THOUGHTS - LETO 3 2 JUNIJ 1983 Registered by Australla Post - publication no. VAR0663 misli KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE! Poštnina v ceni ni vključena! (THOUGHTS) Religious and Cultural Monthly in Slovenian language Informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji + Ustanovljen ( Est.) leta 1952 Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji + Urejuje in upravlja (Editor and Manager) FR. BASIL A. VALENTINE, O. F. M., Baraga House, 19 A'Beckett St., K E W, Victoria 3101 Tel.: (03) 861 7787 + Naslov MISLI: P.O.BOX 197, KEW, Victoria 3101 + Letna naročnina (Subscr.)S 6.—. izven Avstralije (Overseas)i$ 1 0.— letalsko s posebnim dogovorom. Naročnina se plačuje vnaprej + Rokopisov ne vračamo Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema Za članke objavljene s podpisom odgovarja pisec + Stava (Setting): MISLI, 19 A'Beckett St., Kew, Vic. 3101 + Tisk (Print): Distinction Printing, 164 Victoria St., Brunsvvick, Vic. Tel.: 380 6110 SLIKA naslovne strani: Tudi Dolenjska je lepa s svojo starodavno metropolo vim mestom. No- UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA, I. in II. DEL (SLOVENIAN LANGUAGE MANUAL, PART I. and PART II.) Cena prvega dela 7. dol., drugega dela pa 8.50 dol. ANGLEŠKO-SLOVENSKI in SLOVENSKO-ANGLEŠKI SLOVAR v eni knjigi (Komac — Škerlj), žepna izdaja, je pošel in čakamo nove dobave. ŠKOF ROŽMAN, L. II. in III. knjiga. Obsežno delo dr. J. Kolariča CM in podprto s številnimi dokumenti. Cena vseh treh knjig skupaj je 40,— dol-(Posamezne knjige: prva 7.-, druga 9,- in tretja 28,- dol.) LJUDJE POD BIČEM — Trilogija izpod peresa pokojnega Karla Mauseija iz življenja v Sloveniji med revolucijo in povojni. Zares vredna branja. Cena vsem trem delom samo 10,— dol. VERIGE LAŽNE SVOBODE — Zanimiva najnovejša knjiga izdana v slovenskem zdomstvu. Napisal misijonar Andrej Prebil. — Cena vezani knjig' 13.— dol., broširani pa 10,— dol. ZGODBE O ZDOMCIH IN ŠE KAJ - Spisal Franc BOkvič. Cena 6,- d°L ZEMLJA SEM IN VEČNOST — Pesmi Karla Mauserja. Cena 5. dol. MATI, DOMOVINA, BOG — Pesmi Ludvika C eglarja. C ena 2,- dol. POLITIKA IN DUHOVNIK — Zanimivo domače pisana avtobiografij3 pokojnega izseljenskega duhovnika Msgr. Ignacija Kunstlja. Cena 2,- PERO IN ČAS L— Izbor iz pisanja Mirka Javornika od 1927 do 19^-Obsežna knjiga 529 strani. Cena 15. dol. NAŠ IN MOJ ČAS —Zbirko študij etničnih in kulturnih vprašanj je pisal filozof Vinko Brumen v Argentini. Cena vezani knjigi 13.— dol., b<°' širani pa 10,- dol. ANTOLOGIJA SLOVENSKEGA ZDOMSKEGA PESNIŠTVA - Stran' 280. Cena vezani knjigi 16,— dol., broširani 13,— dol. TEHARJE SO TLAKOVANE Z NAŠO KRVJO - Izjava prič o teharski11 dogodkih po vojni v letu 1945. Cena 2,- dol. V ROGU LEŽIMO POBITI — Napisal Tomaž kovač, priča pokola tiso^' po vojni v letu 1945. — Cena 2,— dol. (Daljo na notranjih zadnjih platnici’ ZADNJIČ sem povedal, da bo tretje pismo o isti zadevi (naročnini za MI& in darovom v Bernardov sklad ter dolžnikom) romalo v koš. Res se je ponoVl0 oglasil N. N. iz Canberre - z njegovim pismom sem storil prav to, kar sem oblju' bil. Toliko naj rečem, da so njegovi napotki neizvedljivi in njegov sklep, da "pe, bo poslal svojega daru v Sklad, dokler bomo imeli tudi naročnike, ki so že ve let v dolgu", vzamem na znanje. Obenem pa se mu zahvaljujem, da je s svoji prvim pismom vzbudil pozornost drugih naročnikov, ki bolje razumejo tež^e lista kot on — nepričakovani in zares dobrodošli dar tisoč dolarjev (glej objaV° na strani 1481) je naj lepši dokaz za to. Še tukaj temu izrednemu dobrotnih " in ostalim, ki so radodarni do našega tiskovnega sklada — iskren Bog povrni! Drugače pa je vsako leto enako: prve mesece novega letnika se vestni naroči ki zaženejo z naročnino in darovi v Sklad, v drugi polovici leta pa darovi na^ no z naročnino vred upadajo. Kdor bo presojal samo po prvih mesecih, P3 '' tudi zadnjih, bo dobil v svoji površnosti nepopolno sliko. In teh površnežev le žal preče/. Kar je odvišnega prihoda prve mesece, je za sušo zadnjih mesecev leta' — Urednik in upr3*"1' t>ož VSEBINA + Junijski Spomin — stran 129 + Pismo — pesem — Karel Mauser — % _ _ • ■ • stran 130 + Zadnje sonce — pesem — France Balantič — stran 130 + Pozdravljenih ftfeB I I B na, nova Škofa! — stran 131 + V hercegovskem Korintu (Dva dneva v Medjugor- H? • S <(91 ■ ju) — Alojz Rebula — stran 133 + Mrtvi - živim — C. — stran 136 + Prvi in zadnji I VI *. v arcrpn m .j- streli žar v argentinskem tisku — stran 137 + Branko zopet prvak — D. C. — 'fi stran 138 + Pismo Škofu dr. Gregoriju Rožmanu — dr. Rudi Koncilija (Bilten) — %L tL I stran 139 + P. Bazilij tipka ... — stran 140 + Izpod Triglava — stran 142 + Božja LUVcbnC beseda — Dve obljubi — Po dr. A. Kukoviči — stran 144 + Izpod sydneyskih stol-'pOV _ p. Valerijan — stran 146 + Pesem dveh src — roman — Florence L. Barclay LETN I K 32 ~ stran 148 + NaSe nabirke — stran 148 + Edvard Kocbek je takole povedal . . .