno počutje zadovoljivo.
Večernje sporočilo.
DUNAJ 7. (Kor.) O cesarjevem zdravstvenem stanju je bilo izdano danes sledeče sporočilo: Znaki suhega katarja na desni strani ne kažejo pomembnejše iz-premembe. Kašelj je bil tudi danes čez Jan nekoliko močnejši. Delovanje srca in splošno počutje je popolnoma zadovoljivo.
Avstrijska delegacija.
Odsek za zunanje zadeve.
BUDIMPEŠTA 7. (Kor.) Včerajšna seja se je nadaljevala danes dopoldne. Govoril je delegat dr. Ellen^ogen, ki je izvajal v splošnem sledeče : Polemiziral je najprej proti izjavi min. predsednika podani pri otvoritvi delegacij, v kateri zanika vsako mrla fides v postopanju vlade s par amen-tom in je mnenja, da vlada ni zadostno podpirala" teženj in dela načelnikov,^ ki so hoteli rešiti parlament. Nato je prešel govornik na zunanjo politiko in je poudarjal, da stoji budget vojnega ministrstva v nasprotnem razmer u z zagotovili prijaznosti do sosednih drža , katera zagotovila je podal grof B rchtold v svojem ekspozeju. Nato je govoril dr. Ellenbogen
o Atoaniji in o vplivu Italije na naše zunanje m notranje politične za-, pletlj je. V ustanovitvi Albanije vidi govornik vir neprestanih neprijetnosti predvsem pa nevarnost razdvoja z našo zaveznico Italijo. Zunanji minister naj nam pojasni, kaj je ukrenil, da se izognemo temu razdoru. Mi pozdravljamo sicer prijazne in prijateljske odnošaje z Italijo. Ne smemo pa pri tem prezreti dejstva, ki je izpričano žf s številnimi dokazi, da zadostuje tudi najbolj brezpomemben članek kakega laškega iredentističnega lista, da se začne hujskati v Italiji javno mnenje proti Avstriji. Dokler ne bo uvidel naš zunanji minister, da je njegova dolžnost, da odstrani v Avstriji vse težkoče, ki vplivajo na naše razmerje z Italijo toliko časa ne pridemo iz mednarodnih konfliktov. Končno je interpeliral govornik zun. ministra, kaj se je ukrenilo v varstvo naših naselnikov v Coloradi, kjer je bilo ob priliki zadnjih de-Iavsk h nemirov ubitih in ranjenih tudi več avstro-ogrskih podanikov. — Nato je govoril delegat Waldner, ki je poudarjal pred vsem. da napravljajo brzojavke, ki datirajo iz časa pred izbruhom balkanske vojne, vti-k, da naš zunanji urad ni zadostno poznal ba'kanske zve te še menj pa teženj balkan-SKih zaveznikov. Govornik odobrava ustanovitev Albanije in želi da naj bi ostala ta kljuka med Avstrijo in Italijo trdna vez, ki ne sme popustiti. Ta kljuka je naperjena kakor poudarja govornik sam
proti panslavizmu na Balkanu,
PODLISTEK.
Rdeti mlin.
Roman. - Spisal Xavier de Montepin.
Prej o mazani, na vseh koncih in krajih se krušeči omet je bil prebeljen in poslikan, da je bilo videti, kakor bi bila hišica zgrajena iz opeke.
Trdna vrata in nove vetrnice so izpolnjevale zunanje poprave.
Brez dvoma je Caillebotte ljubil kričeče barve in je dal cinobru prednost pred vsemi drugimi barvami. To je moral sklepati vsakdo, ki je videl kričeče rdeče pobarvane vetrnice in vrata, ki so vzbujale pozornost vsakogar, ki je prihajal mimo.
Ta zloraba kričečih barev sredi sočnega zelenja in stoletnega drevja se je čudno odbijala od ostale pokrajinske slike, kakor napačna nota v harmoničnem petju.
Posenski ribiči ter ljudje iz Bougivala in Port Maslyja so krstili hišico za »rdečo krčmom, dasiravno je Caillebotte z lepimi rdečimi črkami dal napisati na široki ploči iz bele pločevine sledeče besede:
»K predrznemu piškurju«.
Kuhane in marinirane ribe. Pečeni kunci,
dobro prenočišče za pešce in jezdece.
Notranjost rdeče krčme ni bila opremljena nič manj sijajno kot pa zunanjost. —
kar izraža jasno tudi v sledečih besedah: »Če se nam posreči izločiti iz območja panslavizma Bolgarsko in Romunsko, potem je odstranjena največja nevarnost za nas na Balkanu«. Nato govori Wa!dner o trgovsko-političnemu stališču Avstrije napram Balkanu in zahteva pojasnila glede ukrepov, ki se nanašajo na ugotovitev naših trgovsko-političnih interesov na Balkanu.
Grof Berchtold je reagiral samo na vprašanje glede zaščite interesov naših državljanov v Colorado — druga vprašanja si je prihranil za pozneje — in je izjavil, da je ukrenila naša vlada vse potrebno za varstvo naših ljudi v Colorado. Dosedaj se je dognalo, da sta bila ubita dva Avstrijca in sicer Vrhnovič in Bortoletti, več Avstrijcev pa je izgubilo vse svoje premoženje. Imen teh oškodovancev grof Berchtold ne pozna. Nato je govoril
del. Korošec,
ki je izvajal sledeče: Jugoslovani morajo biti pri razgovoru o razmerju napram balkanskim državam zelo previdni, da se izognejo očitku denuncijacije da so nezanesljiv element v Avstriji. Avstrijska in ogrska politika proti Jugoslovanom sta gotovo sposobni, da ustvarita iredento, toda naši narodi so politično tako dobro vzgojeni, da, tudi če pridejo v zapeljive slučaje, ne hodijo slepo za zapeljivci in zaupajo v dinastijo, ki v takih slučajih tudi lahko nekoliko računa na zvestobo Jugoslovanov. Napram Bolgariji ne zasledujemo tiste prave politike, ki bi privezala deželo na nas. V tem slučaju bi si morali vzeti za vzgled Rusijo. Jugoslovani žele nujno boljše razmere napram Srbiji, in to že zato, da se odvzame Srbiji možnost, da razširi svoje velikosrbske aspiracije tudi na naša ozemlja. Govornik pozdravlja imenovanje dr. Mandića, ki napravlja najboljši vtisk in vzbuja ugodna čutstva za monarhijo. Sedanja velikomadžarska politika eksproprijacije katoliškega (?) obrežja je še bolj nevarna kot hrvatski komi-sarijat. Govornik izjavlja, da gotovo ni nobenega pripadnika katoliške politike, ki ne bi želel cesarju dolgega življenja in popolnega ozdravljenja. Ce pa se govori o tem v zvezi z osebo prestolonaslednikovo, in če se zgodi enkrat, bog zna kaj, da gremo proti Italiji, da obnovimo cerkveno državo, proti Madžarom, da napademo Srbe, da preženemo Žide, da pokličemo nazaj Jezuite itd., je to neodpustno, brezvestno početje, politika, ki se ne more imenovati patrijotična in ki stremi za nemiri. Mi ne potrebujemo Italije, pač pa nas bo potrebovala Italija z ozirom na njeno politiko v Sredozemskem morju in v Mali Aziji. Kar se tiče ravnanja z Italijani v naši državi, želimo mi Jugoslovani le to, da bi se z nami enako ravnalo. Pri preureditvi Albanije in pri izvolitvi kneza se je premalo \ pošteval konfesijonalni moment. Že danes se kažejo prvi znaki, namreč da hoče knez zapostavljati najbolj inteligenten del prebivalstva, to so katoličani. Govornik vpraša nato zunanjega ministra, kako je z protektoratom katolikov v Albaniji in v novopridobljenem ozemlju srbskem, če obdrži pravice patronata Avstrija, ali če preidejo te pravice na Srbijo. Nato je bila seja prekinjena do popoldne.
BUDIMPEŠTA 7. (Kor.) Popoldne je govoril najpreje delegat Wolf, ki se je pečal z rdečo knjigo in poudarjal, da prizna zunanjemu ministrstvu, da je začelo takoj, ko je doznalo o želji Srbije, da želi dobiti izhodišče na Jadransko morje, Srbiji z vsemi silami nasprotovati. V današnjih razmerah je bilo morda edino uspešno sredstvo, ki naj zabrani Srbom
Stene so bile prevlečene s tapeto, in majhne, sveže zeleno pobarvane mizice so pričakovale goste.
Lepa, kakor zlato lesketajoča bakrena kuhinjska posoda se je svetila nad ognjiščem. Na velikih policah je stala cela vrsta kozarcev z roči iz preprostega stekla in cele skladalnice krožnikov iz fujanse z znano sličico na notranji strani.
Na drugi strani ceste, ob senskem bregu pod lipami, je kazala cela vrsta majhnih, zelenih mizic, da je število gostov rdeče krčme včasih naravnost ogromno.
Poleg te gostilniške podružnice je bilo čitati na napisni deski sledeče besede:
»K rdečemu mlinu.«
Joel Macquart, ladijski tesar. Čolni na jadra in vesla. Ladjedelnica nđ otoku. Izposojevanje čolnov. Naročila se sprejemajo v krčmi »K predrznemu piškurju«.
V resnici je bilo videti, če je človek stopil par korakov od krčme ob bregu nizdol, privezanih za kole v majhnem pristanišču poleg težkih Caillebottovih ribiških čolnov celo brodovje lahkih čolnov, ladjic in ladij, ki so bile pobarvane z najkričečijimi barvami in imele najčudejša imena.
Preostaja nam edino le še, da se seznanimo z našim lastnikom, oziroma da zopet obnovimo žnjim staro znanstvo. '
Ta naslednik vdove Durocherjeve ni bil nihče drug nego bivši krčmar »kuncev«, bivši sluga barona Lascarsa, z eno besedo Sauvageon, toda izpremenjeni Sauvageon.
dostop do Jadranskega morja, ustanovitev Albanije. Gotovo je, nadaljuje govornik, da so Jugoslovani po velikanskih uspehih na Balkanu prestavili svoje cilje in da je razvoj teh razmer onemogočil tudi spravo na Češkem, glede katere je padlo vsako upanje na zaželjene uspehe. Delegat Udržal govori o rusofilstvu in zahteva, da dobe Cehi pravice, ki jim jih dajejo državni temeljni zakoni. Delegat dr. Kramaf govori o sporazumu z Italijo in hoče vedeti če se nanaša ta sporazum morda samo na Adrijo. Glede albanske politike poudarja govornik, da je napravila pri tem Italija izredno dobro kupčijo. Dalje govori govornik o dogod-Ijajih v Trstu, katerim ne pripisuje sicer bog zna kako velike politične važnosti, poudarja pa, da nikakor ne gre, da bi se vmešavala Italija v naše notranje razmere.
Oirska delegacija.
Vojni odsek.
BUDIMPEŠTA 7. (Kor.) Delegat Fran Chorin je priznal potrebo, da se ojači armada na suhem, pač pa se mu zdi nepotrebno nadaljnje oboroževanje in utrjevanje avstrijske meje proti Italiji, ker živimo z Italijo glasom Berchtoldovega ekspo-zeja v naj prisrčne jših odnošajih in so ti rstroški pravzaprav popolnoma nepotrebni. Pač pa je navezana Italija na našo pomoč pri svoji 'politiki v Sredozemskem morju. Res pa so potrebne utrdbe na mejah Sedmograške in to ne iz kake sovražnosti napram Romuniji, marveč zgolj iz previdnosti, ker se znajo pripetiti tudi vpadi iz ruske in romunske strani. Govornik je pozval vojnega ministra, da naj poda odkrita ali vsaj zaupna tozadevna poročila. Tudi delegat princ W i n d i s c h-g r a e t z poudarja, da so bili izdani milijoni za utrdbo meje proti Italiji prav po nepotrebnem. Nepotrebna je tudi utrditev srbske meje, ker se bodo sporna vprašanja s Srbijo v kratkem mirno poravnala. S tem je bila seja zaključena in se nadaljuje jutri. _
Novi vojaški kazenskopravni red.
DUNAJ 6. (Kor.) Vojaški kazenskopravni redi se v kratkem uveljavijo. Ju-stični minister je zato naprosil odvetniške zbornice, naj mu do 25. t. m. predlože prošnje odvetnikov, ki naj se vpišejo v imenik vojaških kazenskih braniteljev. Vojaška sodišča za skupno armado se med drugimi ustanove v Gradcu, Ljubljani in Mariboru, za domobranstvo pa med drugimi v Gradcu in Ljubljani. — Dunajski c. kr. korespondenčni urad ni smatral za potrebno, da bi bil obvestil svojo tržaško podružnico o stvari, ki bi menda vsaj po našem skromnem mnenju mogla zanimati tudi primorsko časopisje in prebivalstvo, namreč, kje se ustanove taka vojaška sodišča v Primorju, dasiravno mora primorsko časopisje prav slano plačevati poročila c. kr. korespondenčnega urada, ki poroča vse mogoče, samo ne tistega, kar bi v prvi vrsti zanimalo primorsko časopisje. — Prip. ured.
DUNAJ 7. (Izv.) Na vašo izrecno željo — z ozirom na skrajno nemarno in pomanjkljivo poročilo dunajskega c. kr. korespondenčnega urada — vam sporočamo, da Primorje ne ostane brez vojaških sodišč, temveč se ustanove vojaška sodišča za skupno vojsko v Trstu, Gorici, Puli, Ercegnovem, Splitu in Šibeniku, za deželno brambo pa v Zadru in Gružu.