— x stran 150 + Adelaidski odmevi — P. Janez — stran 152 + Z vseh vetrov — stran ’ • 6 154 + Kotiček naših mladih — stran 156 + Križem avstralske Slovenije — stran JUNIJ 1983 157 + Tudi skozi stisnjene zobe se da zbijati Šale ... — stran 160. Junijski Spomin ŠE NAS JE — hvala Bogu — nekaj, ki čutimo, da vsakolet-junijski Spomin ne sme mimo nas brez omembe. Krivično 1 bilo do naroda, da bi ga enostavno prezrli, saj je dovolj kri-°lCe> da o njem doma molče, ali pa junijski genocid 1945 na-Pak predstavljajo. — Tokrat se bom poslužil v spomin vrstic, 1 Sem jih bral v zamejskem tisku. Na pragu poletja se že nad trideset let dogaja na Sloven-ern nekaj skrivnostnega. V majskih in junijskih dneh leže na duie mnogih čuden nemir, ki zadobiva obrise žalosti, praz-nirie ali veselja brez veselja. Podoben je Spominu iz starih slo-^n*kih pr avl j ic, ko se javlja duh pokojnika ter prosi miru, ali a lrrKi kaj sporočiti Moderni povojni Spomin je množičen. Iz nekaterih sloven-llx globin se oglaša tihi zbor dvanajstih tisolev nekoč živih ki so bili poslani v smrt po že končani vojni, brez vsake *0c^e. DEJANJE je ostalo državna tajnost, sramotenje po-.°n&anih pa poskus, da se kako prevpije srhljiva praznina, ki *azijala na telesu in v zavesti vsega naroda. ‘aja ^i junija se vsako leto oglasi Spomin in potem spet si^lre- Ker pa mu ni bil povrnjen mir in je bilo sporočilo pre-se£n°> se bo spet vračal. Preden pa potihne, zapusti vselej za glasno in vidno sled. A-°t po nekem skrivnostnem impulzu namreč oživijo napada vse, kar je imelo ali naj bi imelo kako zvezo s tistim n°*mom. V tej sočasnosti, ki je vsako leto točna kot ura, je p.,a} uročenega. Sile, ki bi dale ne vem kaj, da bi že enkrat a P°zaba na vse, zlasti pa na DEJANJE, prav te sile glas-lQ. °P°zarjajo ves narod na nekaj, kar hkrati krčevito držijo v sgU°s ti. Ker je tako početje do kraja nelogično in netaktično, ian*rn'^u pa ie naPlsai tL,d' obsežen biografski ro-po sledovih zlatega peresa". nje eda ga za škofovskega kandidata niso napravile *na°Ve i'terarne zmožnosti, ampak njegov plemeniti i/«> al’ ki odseva mirnost ubranost. Dobožnost. Člo- l'ef. nOst odseva mirnost, ubranost, pobožnost, člo-■ Lahko smo prepričani, da je mariborski du pri Gospe Sveti na Koroškem posvečen v duhovnika. Nato se je ponudit v pomoč goriški nadškofiji in bil tri leta kaplan v Bovcu. Leta 1948 ga je škof Vovk nagovoril, da se je vrnil domov in sprejel mesto kaplana v Semiču. Od leta 1952 do 1962 je bil župnik v Stopičah pri Novem mestu, nato je postal novomeški kanonik in sprejel tudi službo vikarja. Leta 1968 je bil imenovan za kanonika v Ljubljani, kjer je sprejel tudi kopico drugih odgovornih služb. Zdaj ob imenovanju za pomožnega škofa ga omenjajo kot "izrazitega pastoralnega delavca, ki se ni branil nobenega dela, niti najbolj zahtevnega in nehvaležnega ne". Res lepo spričevalo! Msgr. Kvas je sodeloval vsa leta v vrsti svetov in vodil zelo prizadevno tečaje za zaročence v Ljubljani in drugod po nadškofiji. Leta 1973 ga je papež Pavel VI. imenoval za prelata. Svoje duhovniško poslanstvo je vedno pojmoval kot službo Bogu in bližnjemu, zato prav nič ne preseneča geslo, ki si ga je izbral ob škofovskem posvečenju: SLUŽITI V VESELJU! Kol dr. Smej je tudi Msgr. Kvas postavil v sredo škofovskega grba križ,pod njim pa senci Kočne in Grintavca, vršacev, izpod katerih izhaja njegov gorenjski rod. Geslo pove, da je vesel tudi pogled na križ, tudi na strme gore, ki dopuščajo k sebi le ljudi z močno voljo in pr>-pravljenostjo na odpoved. Datum škofovskega posvečenja Msgr. Kvasa ie 12. junij, kraj pa seveda ljubljanska stolnica. Tudi Slovenci v zdomstvu smo obeh imenovanj & srca veseli. Gotovo nam ni vseeno, kako napreduje Cerkev v naši rodni domovini, katere del smo. Ko le bil med nami v Avstraliji ljubljanski nadškof in metropolit dr. Šuštar, je večkrat mimogrede omenil, da 1 dr. Leničem že dolgo težko čakata pomočnika, enako mariborski škof. Zdaj sta ga dobili obe mesti, Ljubljana in Maribor. Če več močnih ramen nosi breme vodstva, bo za vse lažje, več bo napredka in uspehi bodo trajnejši. Da težav slovenski Cerkvi ne manjka, notranjih in zunanjih, pa ni treba niti posebej omenjati. Obema novima škofoma tudi avstralski Slovenci & srca čestitamo ter kličemo nad njih nadpastirske skrb' obilico božjega blagoslova. Naj združimo misli obeh njunih gesel v iskreni želji: VESELO SLUŽITA BOGU IN NARODU DOLGO VRSTO LET V VARSTVU MARIJINEM! Ko sem silno težko sprejel 'crucis pondus' ( težo križa, op.) ob posvečenju (v škofa, op.), v tistih sla/nostnih dneh je bila moja duša zavita v vihar temnih slutenj — od tod moje škofovsko geslo - (Križa teža in plačilo! - Op.), tedaj sem Bogu dal sebe na razpolago za vse žrtve, ki mi jih namerava naložiti. Edino to sem ga prosil: naj kraljestvo božje v dušah in v zunanjem svetu med verniki škofije ne trpi zaradi moje nesposobnosti in nevrednosti nobene škode. Tedaj sem Bogu daroval tudi sledeče: Naj umrjem v zaničevanju ali pozabljenju, naj bo moj grob neznan, naj me zgodovina še tako črno in krivično slika in naj ostane tak spomin name v zgodovini, ali Pa naj moje ime čisto izgine, da se nikdar in nikjer ne omenja več - samo da bi kraljestvo božje rastlo, se utrjevalo v dušah, samo da bi se čim več duš zveličalo, samo da bi božja moč rastla in se večala. — To daritev sem mnogokrat ponavljal in jo nocoj zopet ponovim: Gospod, sprejmi to žrtvico, če je Tebi všeč i*1 če služi Tvoji časti in zveličanju duš! In če bi zdaj Gospod sprejel to mojo žrtvico? Če bi me 'prijel za besedo', ali naj javkam? Ali ne morem le reči: Hvala Ti, sveti Gospod, da se poslužiš mene, nevrednega za svoje svete cilje! Hvalimo Gospoda za vse, prav za vse! - Škof dr.Gregorij ROŽMAN (9.11.19451 Tržaška MLADIKA je prinesla v letošnji februarski številki izpod peresa znanega pisanja ALOJZA REBULA vrstice, ki so nehalo zgovorne same od