Češko-nemška spravna pogajanja.
PRAGA 7. (Izv.) Kakor je znano, so Nemci odklonili Prago kot sedež novih
Od onega trenutka, ko je prejel iz Las-carsovih rok kot nagrado za svoje zlikov-ske usluge, razmeroma velikansko svoto dvajsetih tisoč liver, se je Sauvageon iz-premenil popolnoma.
Nesrečna zvezda, ki ga je njen nesrečni vpliv spremljal vseskozi od njegove mladosti, ga je pustila vsaj nekaj časa v miru.
Ko je na otoku St. Denis znatno pomnožil svoje imetje z ribjim lovom, se je Sauvageon, ki ga je vlekel neki skrivnosten nagon v Bougval, in je vedel, da je Duro-cherjeva krčma na prodaj, podvizal v Bou-gival in kupil krčmo pod onim čudnim imenom Caillebotta, ko si je prej lice pobarval z rjavo barvo, svoje svetlo-plave lase pa z črno.
Dostojanstvo kapitalista mu ni dovoljevalo več, da bi kot posestnik nastopal v kraju, kjer so ga nekatere osebe poznale kot navadnega slugo.
Kakor se je prej Sauvageonu vse izpre-vrgavalo na slabo, se mu je sedaj vse posrečilo, česar se je lotil. Ljudstvo je začelo zahajati v krčmo, gostov je bilo vedno več, denarja je kar deževalo.
Srečni lopov se je v tem razvitku svojega podjetja izpremenil popolnoma.
Sčasoma je vsa njegova mala, koščena postava izginila v vedno rastoči obilnosti. Njegovi mršavi udje so se lepo zaokrožili. Izkratka: Sauvageon, ki je bil slaboten človeček, je začel postajati podoben onim kitajskim debeluhastim pojacom, ki >◦ prav tako visoki kakor široki in se nepre-
češko-nemških spravnih pogajanj, ki naj bi se zopet pričela po posredovanju zborničnega predsednika dr. Sylvestra. Nemci so se s tem svojim sklepom baje hoteli izogniti direktnim stikom z namestnikom knezom Thunom.
Bilinski obolel.
BUDIMPEŠTA 7. (Izv.) Skupni finančni mini ter vit. Bilinski je lahno obolel in se je vrnil na Dunaj.
Franc Košut.
BUDIMPEŠTA 7. (Izv.) Zdravstveno stanje Košutovo se je zopet poslabšalo. Zdrav niki so konstatirali, da je levi del pl>uč ustavil svoje delovanje. Katastrofe pričakujejo vsak čas.
Položni«Albaniji skrajno nevaren.
DUNAJ 7. (Izv.) Položaj v Albaniji postaja za albansko vlado in njene zaveznike od dne do dne opasnejši. Epirotske vstaške čete prodirajo vedno odločneje in že ogrožajo Korico, in kakor se zatrjuje, celo tudi že Valono. Ako se sme verjeti poročilom iz dobro poučenih virov, na resen odpor albanske milice in orožništva sploh ni več misliti, in bodo Epirotje, ko zasedejo Korico, imeli ves Epir v svojih rokah in albanska vlada jim bo izročena na milost in nemilost, če ne posežejo vmes velesile. Zato se tudi del albanskih odločilnih faktorjev zavzema za sporazum z Epiroti za vsako ceno. Nasprotno pa je drugi del proti vsaki koncesiji in za brezobzirno vojno proti Epirotom. Essad paša upa, da se mu posreči vsled teh dogodkov poriniti kneza Viljema popolnoma na stran in sebe postaviti popolnoma v ospredje in tako dobiti absolutno diktaturo v Albaniji. Vlada je brez vsake moči in se je zato obrnila na mednarodno kontrolno komisijo, da bi prevzela posredovanje med njo in Epiroti. Vlada je pripravljena podati mednarodni kontrolni komisiji polno pooblastlo, da sklene z Epiroti mir.
Prodiranje Epirotov.
DRAC 7. (Izv.) Grške epirotske čete, oborožene z najmodernejšimi topovi in strojnimi puškami, neprestano prodirajo proti severu in so zasedle mestece Fra-scheri, v sredi med Argyrokastrom in Korico. Albansko prebivalstvo beži tru-moma pred Grki. V vsej Albaniji vlada velikansko razburjenje.
Petdnevna bitka pri Argyrokastru.
ATENE 7. (Izv.) Listi poročajo o petdnevni bitki pri Argyrokastru. Bitka je bila velika in zelo krvava. Na strani Epirotov so se borili prebivalci vseh vasi v bližnji okolici. Prvi in drugi dan je bila bitka neodločena, tretji dan pa so dobili Epirotje močno ojačenje, da so njihove čete štele nad 20.000 mož. Albanci so se morali umekniti proti severu.
Strah pred Epiroti.
DRAČ 7. (Izv.) Poročila o bo ih med Epi-rati in Albanci so vzbudila v vladnih krogih veliko bojazen. Boje se, da vstaši prodru i Valone, kar je 1 hko mogoče, ker s«» izborno organizirani in naj olje oboroženi, dočim pa albanskim četam m mjk i disci pline i orožja. Albanska vlada je p siril zopet veliko število rekrut- v proti Epi-a-tom. Kakor se zatrjuie, namerava Essau paša stopiti na čelo albanskim čet m.
Posredovanje mednarodne kontrolne komisije.
ATENE 7. (Izv.) Mednarodna kontralna knmisija je včeraj prispela v Drač. Sklenila je po daljšem posvetovanju, da prevzame posredovanje med Albansko vlado in Epiroti.
stano majejo semtertja na svojih okroglih podstavah.
Krčmarjeve sanje so se polagoma začele uresničevati.
Bil je lastnik dobro obiskane krčme. Imel je vina v kleti, gnjati v dimniku, tolarjev v žepu in omarici, okroglo Burgundkinjo za deklo in, kar je bilo višek vsek njegovi'! želja, nad krčmo napis »Predrznega piškurja«.
Kratko povedano: Sauvageonu ni manjkalo nič več. Z rožicami postlane poti so ga vodile k popolni sreči in radosti sedanjosti je cenil še tem više, če se je v svoji neugnani filozofiji spomiljal nesreče prošlih dni.
Nekega dne, nekako petnajst ali šestnajst mesecev pred časom, v katerem se nahajamo sedaj, pa je popolnoma nepričakovano udarila strela v tako jasno nebo srečnega Sauvageona.
Bilo je nekega poletnega sobotnega večera in vse je kazalo, da bo drugo jutro krasno vreme, ki gotovo privede v Bou-gival celo vojsko pariških izprehajalcev z dobrimi zobmi in krepkim tekom.
Sauvageon in njegova dekla sta ravnokar preračunavala porcije ledvične pečenke s čebulo, kuncev, zelja z rdečim vinom, mariniranih krapovin jegulj "in kuhanih rib, ki naj bi postale žrtve teh kričečih želodcev.
Končne številke so izražale veličastne svote, in prav' gotovo bi gostilničar
Albanska vlada se odstavi?
DUNAJ 7. (Kor.) Iz Drača poročajo, da je v zboru poslanikov predlagal italijanski poslanik, naj se sedanja albanska vlada odstavi in mednarodna kontrolna komisija zopet prevzame vlado.
Vojna v Mehiki.
Kdo bo vladar v Mehiki ?
WASHINGTON 7. (Kor.) V ameriškem senatu je utemeljeval senator Lippedt resolucijo, v kateri se poživlja predsednik Wil-son, da naj izjavi če je pripravljen potna* g-iti generalu Villi, da postane vladar v Mehiki. V svojem govoru je napad i mehi-kansko politiko Ameriških držav, pri čemer je p udarjal, da je bistveni namen resolucije, d"ti VVilsonu priliko, da zavrne sumni-čenja, da so ameriške države odpu-tile hudodelstva generala Ville. Senator Stone je jasno izjavil, da je ameriška v'ada pripravljena pustili generaloma Caranzi in Villi prosto roko, da izbujeta svoj boj proti Huerti in da jih Zedinjene države, če se bosta tako ponašala kot do sedaj ne bodo napadale.
Ponesrečen parnik „Columbian".
BOSTON 7. (Kor.) Pr.rnik „Haverford« poroča, da je raziskal cel prostor kjer so zapustili ponesrečen parnik resMni čolni. Razen dveh čolnov niso dobili do -edaj še nobenih čoh ov.
Odnošajl med državami trospirazmca.
Povodom zadnjega poseta angleške kraljevske dvojice v Parizu, se jc v evropskem časopisju silno mnogo razpravljalo o možnosti pretvoritve trosporazuma v trozvezo. Bil bi vsekakor to svetovno-politični dogodek prve vrste in nedvomno bi v tem slučaju zamogle države trosporazuma mnogo aktivnejše in z večjim uspehom kakor dosedaj posegali v evropski politični koncert. Toda do preobrazbe tri-pleentente v trozvezo ni prišlo, čeprav so zlasti Francozi živahno pledirali za udej-stitev tega načrta in jih je zato rezultat poseta kralja Jurija V. precej razočaral.
O obliki in vsebini dogodkov ined državami trosporazuma govoriti je jako težko. Med Francijo in Rusijo obstf ji pač natančna zvezna pogodba, dočim so odno-šaji med Rusijo in Anglijo na eni in Francijo in Anglijo na drugi strani precej nejasni. Dunajska poluradna »Information«, ki itna jako dobre zveze z avstrijskimi diplo-matičnimi krogi, prinaša o obliki in vsebini dogodkov in o odnošajih med državami trosporazuma, iz petrograjskih krogov sledeči zanimivi dopis:
»Vse, kar je v informiranih petrograjskih političnih krogih znanega o obliki in vsebini dogodkov trosporazumnih držav, se zamore označiti takole: Popolnoma sigurno je, da obstoje med Anglijo in Francijo za gotove možnosti strogo obvezne pogodbe. Predvsem je izven vsakega dvoma, da je za slučaj nemškega napada na Francijo domenjena neposredna pomoč Anglije. Istotako je sigurno, da bi nastopila Anglija z vso svojo armado in mor-larico proti Nemčiji, če bi ta v slučaju vojne s Francijo hotela kršiti nevtralnost Belgije ali Nizozemske. Glede teh dveh točk obstoji med Anglijo in Francijo trdna pogodba v obliki alijanse, katere vsebina se nahaja v nekem protokolu, ki stoji na angleški strani ne samo pod jamstvom kralja in vlade, ampak tudi vseh merodaj-rili voditeljev obeh glavnih strank v spodnji in zgornji zbornici.
Razen tega obstoji med obema državama tudi važni dogovori glede Italije za
svojega dobička, ki ga je pričakoval drugi dan, ne dal za stoinpedeset liver.
Začelo se je mračiti. Ni še bilo popolnoma megla- ki se je hitro zgoščevala, je vstajala iz reke in se spuščala na zemljo.
2e dalje časa je stal neki možak, slabo oblečen,
nepremično cesti predkrčmo k predrznemu piškurju« in zelo pazno ogledoval krčmo.
Neznanec je bil visoke in nekoliko upog-ijene postave. Najbrž ga je utrudila hoja, kajti star še ni bil videti. Obleka je kazala eleganten kroj, blago je moralo biti nek-Jaj lepo, toda laj je bila obleka vsa v neredu, raztrgam unazana in zdelo se je, Ja se zdajpazdaj razpara sama.
Ta obleka nikakor ni kazala poštenega uboštva, temveč kar naravnost lahkomiselnost in razuzdanost v vsej njuni grdobi.
Neznanec je imel dozdevno čeden obraz, toda težko je bilo soditi o tem, ker je ves zgornji del lica izginjal v senci širokega krajca klobukovega, ki je bil globoko potisnjen na oči. Lica, usta in brado mu je pokrivala dolga, črna, zelo močna in že močno sivo prepredena brada.
Na desni rami je nosil ta možakar z železom okovano palico, na kateri je visel v pisan robec zavit omot.
Ko je še par minut ogledoval krčmo, je zamrmral z zamolklim glasom:
— Krčma je izpremenila gospodarja . . Duracherjevih ni več tu . . . torej ni ni-kake nevarnosti, da bi me spoznal kdo . . vstopimo torp?*
Stran II.
•EDINOST« St. 95.
V Trstu, dne 8. maja 1914.
slučaj njenega sodelovanja v francosko-
pemški vojni.
Kar pa se tiče od noša jc v med Rusijo in Anglijo, obstoji dosedaj med obema državama samo prijateljski sporazum brez % sake konkretne formalnosti. Tu ni nobene pogodbe, nobenega zapisnika, nobene verbalne note. Vsa prizadevanja gotovih krogov, ki so zadnja leta stremela za tem, da bi se postavila ententa v tem pogledu jia trdne temelje, so ostala popolnoma brez uspeha. Odnošaji med obema državama so sicer popolnoma lojalni in prijateljski, a to je tudi vse. V Evropi se mnogo razpravlja, da je ta neuspeh pripisovati vplivu angleškega javnega mnenja, ki je baje odločno proti temu, da bi se z absolutistično Rusijo sklepale kake natančne pogodbe in dogovori, a to je, kakor poroča petrograjski dopisnik »Information«, popolnoma napačno naziranje. Faktično je rusko iavno mnenje, ki se temu protivi in to radi egoistične in optimistične angleške politike, posebno pa v dardanelskem vprašanju. Brez ugodne rešitve tega vitalnega vprašanja za Rusijo, ni misliti na trajno zvezo Rusije, z Anglijo, pa najsibo glede evropske ali pa azijske politike. V zadnjem času se je zlasti bivši francoski veleposlanik v Petrogradu, Delcasse. mnogo trudil, da bi ožje zbližal Rusijo in Anglijo, a brez uspelia. A ostalo je vse pri starem in tri-pleententa predstavlja glede razmerja med Rusijo in Anglijo še vedno odprto vprašanje, kajti Rusija v področju svojih interesov ni na ničesar vezana«.
Dnevne vesti.
Demonstracije po Italiji in njihov pomen.
Demonstracije v Italiji radi dogodkov v Trstu se nadaljujejo in mi jih — ne obžalujemo. Zavedeni po tukajšnjih fanatikih gredo demonstranti v Italiji na roko — naši stvari. Prosimo: koliko časa je še temu. ko so tržaško Slovenstvo potajevali bratom v Italiji, ko so jih zavajali v krivo vero o izključnem italijanstvu Trsta?! A danes? Danes nas ne le, da nas ne pota-jujejo več. ampak razširjajo demontracije po Italiji glas o obstanku tržaškega Slovenstva. Italijani sami so prevzeli nalogo in jo vrše z vsem fanatizmom, da tržaško Slovenstvo — rekli bi — evropeizi-rajo! Hvala jim na tem! Sedaj čuje o nas tudi široki svet; danes doznava tudi široka evropska javnost, da smo tu, da zahtevamo tu pravo domačinstva, da hočemo živeti tu svoje življenje in da smo moralno in politično porasli toliko, da znamo zahtevati z jekleno voljo, kar nam gre!! In v kolikor obstoji mednarodna važnost Jadranskega morja^ čuje danes svet, da smo postali — to se lahko reče brez pretiravanja — faktor, ki ga mora imeti v računih tudi mednarodna politika. Minuli so časi, ko je mogla Italija tudi v imenu nacijonalnega principa reklamirati za-se gospodstvo na vsej Adriji. Danes govori isti narodni princip glede vztočne
r0tl & "^IŠi?; I	Radoslav
je postal že glasovit radi svojih čudnih iz-
Francosko- rumunsko zbližanje. Odkar
se je Rumunija že iz dobroznanih vzrokov pričela odtujevati trozvezi in se naslanjati na trOsporazum, delujejo Francozi vedno bolj nato, da postanejo odnošaji med obema romanskima narodoma še bolj prijateljski in odkritosrčni. Cela vrsta francoskih učenjakov, večinoma člani a-kademije, je prišlo na Rumunsko v pose-: te, kjer so priredili vsem sijajne sprejeme. Kakor poroča »Temps«, so pričeli Rumu-ni sedaj vračati posete. Njih znani pisatelj Julij Brun je prišel te dni v Pariz, kjer je iinel pred mnogoštevilno zbranim poslušalstvom predavanje o rumunski ljudski poeziji. Predavanju je prisostvoval tudi rumunski poslanik v Parizu. Lahovary.
Kossutbov politični testament Povodom odkritja spomenika Ludoviku Kos-suthu v Debrecinu, je poslal Franc Kos-sutli, ki je, kakor znano, smrtnonevarno bolan, debrecinskemu županu pismo, v katerem imenuje grofa Alberta Apponyja za najbolj poklicanega zastopnika idej Lu-dovika Kossutha. Kossuthovo pismo je vzbudilo v krogih neodvisne stranke veliko senzacijo in se v očigled težki bolezni smatra to pismo kot nekaka Kossu-thova politična oporoka. Ker se imenuje v tem pismu grof Appony direktno za Kos-suthovega naslednika, so pristaši grofa Karolyja precej razočarani. Grof Apponyi namreč nikakor ne soglaša z zadnjimi nastopi svojega prijatelja grofa Karolyja, zlasti pa ne z njegovo trozvezi sovražno politiko. Grof Appony se je pred kratkim celo izrazil, da bo treba sedanje gibanje v neodvisni stranki energično udušiti, če samo kmalu ne izgine. Iz Kossuthovega pisma je torej razvidno, da Kossuth popolnoma odobrava Apponyjev nastop in da je njegova želja, da prevzame vodstvo neodvisne stranke grof Apponyi mesto Ka-roIyja.
Monarhija in srbski konkordat. Glasilo ogrske katoliške stranke »Alkotmany« je priobčilo v torek obširen članek o vprašanju srbskega konkordata. Ćlanck je spisan baje direktno po informacijah iz Rima in zatrjuje, da so se vršila med Srbijo in Vatikanom pogajanja predvsem v tem smislu, da bi monarhija opustila svoj protektorat nad katoliki v novem srbskem ozemlju. »Alkotmany« misli, da so papež in ž njim vsi vatikanski krogi prišli do prepričanja, da bodo slovanske balkanske države že same popolna garancija za katoliške interese svojih sodržavljanov. Avstrija bo izvrševala sicer protektorat še nadalje, a v drugi obliki. Toda dočim so imeli balkanski katoličani dosedaj v Avstriji materijelno in moralno oporo, bodo iineli sedaj samo moralno. »Alkotmany« končno dokazuje, da je konkordat s Srbijo v vseh glavnih vprašanjih že rešen in je treba sedaj samo še ureditve nekaterih formalnosti.
Radoslav za zvezo Romunije s Turčijo.
htevam Italije. V imenu nacijonalnega principa so Slovani legitimni gospodarji vztočne obali Adrije. To resnica so danes raznesli v ves svet — demonstrantje po Italiji! In dejstvo, da so naši Italijani izzvali in naročili te demonstracije po Italiji radi dogodkov na avstrijski obali tega morja, demonstracije, pri katerili kriče o zatiranju Italijanov v Trstu po Slovanih, to dejstvo priča le, kolika kontuzija je nastala v njihovih glavah v njihovi borbi proti naravnemu procesu; priča, da so Italijani izgubili vsako sled razsodnosti!
Ne dolgo temu so kričali, da nas ni tu. da so oni izključni gospodarji, danes pa kriče, da jih mi — zatiramo. O da, časi so se temeljito izpremenili. To morajo danes razumeti tudi v Italiji. AH nečesa še ne razumejo, v neki zmoti vstrajajo še vedno. »Pacifisti« v Milanu so sklenili resolucijo, v kateri opozarjajo italijansko vlado na nevarnost po teh dogodkih za evropski mir. po katerem da stremi tro-zvezna politika. Kajti — v tem da je nevarnost — dogodki, kakoršnji so bili v Trstu, bi mogli izzvati nasilen izbruh narodnega čutstvo vanja!
Prav! Samo na to pozabljajo ti »miro-Ijubi« po Italiji, da tudi tu na naši strani valovi in deluje narodno čutstvovanje. ki ni italiiansko. ki je marveč — a to le po krivdi Italijanov — protiitalijansko, m ki mora avstrijska vlada računati žnjim, ker bi sicer — zlasti po zgodovinsko - pomembnih dogodkih zadnjih par iet — preziranje narodnega čutstvovanja na teh straneh noglo istotako postati nevarno za zunanii notranji mir v tej državi!! V Italiji raj ne pozabijo, da so se tudi v tem p Proti
jav, ki služijo že tudi bolgarskemu časopisju samo za šalo. Te dni je zopet izustil neko tako izjavo, ki je iznenadila celo njegove pristaše. V razgovoru z dopisnikom bukareškega dnevnika »Universala«, je rekel bolgarski premijer: »Prepričan sem, da Rumunska, ki je pripomogla Grški do tako velikega teritorijalnega povečanja na našo škodo, nima čisto nobene koristi od zveze z Grško. Proti nam bi našla Rumunska mnogo boljše zaveznike v Turkih, ki zamore jo udariti na nas z velikim uspehom«.
Epirsko vprašanje. Boji med Epiroti in vstaši so se zopet razvili z vso silo. Zogra-fos, šef epirske provizorične vlade, ni več gospodar položaja, ki postaja od dne do dne bolj nejasen. Z bojišč prihajajo silno nasprotujoče si vesti, tako da si nikakor ni mogoče napraviti jasne slike o dogodkih, ki se vrše v južni Albaniji. Jasno pa je vsekakor to, da se kljub sijajnim uspehom albanske žandarmerije proti grškim u-pornikom, o katerih prihaja vsak dan vsaj en telegram iz Drača in Valone, še vedno vrše med albansko vlado in vstaši pogajanja glede poinirjenja Epira. Pri teh pogajanjih ima seveda svoje prste vmes tudi Grška, ker je silno sumljivo, da epir-ska vlada noče sprejeti ničesar, kar bi bilo v nasprotju z interesi Grške. Na drugi strani pa tudi interesirane velesile nočejo smatrati epirskih dogodkov za t. zv. »notranjo stvar« Albanije. Cisto izključeno je na primer, da bi Italija dopustila tako avtonomijo Epira, ki bi predstavljala v drugi obliki ono, kar je skušala italijanska diplomacija ravno z ustvarjenjem Alba-> časi temeljito izpremenili. | »ije preprečiti: da bi se namreč grška o-Jnemu Čuvstvovanju v Italiji in j hala raztegnila čez Krfski zaliv in tako od-
med tostranskimi rodno čutstvovanje
Italiiani stoji danes na- vzela Valoni zaledje. Na drugi strani pa bi je Jugoslovanov. Fo- i prišli Grki v Epiru v jako čuden položaj.
iskati, ker so jej zgodovinski dogodki zaprli pot tjakaj za vedno. In če mora že mednarodna politika računati s čut-stvovanjem Jugoslovanov, koliko bolj bo j
rnr.rrii^ to — nn navedpnem ilfi^tvil — '
ki bo vpošteval vse te razmere in zadovoljil na vse strani.
morala to — po navedenem dejstvu avstrijska politika, ki riiore svojo pozicijo ob Adriji braniti edino le v soglasju z lastnimi Jugoslovani, in računaie z dejstvom. da so nje sosedje na jugovzhodu — tudi Jugoslovani. Le zblaznela politika ne bi računala s takimi usodnimi momenti. Zato pravimo, da so minuli časi, ko se je avstrijska diplomacija smela nekažnjeno dati plašiti in korigirati po grožnjah z izbruhom italijanskega narodnega čutstvovanja!! V ta greh bi jo hoteli zavesti demonstrantje po Italiji. Tudi v tem je pomen demonstracij tam doli po kraljestvu!
DomaČe vest!.
Tudi Nemci insultirajo nas Slovence radi dogodkov dne 1. majnika. »Triester NVochenpost« piše namreč doslovno: »Ra-zun običajnega sprevoda socijalno-demo-kratičnega delavstva je bil divjaški naval slovanskih hord, zločinskih Junakov noža, orgija nebrzdane sodrge. Kdor je videl od srda spačene obraze slovenskih provoka-terjev in cepce, ki so jih vihteli, in kdor je čul tuljenje teh nahujskancev: se mora dvigniti v boj proti tej bandi, ker bi nje zmaga pomenjala konec kulture. Mi hočemo boj z zakonitimi sredstvi, toda zahtevamo, da na kompetentnem mestu proti
j sili porabijo silo, brez ozirov in brez poslušnosti. Da je prišlo do krvavih epizod, na tem zadevlje krivda v prvi vrsti slovenske odvetnike-ščuvarje«. — Tako za-sramovanje in tako nesramno, brezvestno zvračanje resnice more priti pač le iz topovskega peresa. Le človek, ki nima v sebi ne vesti, ne niti zrnca pravičnosti in spoštovanja do resnice, more tako nesramno in pavšalno insultirati velik del domačega prebivalstva in z rokovnjaško svojo nogo teptati resnico. Slovenci smo torej: tolpe, zločinski junaki noža, nebrzdana sodrga, zdivjana banda!! Tako pišejo o našem narodu ljudje, ki so tu gostje, ki se rede tu na škodo največ domačega prebivalstva in ki razmeroma — podčrtu-jemo to posebno — iščejo v svojih svobod-sloneč na najnenaravnejši, najkrivičnejši in deželi!! To so tržaški Nemci! Ob nedeljah in praznikih preplavljajo v trumah naše slovenske kraje po bližnji in daljnji okolici. Ker pa je že lopovsko pero v »Triester Wochenpost« vrglo pest svojega smrad-nega blata v gotov slovenski stan, ki je po svoji inteligenci uma in srca za celo goro vzvišen nad tiste zasramovalce, pa dobro — potem tudi nas ne morejo vezati nikaki obziri in hočemo tudi mi pokazati s prstom na gotove po svoji nemški propagandi znane nemške kroge, ki redno uživajo gostoljubnost in dobrotljivost našega ljudstva po deželi. In njihov capobanda, g. direktor Stolz, naj nam le pove, kedaj še se je njemu in njegovim družbam zgodilo kaj žalega med temi tolpami, bandami, med to podivjano sodrgo, in kedaj še je koga med njimi zadel kak nož teh »junakov noža«, dasi je morda bilo tudi povoda za kako reakcijo od strani žaljenega slovenskega narodnega čuta?!! Naj le govore gospoda Stolz in družba! Govore naj, ali govore naj resnico, kakor morajo ljudje, ki imajo vest v sebi!! — Ti izbruhi sovraštva in — nekulturnosti od strani pi-sačev pri rečenem nemškem listu so pač preznačilni za moralične kvalitete teh ljudi. Kajti le moralično pokvarjen človek more na tak barabski način insultirati ljudstvo, med katerim živi in je kruh, ki bi po vsej pravici pripadal onim, ki jih insultira! Dobro — nemška gospoda! Te vaše divje izbruhe si hočemo zapomniti in obveščamo o njih tudi naše ljudstvo. Tudi mi pravimo, kakor pravite vi v svojem divjaškem izbruhu (seveda s primerno varijacijo): letošnji prvi majnik bodi za nas spomendan, ob katerem je prišel do izraza zistem, sloneč na najnaravnejši, najkriviičnejši in najnemoralnejši zvezi — med Italijani in Nemci! Proti temu zistemu smo zapričeli borbo in jo bomo nadaljevali z vso neizprosnostjo — pa, kar bog da in sreča junaška! Spomendan bodi to za nas: spominja naj nas, kako zsločinskonesramno so tržaški Nemci insultirali naš narod!!