sebe. So zanimive in prigovarjajo na mnoga vprašanja, ki jih prejema glede Medjugorja in tamkajšnjih dogodkov tudi naše uredništvo. Vem, da bomo z n|imi ustregli mnogim bralcem. Jugoslovanske protiverske oblasti so s svo-Hmi javnimi napadi medjugorske dogodke nehote same prve razglasile. Cerkev o zadevi 5e ni izrekla svoje sodbe in je verjetno še dol-9° ne bo. Tudi škofijska komisija za enkrat ni objavila kakih zaključkov. Potrpljenje še t0rej, ki pa nam ne brani, da beremo trezen °pis obiska po treznem človeku, kot je pi-sa,eU ALOJZ REBULA. - Urednik. DVA DNEVA V MEDJUGORJU V hcrccgov/kcm Korintu ALOJZ REBULA Izraze kot “Gospa, prikazovanja, čudež” bi bil moral zapisovati med mvednica-mi, dokler je sodba Cerkve o dogodkih v Medjugorju in suspenso. Če navednic nisem uporabljal, je bilo to iz grafične komoditete. Bralec naj si jih misli - A. R. Torek, 28. decembra 1982 t .ta POT — to letenje brzovlaka Stuttgart—Karde-•Jevo skozi to decembrsko jugoslovansko'noč — se je “Počela pred enim mesecem na železniški postaji v Tr-stu- Po šolski uri sem tekel tja pozdravit Štefana, ki je lz Slovenije potoval v Milan. Moral sem ga videti, tega 0ljaka po telesu in otroka po srcu, s katerim se da go-v°riti ne le o predzadnjih, ampak tudi o zadnjih rečeh. In kakor ni nikoli brez daru zame na Štajerskem, ni bil niti tu. Samo da mi je namesto steklenke iz ^Vojega vinograda ali propolisa iz svojega čebelnjaka aj podaril knjigo — Die Erscheinungen der Gottes-Ver in Medjugorje. * ^edjugoije! He; dan rcegovina, domnevna prikazovanja Zene, vsak °d nekega domnevnega 24. junija 1981 do do-nevnega danes, vsak dan razen petkrat.. . tefan je bil že trikrat tam, sam pa z ženo pa z ro-, arskim avtobusom. S tisto božjepotniško strastjo, s ero išče svoji veri, naj je še tako globoka, tudi eks-^■nientalne dokaze. v Kot invalid s 75% popustom imam do konca leta °brem še eno vožnjo. Greš z mano, tam proti kon-U decembra? ” “•p ^eš, da bi se ti utegnil pridružiti? ” sem mu rekel. JJdi turistično. Rad bi videl dolino Neretve . ..” p v openskem tramvaju sem se zatopil v branje: čuifr°Sta ^nJ'8a a preprostih dejstev, ob katerih je ra-žijj11 'Crna*u sklenjen. Namreč: prevara, po začetni ver-klj ;r^avnega tiska celo klero-ustaška montaža, je iz-medCena, sicer bi bilo treba reči, da šest frkolinov gQsi 10- in 17. letom že poldrugo leto vodi za nos ju-^J^nsko policijo, jugoslovansko psihiatrijo in tudi r'kazo\ranja Matere božje v Medjugorju (Ur.) jugoslovansko Cerkev, ki vse do danes vidcev ni deza-vuirala. Ostaja samo dvoje: ali halucinacija ali kaj takega med nebom in zemljo, kar presega našo šolsko učenost. In zdaj se na poti tja prebujam v to bosensko jutro nekje pri Podlugovih. Po pravici povedano: bolj na-prožen, da bi videl Sarajevo, mesta Atentata, kakor da bi “videl” kaj v Medjugoiju. Še takšno videnje mi namreč ne bi moglo spremeniti vere, kolikor jo imam — v Trojico, v Učlovečenje, v Cerkev, v Vstajenje — iz noči duha v dan duha. Pa mi prestolnica Bosne ne postreže niti z enim samim minaretom: mrke brigade brezosebnih stolpnic, kakor bi jih lahko videl kjerkoli. Tako si več obetam od zemeljske Bosne, od njenih voda in gozdov. Pred 35 leti sem je videl nekaj, ko sem se v študentski brigadi udeležil gradnje proge Br-čko-Banoviči. Ozkotirna železnica nas je tedaj vrgla v neke rumene goličave, kamor so iz neke turške preteklosti vdirale ženske s feredžami in vprege z lesenimi kolesi. A tisto je bilo bosensko zakotje: ni bila Bosna. Tako zdaj ob oknu spalnika požiram te bukove strmine, te kilometrske predore, te mostove, vržene od gozda do gozda, da gledaš nanje kakor z letala. “Avstrija je morala veijeti v svojo večnost, ko je po aneksiji šla gradit takšnole progo,” rečem Štefanu, ko ureja neko nemško literaturo o Medjugoiju. Konjič, začetek Hercegovine. Neretva, v ožeči se strugi, ki kmalu postane pošasten skalnat špalir, ki meče kdovekam svoje apnenčaste stolpe. Ne berem knjige, ki sem jo vzel s seboj — imenitne Messorijeve La scommessa sulla morte -, ampak jo puščam na okenski polici in gledam dantejevski skalnat film ob tej reki nemških ofenziv. Značilne hiše s piramidalno streho — to je vse, kar vidim bosenskega, sicer pa asfalt kakor povsod, hidrocen-trala za hidrocentralo kakor povsod, ženske brez fere-dže v jeansih kakor povsod, potrošniška serijska Evropa kakor povsod. Bo kaj turške drajne tam doli okrog Mostarja? Brzovlak je toliko zamujen, da morava s prijateljem tako rekoč steči skozi postajo, če nočeva zamuditi ob 11. uri avtobusa za Čitluk. “Najlepša postaja v Jugoslaviji,” me opozori prijatelj. In ko tečem pod temi zamahi iz železa in stekla, se še enkrat najem nacionalnega ponižanja, ko se spomnim Ljubljane, ki si gre gradit faraonska drsališča, a bo tja v leto 3000 svetlo gledala v svoj sramotni železniški kumik (slovenski nedržavniški talent? ). Komaj ujamem z očmi kopaste goličave nad mestom in kakšen minaret, ko se udoben, pol zaseden avtobus premakne, ob spremljavi neke radijske stabilizacijske lekcije. Ta čisto nemistična kuliserija mi prija, sredi tega čisto nič turškega Mostarja: tako postaja Medjugorje izzivalnejše. Cerkev, mimo katere se peljemo — v svoji hipermo-dernosti skoraj triumfalistična — pa kaže, da tudi katolicizem nekaj šteje v tem koncu Balkana. Avtobus se iz kotline začne vzpenjati med skale, brinje in ciprese. Saj, v preddverju Sredozemlja smo. Še ena letalska emocija, ko više na planoti