In da bo ta karakterna slika teh prepotentnih nemških usiijejicev popolna, bodi še zabeleženo, da rokovnjaško nemško pero kliče državnega pravdnika na delo tudi proti — tržaški policiji. Mi pa menimo, da je državni pravdnk zagrešil veliko zamudo s tem, da je nekažnjeno dovolil tako infamno žaljenje enega celega naroda, ki ima pravico do zaščite državnih zakonov, ker pošteno vrši vsako svojo dolžnost do države in Njegovega Veličanstva.
Znani trik naših Italijanov, kadar hočejo pred svetom zatemnjevati resnico, da je vse naše narodno uveljavljanje tu le naraven in neodklonljiv proces, je ta, da kriče, kako mi tržaški Slovenci ob danih prilikah kličemo pomoč od zunaj, z dežele, da torej ni tržaško prebivalstvo, ki manifestira tu za — kakor pravijo — slovenske pretenzije! Dovolimo jim, da smo mi dne 1. majnika pozvali bataljone z dežele. Kako je pa, draga gospoda, z ljudskim štetjem?! Ali smo mi res taki čudotvorci, da moremo le za kako gotovo priliko pripeljati sem tisoče naših ljudij in jih potem zopet odslovljati ?! Moramo že razpolagati z milijoni — mi, ki nas Italijani sicer označajo za same berače, za nemaniče, ki naj bi molčali, ker ne plačujemo nika-kega davka in živimo le kakor paraziti na troške drugih narodov! Nu, pa bodi, pri-poznavamo tudi to, da znamo ustvarjati tudi taka čudesa! Kaj pa, o gospoda, z volitvami, s tisoči oddanih slovenskih glasov na tržaških voliščih?! Od kod pa ti?! Ali so tudi ti le tako ad hoc pozvani v Trst?! In pred vsem: kako dokazujemo mi njihovo stalno bivanje tu, da dobivajo volilno pravico?!! Vražji ljudje moramo biti mi Slovenci zares! Prava infernalna prefriganost mora biti v nas! — Italijani naj bi pač že enkrat opustili oni trik, ker se ga prelahko, že z nedolžno šalo, more tako temeljito dovesti ad absurdum! S takimi triki ne morejo prikrivati resnice, da so tisti Slovenci, ki na tržaških ulicah manifestirajo za svoje pravice, za pravo domačinstva, tržaški naseljenci, ki dajejo številke za ljudsko štetje in oddajajo slovenske glasove na volitvah, ki tvorijo torej pravo resnično in stalno tržaško Slovenstvo, in ki so žive priče za najdrznejo laž o — izključnem italijanstvu Trsta. Ne, s takimi neslanimi triki se ne zatemnujejo dejanske razmere, kamo-li da bi se odpravljale?!
Pogreb Josipine Kovačičeve se je vršil ob ogromni udeležbi občinstva, ki je s tem pokazalo, kako visoko ceni delovanje narodne in požrtvovalne Slovenke. Med udeleženci smo tudi opazili mestnega svetovalca g. Miklavca. Krsto so krasili prav lepi venci, med drugimi tudi venec in velik šopek cvetlic pevskega društva »Trsta« in venec narodnih mladeničev od Sv. M. Magdalene. Pred hišo žalosti je zapel moški zbor pevskega društva »Trsta« žalostinko, ravnotako tudi v cerkvi in na pokopališču. Ob odprtem grobu se je poslovil od pokojnice v imenu »Dramatičnega društva« in »Trsta« g. Z. Kat-nik, spominjajoč se marljivega delovanja
umrle Josipine v našem narodnem življenju. Lahka jej zemljica domača!
Italijanski napad na slovensko deco in vrtnarico otroškega vrtca v Kolonji. 2c
dolgo časa znašajo naši ljubi sosedje Italijani na vse mogoče načine svoj žolč nad nami. V imenu kulture napadajo zavratno nič hudega sluteče slovenske ljudi, kamenjajo slovensko delavstvo in se s tem kažejo res vredni učenci svojih voditeljev, ki v javni seji mestnega sveta brez ozirov in sramu napadajo s pestmi naše zastopnike, ki ne delajo nič drugega, nego da branijo in varujejo interese tržaških Slovencev. — Prošli ponedeljek je imel slovenski otroški vrtec v Kolonji svoj prvi šolski dan. Ko se je slovenska deca nahajala na vrtu, je pričelo padati z gornje strani debelo kamenje na nedolžne pet in šestletne otročiče in vrtnarico. Le slučaju se je bilo zahvaliti, da ni kdo izmed vse zbegane in prestrašene kopice otrok bil nevarno zadet. Ta divjaški napad na nedolžno deco je hudo razburil slovensko prebivalstvo. Podana je bila ovadba policiji, ki je odredila, da v varstvo vrtnarice in otrok ves čas pouka straži redar slovenski vrtec. Slovenski starši pa naj se ne ustrašijo tega napada. Poskrbelo se je za popolno varnost naših otrok in tudi ta novi divjaški čin laške sodrge dobi svoje zasluženo plačilo.
Circolo sportivo »Olimpia«, to je eno onih italijanskih »športnih« društev, ki je za 1. majnik odpovedalo v italijanskem časopisju svoj majniški izlet ter poživljalo svoje člane, da se zbero pred kavarno »Chiozza« dne 1. majnika zjutraj. Zakaj — je vsakemu dovolj znano. To društvo prijavlja sedaj v italijanskem časopisju svojo cestno dirko. In kje? Čujte! Opi-cina — Cesiano — Satoriano. Na slovenskem Krasu torej, z Opčin — skozi Sežano — v Štorje! Tu hočejo ti pretepači zopet izzivati. Obračamo se v imenu slovenskih občin do oblasti, zlasti pa do si. c. kr. okr. glavarstva v Sežani, da stori svojo dolžnost, ker razburjenje med našim slovenskim ljudstvom radi nesramnih napadov in nečuvenega žaljenja naše narodnosti je na vrhuncu. Dalje sklicujejo ljudje, ki so napadali naše delavstvo in sramotili našo narodnost, za 24. majnika dirko v Barkovlje - Miramar.
Svarimo z vso odločnostjo tržaško varnostno oblast, naj ne dovoljuje laškim športnim in enakim društvom izletov v našo okolico, kajti naše ljudstvo je po dogodkih prvega majnika, zlasti pa po onem divjaškem napadu na naše občinske svetovalce v torkovi seji mestnega občinskega sveta, tako razjarjeno, da bi moglo priti do najhujšega, ko bi laški izletniki dali s svojim izzivanjem tudi !e najmanjši povod za reakcijo. Narodna duša našega ljudstva je užaljena do skrajnosti. — Tako n. pr. napoveduje neko laško društvo, ki jc med onimi društvi, katera so nalašč v svr-ho napadov na majniški inanifestacijski iz-prevod našega delavstva 1. majnika odpovedali svoj redni izlet, za nedeljo svojo prireditev v naših Barkovljah. Ob vsaki taki prireditvi prihaja s strani Lahov do izzivanj. Naše ljudstvo je že neštevilnokrat prezrlo taka izzivanja, toda sedaj, po onih dogodkih, pa bi bilo kaj takega morda nemogoče. In posledice?! — Obenem pa tudi prav prijateljsko svetujemo svojim laškim sosedom, naj se zavedajo, ko prihajajo v našo okolico, da so na slovenskih naših tleh, da so gostje, ki naj se ponašajo kot gostje, ne pa kot izzivači, kajti drugače bi se znalo dogoditi, da bi zelo drago plačevali svoja izzivanja! Naše ljudstvo je mirno in dobro, toda — preveč napeta struna poči! Upamo torej, da naše resne in odkrite besede ne bodo zastonj!
Ravnateljstvu c. kr. državne železnice v Trstu na znanje. Kolikor znano, so napisi železniških postaj tokraj Karavank, označeni poleg nemških tudi s slovenskimi imeni. Tukajšnji sprejemni urad pa zahteva, da se mora vedno poleg slovenskega navesti tudi v nemškem jeziku ime postaje, v nasprotnem slučaju pa mora prejemnik plačati 10 vin. odškodnine. — Vprašamo železniško ravnateljstvo, na podlagi katerega zakona se slovenskim strankam na tak način delajo zapreke in upamo, da se slične šikane odpravi nemudoma, sicer izpregovorimo najodločnejšo besedo na drugem mestu.
Čudno postopanje na državni železnici. Pišejo nam: Vračajoč se v nedeljo zvečer iz Tomaja v Trst, smo prišli pravočasno na postajo Dutovlje, od koder smo se hoteli peljati z zabavnim vlakom ob 8.42 zvečer proti Trstu. Med tem, ko smo pri osebni blagajni potrpežljivo čakali, da si drug za drugim preskrbi vozni listek, je došel omenjeni vlak. Akoravno je bilo pri blagajni še precejšnje število ljudi, je vlak, kar meninič tebinič, odšel, ter nas pustil na cedilu, da, celo tudi takšne, ki so imeli vozne listke, a so samo še iskali prostora. Na takšen način je zaostalo približno 30 do 40 oseb, in sicer ne po lastni, ampak po krivdi železniškega osebja. Kajti drugod napravljajo vlaki, ako je dosti ljudi, even-tuelno zamudo. Kaj pa bi bilo, ko bi oni vlak napravil, da ali ne, pet minut zamude?! Tako natlačeno poln pa tudi ni bil, da ne bi mogel spdejeti onil 30 do 40 osn! Ako je imel gospod prometni uradnik toliko »diensteifra«, da ni hotel napraviti vlaku zamude, bila bi vsaj njegova dolžnost, da pusti zapreti blagajno, oziroma da ne dovoli nadalje prodajati voznih listkov. Na podlagi tega bi se mogli vsaj ravnati: vstopili bi bili v vlak brez listka in tam rajše plačali predpisano pristojbino, samo da ne bi zgubili dve uri dragega časa in trpeli po vrhu tega tega še večjo gmotno škodo. Toliko na znanje onim, ki jih mora zanimati stvar!	Več izletnikov.
„Lega* je prejela po zaslugi gosp. dr. Wilfana 30 K! Nič ne glejte po strani, ker vam takoj dokažemo, da je tako. Neki klub, v katerem so tudi slovenski odpadniki in ki
se imenuje „Cavalieri del In morte", je podaril Legi 30 K kot protest pr°t' slovenskim besedam, ki jih je g. dr. Wilfan izgovoril v predzadnji seji mestnega sveta. — Slovenci posnemajte te viteze smrti •
Mlini že meljejo! Kakor se nam pu-roča pojde vodja zemljeknjižnega urada N« u dini v pokoj. Lahi že na delajo vse kriplje za glasovitega Laha Pase, ki' pa ne zna niti besedice slovenskega jezika! Gotovo, da so tudi tu na deli; k ki baroni iti nevarnost je, da zopet vsilijo kakega laike&a
esposobneža. Mi opozarjamo v to poklicane faktorje, da se zavzamejo ?.a stvar, dokler ne bo prepozno. Italijanski miini naj za enkrat ostanejo na — suhem.
„Vila Velebita". Včeraj popoldne je obiskala šolsko jahto hrvatske pomorske š« le v Bakru, „Vilo Velebita", večja skupina tržaških Hrvatov in Slovencev, katere je prav ljubeznivo sprejel gosp. ravnatelj nautične Šole, prof. Gavić. Gosp. ravnatelj je pokazal obiskovalcem vsak kotič ladje. Ker „Vila Veleb ta" ostane v našem pristanišču še do nedelje opoldne, priporočamo našim rojakom, da si je ogledajo
Za petindvajsetletnico pevskega društva »Adrije« v Barkovljah, ki se bo vršila dne 7. junija t. I., vlada veliko zanimanje. Priprave so v najboljšem teku. Društvo se pridno pripravlja, da ta dan kar najdostoj-nejše sprejme goste iz bližnjih in daljnjih krajev. 2e več društev je prijavilo svojo udeležbo. Prosimo še ona društva, ki se dosedaj še niso prijavila, in se nameravajo udeležiti slavnosti, da to store čim prej, da nam bo tako omogočeno pravočasno sestaviti program.
Odborova seja »Matice Slovenske«
dne 4. maja 1914. — Predsednik se je spominjal pred kratkim umrlega pesnika Re-ščine in našega Kvarnera Ivana G r o-h o v c a ter publicista dr. A. D e r m o t e. Matica je zadnji čas častitala prof. Be-zenšku ob njegovi šestdesetletnici, gosp. sekc. šefu dr.u Žolgerju, Matičinernu usta-novniku, pozdravila mariborsko gospo-svetsko svečanost in akademijo v čast srbskega prirodoznanca dr. Pančiča. Udeležila se je po delegaciji skupščine »Matice Hrvatske«. (Matica Hrv. izda za I. 1914 poleg belestrike V. Klaića veliko monografijo o P. Ritterju Vitezoviću, Crtice iz mineralogije, Narodnih pesmi VI. knjigo, Pripovesti srbskega pisatelja zarevića. Pripravlja se Cankarjeva knjiga »Tujci«.) Nova ustanovnika sta Hrvatski seminar zagrebškega vseučilišča in zagrebški mestni viši inženir a. Ko-šak. — V dar smo preejli dijaški list »Lipa« (okoli 1870). — Osuševalna komisija ponuja odškodnino za poškodbe hiše: ponudba je sprejeta. — Uredi se tisk knjig za 1914. — ^krabčevi Izbrani spisi izidejo kot posebna založnina v nakladi 800 eksernplarov. — G. pisatelj V. tiolz ie izročil Matici več korespondence, rokopisov itd. — Načelnik Gospodarskega odseka in hišni oskrbnik je g. blagajnik ravnatelj A. Koder. — Ugodno poročilo blagajnikovo je bilo vzeto na znanje.