avtobus grize nekaj sto metrov rob prepada, ki se mu tam na dnu kadijo v drugi kotlini kajvemkakšni tovarniški dimniki. Planota se razmahne: proti jugu venec daljnih slovesnih gora nad Jadranom, vsenaokrog strnjeno kamenito moije, v sončni jalovosti. Po 21 kraških kilometrih sva v Čitluku. Samo ime zveni turško, a sicer je to nekakšna zračnejša Sežana, na redko razporejena ob cesti, brez česarkoli balkanskega. Čitluk je sedež občine, policijska in partijska postojanka, pod katero spada Medjugoije: kar postaven hotel “Čitluk”, banka, gimnazija, vinska klet za znamenito “žilavko”. Hotel sva si že rezervirala, zato Medjugorika pokrajina — daleč se vidita bela zvonika cerkve se udomiva brez ceremonij. V recepciji lebdi nekakšna razpuščena domačnost, brez policijskega privonja kakor kje drugje. S sobe v prvem nadstropju je razgled v neznan bleščeč poldan, na avtobusno postajališče ob cesti in proti daljnim hribom na zahodu, pod katerimi mora biti. Pokosiva iz Štefanove zaloge in že sva na cesti. “Cesta maršala Tita”, proti jugu, proti Medjugorju, proti vasici, ki je postala zdaj geizir dvatisočletne vere. Tukaj, kjer njen asfalt prehaja med polja, romarji - zakaj v Medjugoije so že poromali stotisoči - verjetno začenjajo rožni venec. Dobrotna zemeljska tišina nad ogradami, ijave lise hrastovih gozdičkov, bele partiture cementnih kolov, v vzorno držanih vinogradih. Saj, tu se ni težko napotiti v krajino skrivnosti, od Betlehema do Jeruzalema, od Spočetja do Vnebo-hoda. Po kakšnem kilometru — od Medjugoija jih je iz Čitluk a pet — predlagam odcep, ki se sicer izkaže za napačnega, a ki nama vrže prva dva intervjuja. Prvi je z mlado žensko, ki nekaj brklja pred hišo z otrokom. Medjugoije? Zgrešila sva. Morava nazaj. Sicer pa je Medjugorje tam doli, pod onole podkvijo hribov. Vidita se črni piramidici obeh cerkvenih zvonikov. “Pa vi verjamete, da se prikazuje Gospa? ” “Verjamem,” reče s samoumevno naravnostjo, ko daje Gospa del te pokrajine. To se mi zdi zanimivo, ker svetlobnih pojavov n3 Križevcu - hrib je zdaj pred nami z že vidnim znanih' nitim cementnim križem — mlada lepa ženska ni vid«' la, čeprav so jih menda videli desettisoči. Torej je ne' ka halucinacijska psihoza, če je, ni zagrabila. Tu se tudi začenja čudovit refren hercegovskeg3 gostoljubja:“Bi vstopila in kaj popila? ” Starejši moški, ki si daje dela med nekimi kmečk*' mi stroji na bližnjem - veijetno državnem - p°se' stvu, pa se na isto vprašanje o Gospe diplomatsko n3' smehne. “Pojdita in poglejta,” reče. Vrneva se na asfalt, tako poln domačnosti, kot & bi bilo med Opčinami in Repnom. Če tišino vznem*11 kakšen avto, je v tej bencinski suši od “gastarbajtaf' jev”. Rad bi videl, kako raste nekoč ljubljena rastlin3, tobak, toda pridelek je že pospravljen in stebla, P0-dobna sončičnim, posekana. Kaj je raslo med Betlehemom in Jeruzalemom? ob Cedronu? Na Golgoti? Postavna lovska koča na desni: še eno zanikal Balkana. Podkev hribov čedalje bolj počmeva, ko se jim P11 bližava. Tabla. Odcep, še zmerom v asfaltu. Hiše v gradflj1, zdomsko ambiciozno. Nemška potrošniška okup3' cija? Turške drajne nikjer. Motorizacija. Traktorji. Pač Evropa ’82. Če se tu res prikazuje Gospa, potem res ntrna kompleksov pred našo civilizacijsko doraslostjo. Mostiček čez strugo, ki je v sušnih obdobjih brez v°de, a po kateri sedaj vrvra kar obilen potok. Ob njem bova po kakšnih 500 metrih prišla do cer-kVe> ki sameva tam na dnu med cipresami, bela s svojima dvema zvonikoma: pot, ki jo je baje neki musliman predrsal na kolenih. ^stopiva. Cerkev — kdo si jo je pred desetletjem zamislil tako obsežno, triladijsko, za tako majhno obmo-Je- — žari v snažni božični prazničnosti, s pravim °rovim gozdom za oltaijem. Igra žarnic v njem preokorna prižiga veliki M. Tudi simbolika Rojstva polna okusa iz velikih poetičnih jaslic pod ol-taijem. Stefan vidi nekaj nenavadnega tudi v sliki pod ko-kako je mogel slikar tako slutenjsko prikazati arijo, lebdečo nad medjugorsko gmajno? Mene ta Pušča ravnodušnega: pač tradicionalni marioliški motiv. Župni urad” kaže tablica, pribita na smreki, na lno hišo v bližini. A nerazkošno župnišče, ganglij ^edjugorske zgodovine, je do treh zaprto. V Bijakoviče!” odjoči Štefan. Tja pod hrib na levi, kakšen kilometer stran čez P0ya, kjer je doma vseh šest vidcev. Ko pustiva asfalt, kolovoz med vinogradi tako blaten, da bi se pogrez-a> ko ne bi bil nastlan s tobakovim stebličjem. Vickina hiša!” pokaže Štefan nekaj belega sredi Selka, zbranega pod hribom - pod Črnico, hribom ega prikazovanja — v sivordečem kraškem tihoži- • In vidiš tisto liso na pobočju hriba? Tam se je a elo, v lanskem juniju .. su ,as*ca> ki bi bila lahko tudi kjerkoli na našem Kra-taKi k' mu treba prodati ovc in osličev. Pa še *'ce na hišnih vratih:“V tej hiši se ne preklinja”. ce Vicke, najstarejše vidkinje, tako rekoč uradne stavnice mističnega Medjugoija, sedi s cigareto Pon ^rSt* sre<^' božično praznične majhne kuhinje, v gl °sn' delavski koščenosti in z evropeiziranim po-0rn cestnega delavca v okolici Milnchna. Redko-°tro • SV0J‘ mladostni ženi in svojih osmih njiCa ravnodušnega. i„ . e‘an je tu tako rekoč doma, tako da med enim Vjei^Sim srkljajem domačega črnega vina vpraša po go|^ličejo jo, glavno pričevalko nevidnega v Medju-y Sen 0 je imel to lepo Hercegovko za agresivno. Kak-°zkosrčnež ji zameri, da si takoj po videnjih z žensko kretnjo popravi bujne črne lase. Se ji je zganila senca samovšečnosti na ustnici, ko je sedla med nas? Vsekakor je naravna, gotova, morda za las visoka. Ko ne bi vedel, da je že poldrugo leto njeno zasebno življenje uničeno in da mora biti že ubita od intervjujev, bi jo seveda zbombardiral z vprašanji. Zato jih reduciram na minimum, na pet. “Kako je Gospa v glavnem razpoložena? ” “Dobro.” “Nekateri teologi dvomijo v obstoj hudiča. Kaj menite? ” “Postoji,” * odgovori z mirno gotovostjo. Ne vprašam je, ali jo je Gospa popeljala z malim Ja-kovom v onostranstvo, kakor sem bral v nemški knjigi. Tukaj sem brez kompleksov določene teologije: zakaj pa ne bi tega doživela dva Hercegovca, če jih je to doživelo nešteto, Od Pavla iz Tarza do Katarine Si-enske in Andreja Frossarda? Vprašam naravnost:“Kako je v nebesih? ” Odgovor, v zadržanem zanosu, a nekam prisebno stvaren:“Sijajno!” Telesa je videla tam, bolj sloka od zemeljskih, in ce- lo gozdove, kako pa naj bo Nova zemlja brez gozdov ... “Mostarski škof je menda do Medjugoija rezerviran. Kaj pravite? ” Odgovor je kar suveren:“Saj ni treba, da verjame.” “So skrivnosti, ki vam jih je Gospa zaupala, vesele ali žalostne? ” “Pol na pol.” Devet jih je. A vsi vidci ne znajo za vse. Vicka ne pozna devete. “Še ena bo,” reče. Zadnja, nakar pride' znamenje. Vicka ve, kdaj in kakšno bo, kakor vedo ostali vidci. Seveda ne silim v to. Saj pri tem ni uspel niti mostarski škof, ki je otrokom predlagal, naj bi Skrivnost napisali na list, ki bi ga on pred njimi zapečatil. Uklonil se je samo Ivan, se-meniščnik. * Obstaja (Konec članka bo v prihodnji številki) VICKA -glavna pričeval ka " nevidnega" v Medjugorju — je zelo naravno dekle . . . f/titvi •živ-itH V IMENU BOŽJEM - mrtvi živim pozdrav! Pozdrav iz smrtne tišine grobov, pozdrav iz objema drevesnih korenin, pozdrav iz teme rodovitne prsti, iz blagoslovljene zemlje-matere. Pozdrav iz kraljestva svojega. Mi pričakujemo vstajenja! Vsi smo mo! Nekoč smo srečali lepo, večno mlado deklico s sanjavimi očmi in s črnimi lasmi, v beli obleki in z nasmehom na ustih . . . Prišla je iz mračnega svetišča in pristopila k vsakemu izmed nas: “Gospod kliče!” In začutili smo njen sladki poljub na svojih ustnicah: v sončnem poldnevu, v tihem večeru, v zvenenju noči, na polju, v tovarni, v kraljevskih dvoranah, v viharju topov in zadahu krvi... In padli smo vznak in uprli pogled v nebo kot začudeni otroci, ki prvič zagledajo zvezde. . . Neskončno dobra je smrt v božjem naročju! Zakaj ste jokali takrat? Mati in oče, brat in sestra, mož in žena? Bog je nadvse dober. Kot okrepčujoča ilnata posoda so njegove dlani Trudne smo prišle ovce k Dobremu Pastirju. Pritavali smo iz smrtnih senc v domovino svetlobe in angelske pesmi. Nam,je zdaj dobro. Pred rajem nas je čakala nebeška Gospa. Vsa je žarela v svoji svetlobi; sprejemala nas je pod svoj plašč in nas vodila skozi slavolok zmage v božje domovanje. Zakaj ste jokali takrat, ko smo mi prepevali himno zmagoslavja? Zakaj so bile žalostne vaše oči, ko smo se smehljali v najvišji sladkosti? Pričakujemo vstajenja in življenja v prihodnjem veku! Truden, ranjen, lačen, do smrti preplašen se je privlekel vojak do vrat nebeških. Kri mu je lila iz ran, težka, črna kri; v trepetajočih rokah je nosil svojo dušo v škrlatni posodi Zdaj se je spočil in rane so se zacelile. Počiva v miru! Izmučena delavska dlan je omahnila v poslednjem 136 križu; mrtvaški zvon je preglasil tuljenje siren. Bog je najvišji in poslednji gospodar. Počiva v miru! Kmet je popustil svoj plug in se poslovil od dobrih konj. Zgrudil se je v svojo zemljo, v globoko, rodno zemljo-hraniteljico. Božji kruh mu je bil poslednja večerja. Počiva v miru! Otrok je zajokal in mati se je sklonila v večnost. V tihi noči se pogovarjata s svojim detetom, ki sanja o božji ljubezni In mati počiva v miru! Zapisali so poslednji stavek, izgovorili zadnjo besedo. Molk je legel na njihove ustnice, mir v njihove duše, blagoslov na njihova čela. Počivajo v miru! Mrtvi živim pozdrav! Našli smo mir, mi vsi, ki ste nas krivično obsojali in obsodili na zemlji, mi, ki ste nas prekleli ‘n zapečatili s pečatom svoje zmote, mi, ki smo bih preganjani in mučeni, ki smo jokali in kleli . ■ ■> kajti Bog je neskončno pravičnejši in modrejši od ljudi. Zdaj smo združeni v večni ljubezni. Smrt se nam je zazdela lepa kot božji smehljal-Smrt je dobra kot materin poljub. Smrt je odrešujoča kot sveto odpuščanje. .. Mrtvi živim pozdrav in vse dobro! Odpečaten nam je pečat najvišje skrivnosti Hvala Ti, Jagnje, ki si nas rešilo! Neskončna so nebesa in prostora je za vse! SleM smo zemske plašče in si ogrnili škrlat večne zmage. Z božjo krvjo je zapisano naše zveličanje na p°“' boje nebeških duri S križem je zaznamovana naša steza, z ljubezni!0 utrjena, z odpuščanjem blagoslovljena. Mrtvi živim pozdrav! Bog in ljubezen! Bog in ljubezen! Bog je ljubezen! Gorje vam, ki sejete sovraštvo med zbegano čre do! Kristus je v smrtni bridkosti za grešnike niO‘l ■ Oče nebeški, odpusti nam naše dolge! Izmuče>$ so do bridkosti naša telesa in žalostna kot ovene rože. Ti pa si nas ozdravil s svojo krvjo! Mrtvi živim pozdrav in veselje, kajti neskonct dober, usmiljen in ljubeč je naš Gospod Bog! Mrtvi iz svojega miru — živim prosimo mir. ,, PRVI IN ZADNJI STRELI (Junijsko razmišljanje) OB PRETRESU, ki ga pomeni za slovenski narod Povojni genocid razorožene protikomunistične voj-s*ce» včasih pozabimo na tiste rojake, ki so bili po-tTl0rjeni