Dohodki družbe sv. Cirila in Metoda še vedno nazadujejo! Čujte kaj pravijo številke! Družba je prejela od L januarja do 30. aprila t. 1. 55.279 K 91 vin., izdala pa v istem času 76.808 K 14 vin., primanjkljaja je torej bilo v 4 mesecih 21.528 K 23 vin. Ta nedostatek se je pokril iz družbene glavnice. Slovenci! Slovenke! Nabirajte pridno za družbo, da se ne vporabi vse glavnice, ter da ne bode zmanjkalo sredstev. Družba bo primorana, ako se prejemki ne povišajo, svoje izdatke zdat-no skrčiti. Tako štedenje seveda ne bo v prid ubogi slovenski deci in obrambnemu delu ob mejah.
Kolonska podružnica CMD priredi, kakor že naznanjeno, vrtno veselico s petjem in srečolovom. Veselica se bo vršila v prostorih otroškega vrtca v Kolonji na hribu št. 274. Postavljen bo tudi paviljon, kjer se bodo prodajala raznovrstna jedila in pijače. V nedeljo, dne 11. t. m. vsi v Kolon jo! Začetek veselice ob 3 popoldne; vstopnina 20 vin. za osebo. Upamo, da nas poseti v nedeljo obilo Slovenccv in nas s tem izpodbudi v naši težki borbi.
Kaailnikova koča na Golici se otvori v nedeljo, dne 10. majnika in je že preskrbljena z vsem potrebnim provijantom. V pomladnem času, ko je na Golici najbujnejša flora, naj pohite vsi turisti in turistke k Kadilnikovi koči.
Vinogradnikom. C. kr. finančno nad-zorništvo razglaša: Posestniki vinogradov, ležečih v obsežju tržaškega vžitnin-skega davka, se poživljajo, da naznanijo dotične vinograde najpozneje do 15. julija t. 1. pri c. kr. finančnem nadzorni-štvu v Trstu, ulica Stazione štev. 8. 111. nadstr. Prineso naj seboj pogodbenik iz minolega leta in to v smislu § 57 določil zakona zadevajočega vžitninski davek za Trst in okolico. Prijaviti treba katastral-no občino, v kateri se nahaja vinograd, kakor tudi parcelne številke in prostore, v katerih se bo izdeloval mošt ali vino iz pridelanega grozdja; poleg tega se morajo naznaniti shrambe in posode, v katerih se bo hranil izdelek, mošt ali vino. Obenem se mora naznaniti tudi, ali bo izdelek za domačo rabo. ali za izvoz iz tržaškega užitninskega okraja.
- Apel na usmiljena srca. V izdanju od 30. m. m. smo javili o hudi nesreči, ki st je dogodila v nekemu kamn< lomu v Sv. Križu. Skala je 541etneinu M tiju B'gatcu popolnoma strla 1 vo nogo. Prenesli so ga v mestno bolnišnico. v hiši Bogatčevi je zavladala silna beda. Med sedmero otroci so šririe nedorasli in so sedaj brez hranitelja. Tu je pomoč nujno potiebna. Zato apeliramo na usmiljena srca, naj pomore, kolikor kdo more in vzviši delo krščanske^
V Trstu, dne 8. maja 1914.
»EDINOST« ftt M.
Stran lil.
usmilje ja. V ta namen st' nam že izročila dr. Kybar 5 K in dr. Just Fertot 4 K.
Nesreča na morju. Včeraj proti večeru je bil nenadoma poklican parnik pomorske oblasti »Audax« na pomoč, češ. da se ie zgodila neka nesreča na morju. Parnik je odplul, a ko se je vrnil, smo doznali. je šlo za rešitev motornega čolna, kateiciiiu se je pokvaril stroj, ko se je nahajal v višini lazareta pri Sv. Jerneju. V motornem Čolnu se je nahajal lastnik hotela »Monce-nisio« s tremi drugimi osebami. »Audax« je čoln privlekel v pristanišče.
Javno nasilstvo proti občinskemu redarju. 20letni težak Ivan Zuliani, rodom Tržačan, stanujoč v ulici Media št. 26 se je včeraj predpoldne nekaj sporekel z neko Marijo Niglianese, stanujočo v zagati della Marinella št. 7 Ker pa imajo ženske vedno bolj na'*r,,Sfln jezik, nego moški, bi bila gotovo n.arna Viglianese zmagala. Če bi je ne bil Zupani začel mlatiti s pestjo. Nato je pa v obrambo ženske priskočil neki občinski redar, ki je velel Zulianiju. naj jenja in naj gre od tam. Zuliani se je pa tedaj spravil nad redarja in ga je začel zmerjati, vsled česar mu je redar napovedal are' Ijo. Tedaj je bil pa šele ogenj v strelu. Zuliani se je redarju postavil po robu ter ga suval in pestil. da je bilo joj. Skušal ga je tudi vgriz-niti. Vendar se je pa redar ubranil ter je slednjič ukrotil zbesnelega Zulianija ter ga odvede! na policijo, odkoder so ga dali pozneje odvesti v zapore.
Vlom. Predvčerajšnjim popoldne so neznani tatovi vlomili v stanovanje trgovca z jestvinami g. Ivana \Viegele v I nadstropju hiše št. 2 v ulici C. Rittmeyer. Ukradli so zlato verižico in gledališčno kukalo, kar je oboje vredno 240 kron. Pripravili so si bili, da ga odneso, tudi iotogratični aparat, vreden 280 kron, a so ga vendar pustili.
Radi poneverjenja. Ker je na škodo tvrdke »Brata \VetzIer«, pri kateri je bil v službi, poneveril svoto 947 frankov, je bil včeraj aretiran 361etni privatni uradnik Josip Giacomelli, doma iz Florence v Italiji, a stanujoč tu v ulici Pier Luigi da Palestrina št. 5.
Iz izložbenega okna. Ko je včeraj predpoldne neki uslužbenec tvrdke Spiegel v ulici O. Rossinija urejeval izložbeno okno, je prišel tam mimo neki uzmovič, ki je uporabi! trenutek, ko uslužbenec ni prav strogo pazil na rečeno izložbeno okno, ter je izmaknil iz njega namizno uro. Ko so prišli na sled tej sicer malenkostni tatvini. so pa kmalu izvohali tudi uzmoviča in ga dali aretirati: je namreč 291etni dninar Karel Kuzma, doma iz Tržiča. Ure pa vendar niso več našli pri njem, ker jo je bil že oddal drugim tovarišem.
Umrli so: Prijavljeni dne 7. t. m. na mestnem fizikatu: Mahorčič Anton. 62 let, \ rdela št. 1429; Perkon Fran, 54 let, ul. D. Rossetti št. 16; Orgič Anton, 60 let. Vrdela št. 1602; Bielič Elda. 26 let. Mira-mar št. 25; Alko Frida, 36 let, ul. O. Car-ducci št. 10; Cozzi Ana, 64 let, ul. Soli-tario št. 16; Sancin Stanislav, leto dni, Skedenj št. 1188; Valič Pavel, 10 dni, Ro-col št. 1099; Rosen\virth Viljem, 20 dni, ul. E. de Amicis št. 21; Vetak Olimpiia, 24 let, Carbola zgornja št. 125. — V mestni bolnišnici dne 4. t. m.: Kozmac Katarina, 54 let; Skrlj Josip, 74 let. — V mestni bolnišnici dne 5. t. m.: Delena Raj-mund, 29 let; Vičič Ivanka, 30 let; Fi-schetti Elizabeta, 44 let; Batič Blaž. 61 let; Miiller Ignac, 53 let; Mihalič Marija, bb let. — V bolnišnici pri Sv. Mariji Magdaleni dne 6. t. m.: Juriševič Jordanka, 6 let.
Osrednji izvrševalni odbor NDO ima
v nedeljo točno ob 9 in pol svojo redno sejo v društvenih prostorih, ul. Sv. Frančiška št. 2 v Trstu. Vablj ni so na s* jo tudi zastopniki iz Plile, Voloske-Opatije, Gorice, Ajdovščine itd. Ta seja je zadnja pred kongresom in je velike važnosti.
Tržaškim Slovencem. NDO je razposlala nabiralne pole za žrtve 1. majnika. Kdor more, naj daruje za revne družine, toda samo onim nabiralcem, ki se izkažejo s polo, na kateri je pečat NDO
Poživljamo škedenjske delavce, zlasti one v plavžih, da se v kolikor mogi če velikem številu udeleže jutrišnjega društvenega shoda, in to za to, ker se bo na tem shodu skepalo o s licatvi velikega protestnega shoda.
Shod v Mavtiinjah. V nedeljo ob 11.30 d« poldne priredi nabrežinska skupina NDO javen društveni shod v Mavhinjah na Sokolskem trgu. Govoril bo tajnik Slavoj "krij o položaju slovenskega delavstva v nabr* žinskem okraju.
Darovi.
—	Za otroški vrtec v mestu N. N. 1 krono.
—	Za Pregarčevo družino daruje urad-ništvo Trgovsko obrtne zadruge K 10 in uradništvo Tržaške pos. in hraniln. K 10, M. V. K 2, N. N. K 1, K Kovačič K 1, B. Godina 3 K, N. N. K 2, družina B. K 2, I. L K 1, L P K 2, skupaj K 34. — Hvala in prosimo še nadaljnjih prispevkov.
Listnica uredništva.
Vse mnogoštevilne dopisnike, ki smo
morali njihove dopise odložiti za danes, prosimo potrpljenja. Gradivo se nam množi tako zelo, da nam celo razširjeni list ne zadostu e več. Sčasoma in lepo po vrsti pride vse.
Društvene vesti.
CM podružnica za Rocol se najiskreneje
zahvaljuje g. učitelju V. Engelmanu, da se je odzval vabilu in nam predaval o predmetu, ki je navzroče tako zanimal. Omenjeno bodi, da se je vkljub neugodnen u vremenu udeležilo predavanja častno število naših Roco čanov. Da je v Rocoiu zanimanja za taka predavanja, je pokazal ravno ta slučaj. Zato vab mo, da bi nas še kdo obiskal. Posebno pa bi se želeli v sredo kakega g. poslanca.
„Jedinstvo — Akademsko Udruženje Srba i Hrvata u Berlinu, ustanovljeno julija meseca 1912, je reorganizirano pod imenom ,Jedinstvo — srbo hrvatsko — slovenačko akademsko studentsko društvo — Berlin-. Uprava Jedinstva daje potrebna obvest ia vsem onim, ki žele studirati na kaki berlinski visoki Šoli. Obračati se je na adreso društvenega predsednika: Jordan Tasič, cand. med. Charlottenf urg Gerwinnstr 19.
Akad. društvo slov. agronomov „Krastt na Dunaju bo imelo svoj redni občni zbor dne 13. vel. travna ob 8 zvečer v gostilni „Zum Kleeblatr XVIII. ogal Sckulg. Mit-terbergg., z običajnim sporedom. Gosye dobrodošli 1
Vesti iz Gorlšlie.
Večina v goriškem mestnem svetu je
izjavila v sredo, da je Bombič edina sreča Gorice, da more samo on rešiti mesto. Nočemo se prerekati z večino in ne ljubi se nam, dokazovati večini, kako napačno je njeno mnenje, opozorili bi pa one, ki tudi še odločujejo o tem, ali bo še nadalje Bombič župan ali ne, na sledeče. Pod Bombičem se je sleparilo na magistratu pri ljudskem štetju, pod Bombičevim žu-panovanjem je šla mestna avtonomija v »maloro«, pod Bombičevim županova-njem padajo dohodki mesta. To so dejstva, ki govore s prepričevalno silo, kaj more Gorica pričakovati od Bombičeve-ga županovanja, pa naj večina še take skladovnice praznih fraz uporablja za kadilo Bombičeve in svoje nezmožnosti.
O častnem gospodarstvu je govoril v sredo Bombič, zakaj pa ni omenil še ljudskega štetja, zakaj ni omenil »častne« zveze z Nemci, zakaj je pozabil omeniti, kako se zapravlja mestna avtonomija. Kakor da bi analfabet o pisavah govoril, tako je, če govori Bombič o častnem gospodarstvu.