iz istih razlogov že prej, vsa leta od pričetkov revolucije. Posamezni, neznani grobovi, pozabljeni ali nikdar °dkriti širom slovenske zemlje, ne skrivajo le osebnih tragedij neznanih junakov, nepriznanih mučencev — lemveč v skupno odgovornost zavito resnico : o pri-Cetkih državljanske vojne med nami. Cim bolj se oddaljujejo revolucionarna leta in od-ajajo v večnost nosilci političnega delovanja med /ugo svetovno vojno, jasneje postaja, da bi morala err>okratska emigracija izrabiti vsako priložnost, da in spet pojasni resnico okrog pričetkov “Osvo-°dilne fronte” in komunistične revolucije. ^si dogodki revolucionarnih let so vredni, da jih ,tlranimo v spominu, a nič ni za razumevanje tedanjih j^mer tako važno, kakor dogajanja ob pričetku in ob °ncu te krvave drame, ki nam je bila vsiljena med ^go svetovno vojno. ^adnji streli, ki so izzveneli v slovenskih gozdovih ,mesece po vojni ter uničevali življenja zavednih rodo-, bov, ker niso hoteli kloniti pred marksističnim to-'tarizmom, bodo razumljivi novemu rodu v vsej °zoti le, ko bo ta spoznal žrtve in okoliščine prvih ,rel°v, s katerimi je komunistična stranka sprožila revolucije. rav tako bo dobilo državno ogrodje današnje Ju-s*avije popolnoma drugačne obrise, če gledamo ^ J v perspektivi partijskih odločitev, ki so po razpa-... države leta 1941 zavrgle demokratično sodelova- 2 ostalimi slovenskimi strankami v ilegali, da so nje mogl, e pričeti boj za oblast z bratomorno revolucijo, stov^i mednarodno zadržanje slovenskih komuni-Je mogoče presojati v pravi luči le, dokler imamo očmi njihovo simpatiziranje z nacisti medtem ko je bila Jugoslavija napadena od Nemcev, Italijanov in Madžarov, Slovenija pa razkosana med tri okupatorje. Prezir do narodnih koristi je danes razumljiv, če ga primerjamo s prezirom, ki ga je kazala partija vedno do slovenskih življenj. Pristranost in popolna odvisnost jugoslovanskih sodišč od komunistične stranke se ni pričela z Mihaj-lovičevim procesom in ni bila zaključena s Teličevo sodbo, kot bi radi mislili nekateri. Vendar zloraba sodne oblasti, ki jo je med nami uvedla partija, nam bo jasna v polni meri, če bomo poznali partijske odloke, ki so povzročili med drugimi umore Emmer-ja, Kiklja, Župca, Ehrlicha, Natlačena, pa tudi onih mož in fantov, ki so bili pred štiridesetimi leti v Je-lendolu žrtve “kočevskega procesa”. Vse to je bilo že popisano v teku desetletij, a bi moralo postati del naših vsakoletnih spominskih dni, pa tudi del vzgojnih programov naših šol. Ne zaradi maščevanja, temveč zaradi dolžnosti zadošče-vanja, pričevanja in hvaležnega spomina. Spomin na žrtve ni dovolj! Treba je vedeti, zakaj so se žrtvovali, čemu vztrajali, odkod črpali moč? Razumeti pa je treba tudi, kako je mogoče, da je naša narodna skupnost prišla do nesrečnega razpotja, ki je privedlo člane iste generacije na morišče — ene kot žrtve in druge kot rablje. Poznati je treba namen in taktiko partije, ki je izrabljala in uničevala idealizem slovenske mladine tistih dni ter jo skušala spremeniti iz rodoljubov bodisi v zločince, bodisi v sebične in neme koristolovce. Le tako bomo mogli razumeti globoko zagrenjenost in tragično brezbrižnost premnogih rojakov doma. O vsem tem je najti raztreseno snov po knjigah, revijah, časopisih, pa tudi v spominu še živečih prič. Kdo bo zbral in uredil to snov, da bo jasna in dostopna vsem, ki iščejo resnico? Vsi smo odgovorni zanjo. -žar akordi moderno kompozicijo Fables (W. Sschimmel)-S partnerjem Markom Wallace-m si je osvojil nadaljni dve prvenstvi in to v duetu odprtega tekmovanja, ko sta odigrala zahteven Maherjev koncert za dve harmoniki, in pa v duetu za pop/jazz glasbo s skladbo, ki poleg razgibanosti zahteva do preciznosti skladno interpretacijo. Branko je igral tudi v skupini osmih harmonikarjev — Eastem Suburbs Accordion Orchestra iz Ring-wooda, Victoria, ki je na tekmovanju nastopila z Don Quichotte overturo in dosegla prvo mesto. V tej skupini sta bila poleg njega še dva harmonikarja slovenskega rodu, Lidija Lah in Peter Pirnat. Tako je očitno, da je nekaj slovenske naseljeniške mladine, ki v glasbi dobro napreduje. BRANKO ZOPET PRVAK V ZADNJIH dveh letih sije BRANKO TOMAŽlC-SRNEC priboril prvo mesto na avstralskem tekmovanju za prvenstvo harmonikarjev. Prvič se je pomeril z ostalimi v Melbournu leta 1981, drugič lansko leto v Sydneyu. Zato smo še z večjim zanimanjem pričakovali rezultate letošnjega prvenstva, ki je bilo v mestu Adelaide od 18. do 22. maja. Branko je spet zmagal proti močni konkurenci in tako že tretjič zaporedoma postal avstralsko-azijski prvak. To je zares edinstveni podvig mladega talenta in v veselje ljubiteljem glasbe med nami, saj je fant slovenskega porekla. Letošnje tekmovanje je bilo dobro organizirano s plasiranimi tekmovalci deželnih prvenstev Avstralije in Nove Zelandije. Tekmovanje je bilo po sekcijah za posameznike in skupine. Branko je bil na prvem mestu v štirih kategorijah, kar jasno priča o njegovi izredni nadarjenosti. Postal je tokrat avstralsko-azijski prvak v kategoriji: solo - free bass + stradella. Priboril sije naslov: Australasian Classical Accordion Champion. Dovršeno je zaigral s kontrolirano dinamiko in poudarjenimi O Brankotu smo že pisali, a je vredno ponoviti, & je svoje odlične uspehe dosegel s talentom, pa tu® vztrajnim učenjem in vajo. Lansko leto je zaključi srednjo šolo z namenom, da se poklicno posveti igr^ nju in poučevanju harmonike. Sedaj se dnevno vao po šest ur, poučuje harmoniko in po nekaj ur tedensko tudi igra v žabavnem orkestru, da tako spravi skU' paj nekaj dolarjev. V septembru letos bo odpotoval v Toronto (Kan3; da), kjer bo študiral na glasbenem konservatoriju PrI svetovnoznanem pedagogu. Potem bo skušal nadalje vati študij v Združenih državah, kije domovina inv° dilno središče jazz-glasbe. Branko ima za seboj osem let igranja na harm°fll ko. Spočetka so ga starši vozili na igranje in na te movanja ter mu seveda kupovali harmonike in °Pre mo. S svojim močnim načinom igranja je precej haf monik tudi “likvidiral”. Tako so bili vedno stroški1 tudi sedaj seveda ni brez njih, ker so potrebne bolJs^ in dražje harmonike. Na letošnjem tekmovanju je na harmoniko “Giulietti”, ki stane nekaj tisočakov- ^ S potovanjem v Ameriko si bo pridobil Branko hunsko znanje in si zagotovil poklic. Ima pa pr* te še eno veliko željo: da po vrnitvi v Avstralijo s sV°J igranjem pridobi harmoniki veljavo, ki ji sicer pnpa v instrumentalni glasbi. Mojstrsko igranje je danes v kakor več, kot zgolj vlečenje meha za petje in pleS- ^ Naj bo za konec omenjeno, da bo Branko kot tu ^astern Suburbs Accordion Orchestra pod vodstvom Sjasbenega učitelja g. Heinza Dabemiga (po rodu je iz Celovca na Koroškem) nastopil 28. avgusta na mladincem koncertu, vsakoletni prireditvi melbournskega slovenskega verskega središča. Dne 30. in 31. avgusta Pa bodo priredili v Baragovi dvorani v Kew tudi dva samostojna celovečerna koncerta z bogatim spore- dom. Tudi Branko sam bo zaigral nekaj skladb. Spored bo pravočasno objavljen in vstopnice bodo na razpolago. Oba koncerta bosta v slovo odhajajočemu Branku Tomažič-Srnecu in poleg zanimivega glasbenega večera bo to priložnost, da se tudi mi poslovimo od mladega rojaka — v upanju, da se spet vrne med nas. D. C. ŠKOFU DR. GREGORIJU ROŽMANU ob stoletnici rojstva Pustiva pri miru politiko, stalinizem, domobranstvo. Naj sodi zgodovina. Jedro Vaše eksistence je bilo drugod: v Vaši duhovniški in škofovski službi, v kateri ste storili ogromno dobrega, tudi to, da ste šli na prošnjo mame narodnega heroja Toneta Tomšiča prosit okupatorske oblasti za njegovo oprostitev, a ste naleteli na gluha ušesa. Kot predšolski otrok sem doma opazoval Vašo sliko, ko so se na podstrešju v slami skrivali partizani, in dobil po Vašem obrazu prvi vtis o škofu: dostojanstvene poteze, blag pogled, mir, dobrota. Ko ste leta 1959 umrli, je Vaš naslednik škof Vovk hkrati z brzojavko o Vaši smrti dobil od oblasti ukaz, da ne sme za pokojnim opraviti nobene javne molitve, da ne smejo zanj zvoniti, da sploh na noben način ne sme vernikom in duhovščini sporočiti smrti pokojnika in ga priporočiti v molitev. Zakaj smo še danes, štiriindvajset let kasneje, tako plašni, da v za to poklicanem verskem tisku popolnoma zamolčimo ljubljanskega škofa, ki je kot človek mogel imeti tudi napake, a nimamo nobene pravice odrekati se spominu nanj, ki je kot duhovni pastir petnajst let pasel božjo čredo ljubljanske škofije, potem pa še štirinajst let oskrboval zdomske Slovence? Gospod škof, pomagajte nam, da se bomo odpovedali temu namišljenemu obveznemu sovraštvu bodisi do Vas bodisi do kogarkoli, ki je drugače mislil kot Vi. Tu objavljeno "P IS M O" je vzeto iz letošnje majske številke BILTEN-a, ljubljanskega verskega časopisa za študente in izobražence. Napisal ga je sam odgovorni in glavni urednik ter zasluži za to vse naše priznanje. S tem — verjetno v domovini edinim pozitivnim pisanjem ob stoletnici rojstva našega škofa-mučenca - je pisec veliko povedal in tudi veliko tvegal. Iskrene vrstice so očitno dolgo zadržani občutki, ki so morali končno privreti na dan - obsodba krivic s strani škofovih preganjalcev in obenem obsodba molka s strani slovenske Cerkve ter njenega tiska, kjer je ostalo tako malo poguma pričevanja. dr. Rudi Koncilija -O' L, ^ J:-p' >> J' p. basil tipka Fr. Basil A. Valentine, O. F. M., SS. Cyril & Methodius Slovene Mission, Baraga House, 19 A'Beckett St., Kew, Vic. 3101 Telefon: (03) 861 8118 in (03) 861 7787 Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne Slomšek House, 4 Cameron Ct., Kew, Vic. 3101 Telefon: (03) 861 9874 + Napovedani izlet (nedelja 29. maja) učencev naše Slomškove šole, staršev in prijateljev, je kljub slabemu vremenu lepo uspel. Prijavljencev je bilo za dva polna avtobusa. Skupino sta odpeljala na ogled pogorišč Mt. Macedona, ki jih je pustil nesrečni gozdni požar v februarju. Potem so se ustavili pri Hanging Rock, a za popoldanski piknik žal ni bilo več vremena. Dež je počakal toliko, da so se na prostem najedli in so nekateri splezali na vrh skal ter se srečno vrnili — potem pa so se morali zateči v avtobuse. Tako so se predčasno vrnili v Kew do cerkve, kjer pa so veseli piknik ob jedači in pijači ter petju nadaljevali v cerkveni dvorani. Nikomur se ni mudilo domov in končno so se vsi dobro razpoloženi razšli. Vsekakor so udeleženci pokazali, da se z dobro voljo imamo lahko prijetno tudi tedaj, ko nas vreme pusti na cedilu. + O Ivanki Kropich iz VVollongonga, N. S. W., kije bila več kot eno leto med nami v Melbournu, lani v septembru pa je odšla v Slovenijo, smo poročali takrat ob odhodu. Kot kandidatinja se je pridružila družini sester frančiškank Brezmadežne. Ravno na praznik Marije Pomagaj (24. maja) je pričela v Ljubljani leto poskušnje ali noviciat. Pri preobleki je dobila redovno ime sestra