Naprej do blaznosti! Med odobravanjem galerije je govoril Bombič o svoji glavni nalogi, da varuje laški značaj Gorice. Kaj briga goriškega župana, da padajo dohodki mesta, da so mestne dokia-de neznosno visoke, da nimamo kanalizacije, da niti vodovodno vprašanje ni rešeno, da je aprovizacija mesta pod psom, da nimamo ljudskih kopališč, da pravzaprav nimamo ničesar, vse to župana ne briga nič. Samo da ohrani laški značaj mesta. Ne zamerimo sicer Bombiču, če izpolnjuje svoje narodne dolžnosti, ali on ni danes samo Italijan, on je tudi župan goriškega stolnega mesta in radi tega je njegova prokleta dolžnost, da skrbi tudi za blagor mesta. Pa v vsem govoru ni bilo niti besedice, razven par neslanih fraz, o pametni komunalni politiki, niti najmanjše drobtinice o gospodarskem programu za bodočo dobo ni bilo v vsem govoru. Predragi Jurij, stem se ne odpravijo nedostatki, če se vse prezre, politika ptiča noja je še slabša od Berchtol-dove politike, nedostatkom je treba pogledati na dno, ne pa jih še naprej zakrivati z nacijonalno gesto. Naš dični župan naj bo prepričan, da bodo enkrat tudi njegovi ljubi cittadini siti praznega čvekanja in zahtevali hrane, sočne in re-dilne. Končno se bodo tudi laški meščani prepričali, da ni vreden Bombičev nacionalizem niti počenega groša.
Slovenski napad je na višku je pravil Bombič ob priliki svoje izvolitve. Ce je hotel s tem stavkom preplašiti Italijane in jih pridobiti kamori, potem mu povemo, da je svojo dolžnost presneto slabo opravil. Slovenski napad še dolgo ni na višku, kar bo z žalostjo v srcu spoznal tudi še magistratni Jurij in njegovi volil-ci, ki so siti od slovenskih žuljev. Ni niti daleč doba, ko se bodo sedanjim mogotcem še vse drugače hlače tresle, ko pa na dan 29. aprila. To bi jim naj povedal Bombič in potem bi bil morebiti tudi soglasno izvoljen.
Tudi o pravičnosti je govoril Bombič, naj se ne igra z ognjem, ker tudi nad Gorico zašije še solnce pravičnosti, ki bo hitro končalo umetno narejeno slavo Bonibičevega županovanja.
Roke v žepu in široko razkoračen je potem govoril podžupan Cesciutti. Ves njegov govor ni bil drugega kot demonstracija; govoril je kakor da bi stal sredi volilnega boja pred volilci, tam, kjer je treba premišljeno in resno sklepati o stvareh.
ki so mestu v korist. Gorica, ki tako nujno rabi mož, ki se hočejo potruditi z vso vnemo za gospodarski napredek, tudi v prvem podžupanu ni dobila moža, ki bi bil za to. Tudi prvi podžupan vidi vse svoje delo le v gojitvi narodnostnega sovraštva.
La nobile gente tedesca. Prizor za bogove je bil, ko je govoril dr. Cesciutti o krvavem prvem majniku v Trstu. Na nemško časopisje se je skliceval, kot na živo pričo, da so bili laški nai. ilci nedolžni in v zahvalo, da je nekatero časopisje pozabilo na časnikarsko dolžnost, da je treba poročati po resnici, je imenoval Nemce — la nobile gente tedesca. Radi tega, ker je v svojem fanatizmu del nemškega časopisja namenoma prezrl urad- i no poročilo, ker ni poročalo po resnici, radi tega so postali Nemci — nobel in plemenit narod.
Radovedni smo, kako dolgo bo še govoril dr. Cesciutti o nemški plemenitosti. Laški listi že čutijo, da ga je dr. Cesciutti s svojim pretiranim, da ne rečemo bizantinskim poklonom, malo polomil. »Picco-lo« molči o »nobile gente«, »L* Eco«, ki vedno raje plava v kamoraških vodah, tudi molči in rešuje dr. Cesciuttija. Radovedni smo, kako sodijo tirolski Italijani o nemški plemenitosti, radovedni smo, kakšna je takrat nemška noblesa, ko udrihajo nemški burši po laških dijakih v Gradcu in na Dunaju. Ali tudi takrat govori dr. Cesciutti o nemški noblesi? Morda pa misli na savemske dogodke in na Forstnerja, da govori o nemški noblesi. Ali pa na razdelitev mandatov v odsekih.
Značilno za nemško nobleso je na vsak način, kako so razdeljeni mandati v odsekih. Od potrebnih in nepotrebnih odsekov, so si izbrali Nemci le važne in take, v katerih morejo uveljavljati svojo nobleso na narodnem polju. V šolskem odseku sta poleg sedmih Italijanov oba Nemca, ravnotako ima tudi odsek za okrepčevališča oba Nemca in tudi v finančnem odseku je nemški član. Drugače ima samo še en odsek nemškega člana. Jasno se torej vidi, kako mislijo kazati Nemci svojo nobleso, zahtevali bodo plačilo za njih pomoč na šolskem polju, s pomočjo magistrata si hočejo utrditi svojo narodno moč v Gorici. Da, da gospod Cesciutti, nemška noblesa je res velika in prav imate, ko hvalite njihovo nobleso. Vas že oni o čem drugem pouče.
Laško časopisje poroča o zandji mestni seji napačno in sicer izpreminja ravno najbistvenejše stvari. Kar jim ni bilo všeč, so izpustili, slišali so pa tudi reči, ki jih nihče ni govoril. Tako poroča »Piccolo«, da je dejal nemški svetovalec Dietrich v svoji izjavi, da bo stremilo njih delovanje za tem, da ostane Gorica tudi v naprej laška. To je grda neresnica, in bralci »Pic-cola« se tudi v glasilu laške ljudske stranke prepričajo, da jih je »Piccolo« prav nesramno potegnil, ker Dietrich ni prav nič govoril o laški Gorici, temveč le o cvetoči prihodnjosti. Kakor se vidi, hočejo Italijani po vsej sili ostati slepi in nikakor nočejo izpoznati nemških namenov. Pa jih že še bodo, čeprav morebiti prepozno. O poročanju laških listov pa pozneje še več in tedaj bomo pokazali, kako nesramno vrše nekateri laški listi svojo časnikarsko dolžnost. Tudi odkrijemo intrigantsko delovanje gotovih ljudi.
Koncert »Hajdriha« v Tomaju je bil v povod redko-lepemu narodnemu slavju. Tomaj, povit v trobojnice, je prisrčno sprejel goste, došle od vseh strani. Posebno mnogoštevilno sta bila zastopana tudi Trst in njega okolica. Na postaji v Du-tovljah je vrvelo ob prihodu vsakega vlaka. Društvo »Hajdrih« je korakalo korporativno pod svojo krasno zastavo skozi Dutovlje proti Tomaju. Pred vasjo je pričakovalo goste domače pevsko društvo »Tomaj« z zastavo in županom g. Vranom na čelu. Goste je z vzneseno besedo pozdravil g. nadučitelj Kosovelj, a zahvalil se mu je predsednik »Hajdriha« g. Goriup, naglašujoč, kako se je temu društvu izpolnila že davno gojena želja, da pride na ta lepi predel Krasa širit slovansko pesem in seznanjat narod z njega lepoto. Vznesenih čutov smo korakali po vasi na znešenih čutov smo korakali po vasi na
ZAHVALA.
Ob nenadomestljivi izgubi našega predobrega soproga, očeta i. t. d- gospoda
ANTONA MASLO
c. fer. paznika JetnlSnic« v Kopru
se zahvaljujemo vsem znancem, prijateljem in sorodnikom za vse dokaze ljubezni in
ki so se s svojo požrtvovalnostjo pripomogli bodisi k tolažbi v bolezni, bodisi k častnemu pogrebu, ali na kak drug način.
Po s jak pri Jelšanab dne I. maja 1914.
Druiiit* Maslo, Puppis.
Osebe
ki imajo v krogih triaikih Slovencev zveze
= sprejme =
prvovrstna tuzemska zavarovalna družba na Življenje
takoj prati staliin Modni.
V stroki izurjeni imajo prednost. — Ponudbe je poslati v Ljubljano poštni
0 B
B
0 0
s s 0 s
Paroplovna družba D. Tripcovich & C.i« Trst
s krasnim pamikom na turbine „VENEZIA
Prevoz v treh urah.
Saloni L, II. in III. reda. Brezžični brzojav. — Moderni komfort.
Iz Trsta (pomol Sv. Karla) vsaki dan ob 8 zjutraj; Iz Benetk (Bacino S. Marco) vsaki dan izvzemši nedelje ob 2. pop., v nedeljah ob 7. zvečer
vrhu tega s parnikom na dva vijaka 99G. Wurinbr8nd<<
Iz Trsta vsako soboto ob 2. pop. in vsako nedeljo ob 5. pop.; iz Benetk vsako nedeljo in pondeljek ob 9 zjutraj.
NB. Vožnja obeh parnikov je kombinirana s nočno črto av. Lloyda i. s. parnika „Almissa" in „Metcovich-, ki odhajata toliko iz Trsta, kolikor iz Benetk ob polunoči.
Pojasnila, prospekti in vozni listki pri druibi v Trstu, Plazza
12, Avstr. Lloyd, Potniški urad In v drugih potnlikih uradih, kakor tudi v društveni lopi na pomolu Sv. Karla.
(Glasom društvenega opravilnika.)
VŽŽJ
Austro-Američana
brza zvsza z Ama
BLIŽNJI ODHODI IZ TRSTA s
v NEW-YORK
23. malo „M.Washingtoi\"
30. mojo „OCEANIA"
v BUENOS-A CRES 13. malo „ALICE" 27. maja „Francesca"
Največji konfort. - Električna razsvetljava in ventilacija. - Narodna kuhinja. Za informacije o prodaji prevoznih listkov I., II. in razreda toliko za Ameiiko, kolikor za Patras, Palermo, Oadiz in Las Palm as obrniti Be je na Urad za potnike v Trstu, ulloa Msiln piccolo il 2. za tovor in blago pa pri 6. Tarabeohls & C o. Trst ulloa Ponterosso it. 3, I. n.
Dr. HORVATH Dr. PECNIK
Trst, Via Nuova it. »
ordinira mm KOŽNE in SPOLNE BOLEZNI
od 11-1 in 5-7. Za boMIne v nogah In sklepih od 11-12 In od 4-3. Ob nodaljah samo prodpoldne.
v^-tMSjer*:-«*
Dr. PETSCHNIGG
TRST, UIA S. CATERINA $TEV. 1.
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 in specijalist za kožne in vodne (spolne) bolezni: UV2—1 in 7—7V2
Mnenje g. dr. Enthyboule
zdravnika francoske bolniSnice v Carigradu.
ir
Gosp. J. SERRAVALLO
Trst
Srečen sem, ko potrjujem, da sem poskusil Vaše ŽELEZNATO KINA-VINO SERRAVALLO (Vino di China Ferruginoso Serravallo) v francoskej bolnisniei kakor tudi privatno, in da sem dosegel vedno jako dobre vspehe. Ker ima jako dober okus, predpisoval ga bom vedno, ko bom zdravil bolnike od malokrvnosti in onemoglosti.
CARIGRAD, 24. junija 1905.
DOKTOR ENTHYBOULE.
Ljubljanska kreditna banka
podružnica v Trstu
Oantrala: Ljubljana. Podrulnloa - Split, Celovec, Sarajevo, aorto« In Oalja.
ulica Caserma il.
Telefon: 5 18.
Blagajna le od rti on 9 I27»ii 2'/*-5
Delnfika glavnica -
K 8.000.000-— Rezervni zak adi:
K I.OOO OOO—
Izvršuje najbolje vse v bančno stroko spadajoče tranzakeije. Vlog« na knjižice J OI
obrestuj« u * IO netto.
(rentni davek plača banka iz svojega),
vloge na tekoči in žiro-račun najbolje
po dcgovoru. Sprejema borzna naročila za vse tu~ in
inozemske borze.
Brzojavni naslov: Lijublj- ^s<a banka.
Narodna delavska organizacija.
Podružnica NDO v Gabrovici priredi v nedeljo, 10. t. m.f ob 3 pop. veselico z ig o, petjem, plesom itd. Sviral bo oddelek godbe NDO iz Trsta. Vršili se bodo tudi govori. Govorniki pridejo iz Trsta. Poživljamo na«e ljudstvo, da se v častnem številu udeleži te veselice ki bo nekaka majniŠka siavnost slovenskega delavstva v Gabrovici.
□
Vse obolelosti sopOnlh organov
pljučne
oslovski kašelj.navadiii kašelj.prehlajenje.influenc&iu
• Dobi M« H.v KMA tokđrnah
naduha »dravije jftovilni SIROLIN "ROCHE
TDfiAUn V DFKIV m* (kvas) iz odlikovane slovenske trgovine drot so dosegle dosedaj vsepovsod najboljši sloves, "orodn1"1* iumuvu. ruui MMne m doma Md, H um postreže po konkurenčna cenah. JfisA 11 SOBAH trst > £352'»
Stran IV.
»EDINOST« St 95.
V irstu, dne 8. maja 1914.
vcselični prostor — na dvorišče g. Uc-mana, prirejeno primerno v ta namen. — Ker je bilo do koncerta še časa, so se gostje zgrnili po vsej vasi, veselo pozdravljani po domačinih. Povsod je vladalo naj-veseleje razpoloženje! Proti 4. uri se je začel polniti razsežrii veselični prostor in je bil skoro ves zaseden po občinstvu, ki je z napetostjo pričakovalo koncerta. — Ko se je prijavi! na odru možki zbor »Hajdri-ha«, ga je občinstvo burno pozdravljalo. Pričelo se je izvajanje programa. £e dolgo časa ni bilo na našem zavednem Kradli tako lepega koncerta, kakor je bil ravno v nedeljo v Tomaju po zaslugi agil-nega pevskega društva »Hajdrih« s Prošeka. Pod neumorno delavnim pevovod-jem g. K. Cibicem se je to društvo v zadnjih letih zelo pozdignilo ter razpolaga sedaj s prav dobrim pevskim materijalom, tako, da ga lahko prištevamo najboljšim v tržaški okolici. Zbor je dobro discipliniran — kar je prvi pogoj za vspešno delovanje pevskega društva — in pazi na vsak migljaj, na vsako znamenje svojega pe-vovodje. Na koncertu je društvo proizvajalo skladbe naših domačih skladateljev: Adamiča, Hajdriha, Vilharja, Pirnata, dra. Schu aba, O. Deva, Volariča— z kar najboljšim uspehom, o čemer je pričalo burno aplavdiranje mnogoštevilnega poslušalstva. V kritiko vsake posamezne pesmi se nočemo spuščati; pač pa mora priznati vsakdo, da so tako moški, kakor ženski in mešani zbor izvajali vse pesmi precizno in z veliko gotovostjo. Cisto izgovarjanje besed, pravočasno povdarjanje, naravni neprisiljeni prehodi iz piano v forte in narobe, to vse kaže, da se zbor pridno v adi, da pevci razumejo pesem po navodilu pe-vovejje in da jo hočejo podati poslušalcem v smislu skladateljevem. Višek je bil veliki mešani zbor: slavnostna kantata Reco dolor«, ki jo je zložil za 25-letnico tega društva g. K Adamič in ki zahteva zelo izurjenih pevskih moči. Tudi tem zahtevam je zbor »Hajdriha« zadostil v vsakem oziru. O skladbi sami pa smo nedavno citirali avtoritativno sodbo iz Novih akordov. Razun društva »Hajdrih« je nastopil prav hvale vredno domači pevski zbor »Tomaj« z Aljaževim moškim zborom »Na dan« in tamburaški zbor »Tomaj« z valčkom »Savski valovi«. Oba sta žela od strani občinstva obilo pohvale. Instrumentalni del sporeda je preskrbel V(»jas:\i orkester iz Gorice, ki je sviral le slovanske komade. Le, žalibog, da ni prišel do popolne veljave, ker je b»Io za ve-s«. jo na planem veliko premalo godcev. Ze'<> diskretno je spremljal Volaričev žen-s zbor Divja rožica« in dr. Schwabov v ki mešani zbor »Zlata kanglica«.
Občinstvo je bilo oduševljeno po tem triumru slovenske pesmi. Izlasti je z najvećim priznanjem govorilo o sopranistinji hajdriha . gci. Goriupovi. Po vsej vasi je valovilo pisano življenje, na veseličneni I rostoru pa se je razvil mnogoštevilno ( an ples. dokler niso gostje začeli odhajati k vlakom. A soglasna sodba vseh ie 1 ila: bil je krasen dan, kakor jih le ma-io vidi naš Kras.
Ajdovska podružnica S. P. D. se pridruži prih dnjo nedeljo 10. t. m. goriški in tržaški podružnici, ki priredita izlet na Trstelj. Odhod z jutranjim vlakom do Dornberga. Vabimo vse člane in prijatelje na ta prijetni izlet.
Kraška županska zveza bo imela odbo-rovo sejo dne 10. t. m. ob 2.30 pop. v Dutovijah pri g. Tavčarju. Na dnevnem redu so točLe: 1) blagajniško stanje 2) vinska razstava v Gorici, 3) prihodnji občni zbor, 4) predlogi.
Iz Sežane. Dne 24. maja 1914. prired* sežanski „Sokol" svoj drugi javni nastop Da bo ta nastop presegal lanskega v vsakem oziru, nam jamči dejstvo, da se v telovadnici nepretrgoma vadijo, urijo in spo-polnjuje o. Vaje na orodju proste vaje članic in članov, skupina, vse to bo nudilo pestro sltko, in to tembolj, ker pripomorejo vsa bližnja sokolska društva k izpopolnitvi te sokolske slavnosti. Na krasnem trgu Sežanske občme, v divnem drevoredu, bo stali paviljon ob paviljonu, kjer bodo vrle članice CM. podružnice in Sokola nudile razna okrepčila. Preskrbljeno bo za duševni in fizični užitek. Natačni program priobčimo pravočasno.
Uestl Iz Štajerske.
Majniško zborovanje slovenskega narodnega delavstva v Celju. Nedeljsko majniško zborovanje celjskega slovenskega delavstva je pričalo, da se tudi na severni meji vrši probuja slovenskega delavstva v smislu narodno-socijalnih idej, da se tudi ob slovensko-nemških mejah na Štajerskem slovensko delavstvo razvija v istem duhu, kakor na Primorskem. Kdo naj se temu čudi? Boji v obmejnih ogroženih krajih zavzemajo povsod iste oblike. Socijalna demokraeija pa se je izkazala totalno nezmožna, da bi branila interese slovenskega delavstva ob mejah. Izrazito je pokazala s svojim dosedanjim delovanjem, da je na severu nemška, na jugu pa italijanska. Vsied tega se je pričelo gibanje slovenskega delavstva za samostojne narodne delavske organizacije najprej na jugu, nato pa na severu. Iste sovražnike, ki jih ima slovensko delavstvo v Trstu, ima slovensko delavstvo v Celju, ki z velikim zanimanjem zasleduje razvoj tržaških razmer, zlasti pa razvoj »Narodne delavske organizacije«. Vse oči so uprte v Trst, zlasti pa v zadnjem času, ko slovenski delavec^ javno manifestira po tržaških ulicah. Želeli so celjski slovenski delavci, da pride v njihovo sredo kak govornik narodnega delavstva iz Trsta in da jim go-- ori o razvoju in pomenu narodne delavske organizacije, da se bodo tudi oni znali lvnati po istih načelih. — V nedeljo so
bili po celjskih ulicah nalepljeni lepaki, ki so naznanjali, da priredi »Slovensko delavsko podporno društvo« najprej občni zbor, za tem pa javen shod, na katerem da nastopi govornik iz Trsta. — Točno ob 2 popoldne je pričel v društvenih prostorih pri veliki udeležbi občni zbor »Slovenskega delavskega podpornega društva«, ki ga je otvori! njegov predsednik Z a 1 o ž n i k. Za njim je podal tajniško poročilo tajnik Gobec* blagajniško pa blagajnik Vihar. Iz poročil je razviden lep napredek društva, ki ima okrog 300 Članov in 3083 K čistega premoženja. Vendar pa se je poudarjalo, da je število članstva primeroma številu slovenskega delavstva v Celju veliko premajhno, čemur je izlasti vzrok v tem, da je društvo, ki ima namen strokovne organizacije, še nepopolno in da je treba uvesti razne reforme v smislu prave strokovne organizacije. Društvo je pri tem na delu in bo izvedlo vse potrebno. Ob burnem pritrjevanju je bil nato soglasno izvoljen za predsednika dosedanji tajnik Gobec. V odbor pa so bili izvoljeni: Kogej, Kramar, Panher, Pušnik, Ri-bek. Vihar, Zagoričnik in Žagar.
Novoizvoljeni predsednik je občni zbor za deset minut prekinil in naznanil, da se nato vrši napovedani javni shod. V tem času so prihajali zborovalci. Med njimi je bilo veliko število inteligence, ki je pokazala s svojo udeležbo, da se zanima za napredek narodnega delavstva in da mu hoče vselej stati na strani ter ga podpirati v njegovi težki borbi proti nasprotnikom. Pri veliki udeležbi je nato novoizvoljeni predsednik otvoril javni shod, pozdravivši vse navzoče, zlasti zastopnika narodnega delavstva iz Trsta, strokovnega tajnika B r a n d n e r j a, ki se je udeležil shoda na povabilo »Slovenskega delavskega podpornega društva« vsled tega. ker je bil prvotno naznanjeni govornik, dr. Mandić, zadržan. Predsednik je nato prečital pozdravno brzojavko dr. Mandiča, ki je biTa z navdušenjem sprejeta, nakar je stopil na govorniški oder strok, tajnik B r a n d-n e r, ki je bil od strani občinstva burno pozdravljen. Pozdravil je celjsko narodno delavstvo v imenu tržaškega narodnega delavstva in njegove organizacije, nakar je posegel v zgodovino človeškega razvoja in slikal postanek na eni strani kapitalističnega, na drugi pa delavskega razreda. Prešel je nato na organizacije delavstva in na organizacije podjetništva, ki se bijejo med sabo, prva v dosego pravic, boljšega gospodarskega položaja, druga pa v svrlio pritiska na ubogo delavsko ljudstvo, ki ga želi za večno obdržati v verigah suženjstva in gospodarske odvisnosti. Govornik je pri tej točki temeljito dokazoval, kako je prišlo do razkola avstrijske internacijo-nale in do ustanovitve separatističnih delavskih organizacij, katerih se slovansko delavstvo tako na severu kakor na jugu vedno navdušeneje oklepa, ker te organizacije imajo poleg svojega gospodarskega programa, tudi narodnosten program, v smislu katerega branijo naše delavstvo pred pritiskom tujerodnega delavstva in skrbijo predvsem zato, da na domači slovanski zemlji pride v prvi vrsti v poštev domači slovanski delavec. Še posebej pa je razpravljal o pomenu »Narodne delavske organizacije«, nadalje o razmerah v Celju in izrazil željo, da bi se vse štajersko in tudi koroško slovensko delavstvo organiziralo na isti podlagi, kakor je organiziralo na isti podlagi, kakor je organizirano slovensko delavstvo v Trstu, ker le na ta način se nam bo mogoče ubraniti tujemu navalu, popolnoma zamgati in dobiti nazaj, kar je bilo nekoč naše. Ko je nato govornik še nakratko očrtal pomen delavskega praznika in naše zahteve, je ob burnem in navdušenem ploskanju zaključil svoj govor, ki je bil večkrat prekinjen od pri-trjevanja in ki bo obrodil mnogo sadu.
—	Predsednik se je govorniku najprisrč-nejše zahvalil, nakar je povzel besedo deželni posl. dr. K u k o v e c, ki se je z izvajanji govornika popolnoma strinjal in poudarjal potrebo po izpopolnitvi »Slovenskega delavskega podpornega društva« v toliko, da bi se delavci rajše zatekali v društvo. Govoril je tudi o celjski okrajni bolniški blagajni, ki je po krivičnem v nemčurskih rokah in poudarjal, da se bo delo z vso odločnostjo nadaljevalo, da pride bolniška blagajna v naše roke. Slovenski delavci se morajo organizirati. Naglasa, da se je v zadnjem času začelo na Štajerskem — zlasti v Mariboru in Celju
—	veselo gibanje za narodne strokovne organizacije slovenskega delavstva. — Predsednik je nato zaključil ta impozantni shod in tamburaški zbor je zasviral: »Hej, Slovani!«. Nastopil je tudi pevski zbor z zanimivimi točkami. Zlasti je lepa pesem narodnega delavstva. Vesela zabava se je vršila pozno v noč.
Istočasno so manifestirali socijalni demokrat je. Bilo jih je malo, za zastavo je korakalo samo okrog sedem parov. Socijalni demokratje v Celju nič ne štejejo, nimajo nikake moči. Bodočnost ima le »Narodna delavska organizacija«.
Razne vesti
Spor med vojaško m mesto oblastjo v Budimpešti. — Vojaška brezobzirnost.
Pred nekaj časa je dal zapreti korni poveljnik v Budimpešti general Tersztnyan-ski pešpot čez takozvani generalski travnik v Pešti. Ta travnik je last vojaškega erarja in služi konjenici za vežbališče, pot čez ta travnik pa je servituta, vknjižena na to posestvo kot javna komunikacija. — Zaprtje te poti se je izvršilo popolnoma samovoljno in brez kakega dogovora z mestnim zastopom. Vsled tega kršenja ser-
vitute je vložilo mesto tožbo na restituci-jo in okrajno sodišče je razsodilo, da ta servituta pravomoćno obstoja in da se mora ta pot občinstvu zoket odpreti. — Korni poveljnik pa se tej sodbi noče pokoriti in je zastražiti to pot z vojaško stražo, češ' da občinstvo kljub sodni razsodbi ne.sme hoditi po tej poti in to zaradi tega ne, ker je zaprtje te poti v interesu vojaštva. Mesto se seveda ne uda in ne odneha in tudi ne sme odnehati od svoje pravice vsled česar se bo ta konflikt poostril in se bodo pečale z njim še višje in-štance.
Smrtne žrtve aviatike v Avstro-ogrski
monarhiji. Zadnja smrtna aviatiška nesreča se je pripetila povodom Schichtovega tekmovalnega poleta. Padel je, kakor smo že natančno poročali aviatik Kari Pitsch-man, katerega je spremljal njegov brat. Aviatik je obležal mrtev, njegov brat pa je dobil težke poškodbe. Nekaj časa pred to nesrečo, se je ponesrečil pri Dunajskem Novemmestu vojaški pilot ognjičar Wally. S tema dvema je naraslo število v naši monarhiji smrtno ponesrečenih aviatikov na 13. Poleg omenjenih so se ponesrečili: Vincencec Wiesenbach jun. 1911 in Aleksander Mosca nov. 1911 oba v Dunajskem Novemmestu, nadporočnik Petrovič, nov. 1912 v Gorici, nadporočnik Edvard Nittner feb. 1913 v Fischamendu, stotnik Dordat Andric maja 1913 v Mo-starju, Franc Seidl, jun. 1913 v Aspernu, poročnik Oskar Dudic juli 1913 v Sarajevu nadporočnik Evgen Elsner in četovodja Filip Serna, marca 1914 v Aspernu. Poleg teh sta se ubila Avstrijca Buchstatter pri Berlinu in Rusjan pri Belgradu.
Roosveltova ekspedicija v Braziiiji. Po
svojem povratku iz Brazilije, se je bivši predsednik Zedinjenih držav izrazil, da je Brazilija dežela bodočnosti; XIX. stoletje je bilo stoletje Združenih držav, XX. pa bo stoletje Brazilije. Roosvelt je poln oteklin po životu in komaj hodi. Imel se je namreč boriti na potovanju z velikanskimi težkočami. Ekspedicija je par mesecev direktno stradala, kajti bilo ni ne divjačine, ne rib po vodah. Ko so gazili po močvirjih, je kar mrgolelo krokodilov. Tudi pume so jih neprestano vznemirjale in so bili parkrat napadeni. Cela dva meseca iiiso videli nobenega človeka. Roosvelt odpotuje koncem tega meseca v Madrid, kjer se poroči njegov sin Kerim s hčerko ameriškega poslanika Villarda v Madridu.
Mandić, ki ie med drugim zahteval v imenu oškodovanca, da obtoženec plača Her-lingerju vsega skupaj 10.000 kron za prestane bolečine, za zdravila in za vse drugo. Branitelj dr. Zennaro je pa trdil, da sodišče ne more obtoženca obsoditi ne radi zločina; ne radi prestopka, in sicer zato ne, ker je bil provociran in ker ni storil iič druzega, nego to, da je odbil napad nroti svoji osebi.
In sodišče je res oprostilo Lowyja vsake obtožbe.
Deželno sodišče.
Kar je iskal, je dobil.
Ime 20. oktobra I. 1. je absolvirani jurist Friderik Herlinger, bivajoč v Lovranu, srečal tamošnjega trgovca Mavrica L6-wy-ja, proti kateremu je že dalje časa gojil sovraštvo radi zasebnih zadev, ter mu stopil takoj nasproti in ga začel psovati, rekši mu »Scliuft«, ter ga je slednjič tudi oklofutal. Lowy pa, ne bodi len, ko je videl, .da ga Herlinger namerava še dalje klofutati, ga je prijel in ga pahnil od sebe, nakar je Herlinger padel na tla in si zlomil desno nogo.
Vsled tega je bil 30 letni Mavric Lowy, doina iz Kecskemeta na Ogrskem, sedaj trgovec v Lovranu obtožen zločina težke telesne poškodbe. Proti njemu je bila razpisana in se je bila tudi že pričela razprava na deželnem sodišču v Trstu 22. januarja t. 1. Ker se pa tedaj še ni moglo dognati, če bo imela Herlingerjeva poškodba trajne posledice, je bila razprava odgodena na nedoločen čas. Kajti, če bi bila imela ona poškodba trajne posledice, bi bil prišel Lowy pred porotnike. Ker pa nima Herlinger nikakih posledic več od one poškodbe, se je vršila proti Lowyju včeraj razprava pred sodniki deželnega sodišča.
Predsedoval je razpravi deželnosodni svetnik Lazzarich, a votantje so bili de-želnosodna svetnika Pachor in Parisini ter sodnik dr. Alberti. Državno pravdni-štvo je zastopal dr. Marinaj, oškodovanega Herlingerja, ki se je pridružil postopanju kakor civilna stranka, je zastopal dr. Mandić, obtoženca je pa branil dr, Zennaro.
Obtoženec Lowy je priznal, da je res pahnil od sebe Friderika Herlingerja. — Storil pa je to, ker se ga ni mogel drugače rešiti. Herlinger ga je bil namreč napadel, ga razžalil in ga celo oklofutal. Okrog njiju se je bilo zbralo večje število ljudi ki so gledali prizor, in njega je bilo sram, da ga kdo tako javno klofuta. Vsled tega je pahnil Herlingerja proč od sebe. Pri tem je pa Herlinger padel in si zlomil nogo. Nikakor pa ni bil njegov namen storiti Her-lingerju kaj slabega, še manj pa mu povzročiti ono poškodbo: hotel se ga je le rešiti.
Oškodovani Friderik Herlinger, zaslišan kakor priča, je povedal, da ga je obtoženec z vso silo vrgel na tla in da ga je še potem, ko je bil že na tleh, večkrat sunil v nogo in mu jo še-le s tem suvanjem zlomil.
Bilo je zaslišanih še devet drugih prič
—	med temi tudi brat oškodovanca, lovranski zdravnik dr. Marijan Herlinger
—	ki so pa po večini vse potrdile, da se je obtoženec v resnici le branil in da je le pahnil Herlingerja od sebe, nakar je Herlinger padel na tla. Obtoženec se je celo pripognil in skušal, da bi mu pomagal vstati.
Državni pravdnik je zahteval, naj sodišče, če že ne radi zločina glasom obtožnice, obsodi obtoženca vsaj radi prestopka v smislu § 335 kaz. zak. (početje proti varnosti tujega življenja). V istem smislu je govoril zastopnik civilne stranke, dr.
Trgovina in sorpodarstvo.
BORZNO POROČILO.
dne 7. majnika 1914.
Efektna borza.
P u naj, 1.25 pnp Avstrijska reata papir 82.35
strijska srebrna renta c2.3'\ avstrijska kronska • i m it	oj^rska kronska renta SI—, kre-
liitke (i 9 50. Angl< banka 332.25, Union 57-^.—, Liinderbank 4.9«>.—. Bankverein 513.3" drž. že L 6!>S50, Lombardi 98.—, alpinke 8l7 5<>, turške srečke 221 "»<>. Napoleoni ll» 11, marke papir 117.1» London kratko 24.0ti, Pariz tl_»ti7. Mirno.
Dunaj, 3.2(i pop. Avstr. rt^it papir 82 20, kre-ditke 6U9.50. Llovd 39«>.—. drž. žel. 098.25, Lo -b;»rdi 9v25, alpinke 8 5.25, turšk-i srečke 22' 50, che<jues Pariz 95.70 Mimo.
Trst, urad.) Francija 95.55 - 95.8-% Nemčija 117.3 -117.8 .It. 9>.15-95.45, London 24.0 -24. 1, 2U frankov 19.1U -19.18. 20 ma.k 23.43-23.54, so-verei^n 23.9S-24.06. nemški papir 117. 0-117.8'», italijanski papir 95.15 - 95.50, avstr. zlata renta 101.80 102 20, avstrijska kronska renta 8-'.4 - 82.-0, oprr-ka zla*a renta ^7.55 - 97 O », odrska kronska renta 80.4' > 81.30, turške srečke "J 19 - 222 — diskont za menice do 3 mesecev 3*/4 - 4'/4° 0, nad 3 mesece 4'/4 - 43/,0 0.
Blagovna borza.
Budimpešta, T. maj*. Pšenica za april maj 13.31. oktober 12.10 ; r ž za april —.—,
oktober 9.69 ; oves za ar-rii--. oktober S 17 ;
koruza za maj 7 22. j uli 7 30 avgust 7.47 Ponudbe pšenice srednja, povpraševanje ravno tako. Tendenca : ir- ejša. Prodaje 15 000 q.
Trst, 7. inaj. Kava. Santos good average z t m j 54.50-^5.50, za juli o5.50-5h.5O september
">fi.2.T - 57 , december 57 50 - 58. , marec 58.--
58.50. Tendenca mirna. Good Rio za maj —.— -—.—, juli —.---.—, september —.— -52.75, december —.--53.25, marec —.---.—.
Sladkor. Centrifug. takoj 27.--281/* maj
a' ^ust 27', - 28' r;ovem.-marec - 28. - 291 , melis takoj 287. -29'/,, maj-avgust 29% —.— nov.-mar. 29 3/ - 29T/„. concasse takoj 2929.'/4, kocke 30—.— 31—, kristal takoj 28.' „ —maj. -avgust .- , okt.-dec. 203 ,--.—. Mirno.
Umetno-fotosreflcni atelje
Trst. ulica tlel Rivo št. 42 (pritličje) Trst

Izvršuje vsako fotograf.eno tlelo kakor tudi ra/glede, posneik*, notranjost lokalov, porcelanast.« I lošče za vsakovrst. spomenike
POSEBNOST: POVEČANJE
::: VSAKE FOTOGRAFIJE :::
Radi udobnosti gosp. naročni kov sprejema naročbe in jih izvršuje na domu, ev tudi zunaj mesta po najzmernejših cenah.
1

Trst, ui. m Rivo štev. 42.
Alojzij Bosk
Trst, ul. Belvedere 3, Tel. 342 R. VIII.
Trgovina delikates,
kolonijalnega blaga in jestvin vseh vrst. — Blago vedno sveže in prve vrste. — Razpošilja se tudi po pošti in dostavlja na dom.
Vi
v dobroznam mesnic
Trst — Piazza fc-rrlera vecth
Telefon St. '26—56. >e prodaja vedno prvovrstne ^ ^ <?oveje> telečje in k' štrunovo,
JarčJe in <os<ošje eso. Ob t: Kuhanie govejih vamp, zalogn suhih i voljenih črev in sličnih izdelkov. Pr«Mn žbf tud na do' — Cene
se računajo po 4 i<tiit. besedo. Mastno ti-kane besede se raeu-najo enkrat več. — Najmanjš : ristojbina znaša 4 ' stotink. :
Momobil
s 2 sedežema, skoraj n«»v se proda. ■ Ulica Kabio Severo 48, I n. 442
e odda. Clica Miramar št 1!, I nad.
i41
y torek
dne 5. majnika se j- izgubila službena knjiga, od ul e» Miramar blizu tvrd e Pari-i & C o do ulice Belvedere Pošteni najditelji naj jo prinese Inseratnemu oddelku E-d nosti.	443
se mebltjvan.i soba. III nad (lesno.
t lica Belvedere 5/,
rt 33
Odda
s»* tauoj soba i s h ca s hrauo. I lica Boschett«» 40 ritličje, r ta 2	3t>8
nrirfn se t koj gospod*! lep , meblirana zračna UUUli soba U ica Giotto II, vrata 2.	435
Učenka za trgovino
z je tvinami v tržaški okolici, >«• s rej,-m». Dekle mora biti 15 10 le stara, poštena, dobra v računstvu, razume in more imeti nekoliko znanja v nei šVem ali italijanskem jeziku. Ponudbe na 1 ns. oddelek Edinosti pod: Trgovska učenka St. 437*.	437
Jugoslovani! LtitžJ""^* is
10. Gorica, Gosposka ulica 7 vsaki drugi dan do preklica.	4444
NAZNANILO.
Čast mi je naznaniti slav. občinstvu, da sem odprl popolnoma novo pekarno v ulici Caserma št. 11, katera je preskrbljena z vsakovrstnim blagom. Kruh vedno svež. Najf nejše vrsti moke. Prepečenci, slaščice, mrzle pijače, kakor tuei vino in likerji. Uljudno se priporoča AIO|zi| Gulj, prej na trgu Caserma.)
Anton Mahne, trgovec
Priporoča s!, občinstvu
svojo trgovino jestvin in Holonijalnega blaga
Trst, ulica deli' Isftria št. 4
s % podružnico na Greti številka 275.
Vsakovrstna vina in likerji v steklenicah. — Blago vedno sveže. — Postrežba točna na dom. — Prodaja na - - - drobno in na debelo. - - -
:: Dobroznana mirodilnica ::
Ivan Camauli
Sv. Ivan - Trst - blizu Kar. doma Velik izbor, barv, pavlak itd.
Zaloga za Trst in okolico redilnega
,SLAD5M
čaja za otroke in odrasle
ter fosfornega apna in tečnega praška za živali.
Telefan 81

FcrsJ IS—SO HP
Novi modeli 1913 Umnoženo proizvajanju Znižanje c&nl
4-5 3-tifžev K 4800; 2 *ed- ž ^ -t^'O Lm dn e--itdeže K 6800. Popolna r va Capote s atran-sftimi ZHVBhmi, steklo, pet s fmk. g'-ne<-at r za aefti-e »ki plin, rog, kitom^t rsvi Stevnik iu hitromor. One veljajo za voze prosto vi zrti^e in colpine v Trato.
ANTON SKEHL,
a d» i Hk z edeaec Trst, Pvzza Carlo Goldoni Telefon 1734. Garale: Via dei Bacchi 18 "^el- fon 22^,
S
13
0
0
Kinematograf u Rojanu: .53
- itii
Vs ki d<in velike in interesantne
podstave.
0
a 0
!g
m
kz
"tm
■MMHBnnflHBHBSafc- I
Slo ensko Konsumno društao
Trst, ulica La^zara to vecchio 31
se priporoča toplo vsem svojim udom in Slovanom sploh. Toči se izvrstno vipavsko, dalmatinsko in istisko vino ter puntigamsko pivo Do mača kuhi uja z gorkimi in mrz-mi jedili. — Postrežba ločna.
tovarna
R0ULEAUX
LII00VIK FIJCM1
UJlc« Ho en Ti ruST-tfO-IAf
- •	TELrHF >N 29-14	==
Izdeluje jeklene kakor tudi lesene
ROUi.Ea.tfX
Ibb t »logi me potrebščine i<i lesete i>i lez + K«r» E*UX	D*!« soHdm
MARTIN DOVGAN
Trst, ulico Gioiio itev. BS trgovino jestvin in
PripO'OĆa cenj. občinstvu svojo na novo
Razpošilja po ,.ošti dnevno \ a'<ete od ___o kg naprej Blag edno sv-že in I.
prevzeto že rad so fet obstoječo kolonialnega blaga	" ctNiVN«^1"