Petra. Želimo ji stanovitnosti na začeti poti in jo vsem priporočam v molitev, da bo vztrajala ter se po noviciatu srečno vrnila na delo med nas. Potrebovali jo bomo. Cvetje vseh vrst in za vse prilike nudi melbournskim Slovencem ANN-GVVENN BOUTIOUE FLORIST 186 Moreland Road, Brunswick, Via Tel.: 386 5496 - Po urah: 470 4046 in 470 4095 VpraSaj za ime: GIOVANNA VERGA + Med tremi porokami tega meseca v naši cerkvi boni omenil seveda samo slovensko: dne 28. maja sta se srečala pred oltarjem sv. Cirila in Metoda Irena Lončar in Gary Sydney McBean. Ženin je avstralskega rodu, rojen Melbournčan, nevesta pa je bila rojena v Ljubljani in krščena v Zrečah. Je iz znane naše družine — le kdo med nami ne pozna njenega očeta Božo-ta! — in je prišla v Avstralijo še kot dekletce. Vsa svoja šolska leta je bila del mladinske in odrske aktivnosti našega verskega središča. — Naše čestitke mlademu paru, ki mu želimo tudi srečno vrnitev iz medenega potovanja po Evropi! + Tudi slovenski krst je bil tokrat en sam: Na nedeljo 5. junija so k našemu krstnemu kamnu iz Prahrana prinesli ljubko prvorojenko Gabrijela Andrea Hermes in Sabah Senot r. Farag. Deklica je dobila ime Caroli-na Louisa. Čestitke srečnim staršem! + Žegnanje se približuje: vsako leto praznujemo naša cerkvena zavetnika Cirila in Metoda na prvo julijsko nedeljo, letos torej 3. julija. Zbrali se bomo k slovesnemu bogoslužju ob desetih, nato pa kot redno na ta praznik — na domačem srečanju ob obloženimi miz3*1 v dvorani. Vsi ste dobrodošli! Gospodinje pa spet naprošam, da doma kaj pripravijo in prinesejo s seboj na skupne mize. Vem iz preteklih let, da bo spet vsega dovolj za vse ter dobrotnikom že zdaj iskren: B°č> povrni! Pred proščenjem boste dobili — kot običajno -tu' di pismeno povabilo na našo skupno slovesnost, s k11' vertico za vzdrževanje našega verskega in kulturneg3 središča. Že zdaj moja zahvala za razumevanje in P°” moč! + Lep zimski dan smo imeli na praznik svetega ReS njega Telesa in Krvi. V sončnem, četudi ne ravno t° plem, nedeljskem dopoldnevu je šla naša procesija^ Najsvetejšim okrog cerkve. Ustavila se je nato prC cerkvijo za blagoslov na vrhu stopnišča pred glavni'” vhodom. Vsi prisotni so seje udeležili z vso resnost)®' Naj' moški in ženske, pa tudi mladina. Poživile so jo rodne noše ter belooblečene deklice, ki so pred svetejšim trosile cvetje. Ysaj malo spomina na veli' ► rW Melbournskim Slovencem se priporoča KAMNOSEŠKO PODJETJE VIZZINI MEMOR1ALS Verga Bros. Ply Ud. 9 TRAVALLA AVE . THOMASTOVVN. V K' Telefon: 359 5509. doma: 470 4046 in 470 4095. Nagrobne spomenike izvršujemo po dogovoru-Garancija ^ vsako delo! ^ castne telove procesije naših mladih let. .. Iskrena zalivala vsem, ki ste pri letošnji procesiji sodelovali ali kakor koli pomagali, da je lepo uspela. Evharistični Kralj nas je bil vesel. + Mladinski koncert bo letos spet na četrto avgusto-v° nedeljo (28. avgusta), ko ima mladina šolske po-Cltnice. Za enkrat se je prijavila sydneyska mladinca skupina verskega središča in vse kaže, da bodo med nami zopet tudi adelaidski pevčki. Obe skupini ‘skreno dobrodošli! Res škoda, da so letos naši “Glasbi ’ tako žalostno zaspali. Človek se samo sprašuje, Je je resnični vzrok, da navdušenje med današnjo Nadino tako naenkrat splahni. In kako težko je zno-Va Začeti, ko se redna srečanja pretrgajo . . . Med nastopajočimi bo letos tudi skupina harmoni-atjev (Eastem Suburbs Accordion Orchestra) i z ^ingwooda (Melbourne), ki ima med ostalimi triSlo-ence: avstral-azijskega prvaka Branka Tomažič—Sr-eca, Lidijo Lah in Petra Pirnata. Svoj prvi javni na-°P kot skupina so imeli na našem odru ob priliki °šnje Materinske proslave. Potem so zmagali na ‘Vstralskem tekmovanju, nam pa obljubili sodelova-Je na koncertu. ^aj dodam, da namerava ta skupina harmonikarjev ° našem koncertu prirediti v naši dvorani dva lastna ovečema koncerta: dne 30. in 31. avgusta. Vstopne bodo na razpolago tudi pri nas. *'-er smo že pri mladinskem koncertu četrte avgu-(ja°Ve nedelje, bom kar tu objavil rojakom v Morvvellu, Paril Zarac*' koncerta to nedeljo njihova maša od-, *a. Imeli jo bomo teden prej: na tretjo nedeljo • avgusta) zvečer. ^ Dopoldne v nedeljo 22. maja je v St.Ives Nursing ome v East Melbournu zaključila svojo zemsko pot ^desetletna MARIJA HERVATIN. V zadnjem ča-^ |° je kar štirikrat zadela kap, izgubila je pokretnost udi vid. Dokler je bila še pri zavesti, se je z zakra-plepo pripravila za odhod v večnost. lcu °kojnica je bila rojena 14. februaija 1902vPasja-na’uUpn‘Ja Jelšane. Njen rojstni priimek je bil Suri-ža’ ** ga je ob poroki v Jelšanah leta 1926 zamenjala h^danjega. Mož Jožef je odšel po nekaj letih za kru-veg v Argentino in razmere so tako nanesle, da se ni f>0j_ V.rn^ — tam je umrl v prometni nesreči leta 1944 in L°Jn*ca je vsa leta doraščanja sama skrbela za sina o^lCerk° (tretji otrok pa je umrl). Po vojni sta oba ^at3 \ SVet ^ končno se je za tujino odločila tudi Avstralijo jo je prinesla ladja “Flaminia” leta rjjj i• ' ^va leta je živela pri domačih, a kot večina stasa je Je hotela biti neodvisna in na svoje. Nekaj ča-hini'tU^’ Pospravljala Baragov dom in pomagala v ku-našega hostela. Potem si je omislila lastni dom v K\ North Fitzroyu, kjer je skrbela za nekaj samskih stanovalcev, dokler je delo zanje kljub svoji starosti zmogla. Ravno na praznik Marije Pomagaj zvečer smo pokojno Marijo v naši cerkvi pokropili in ob krsti zmoli- li za pokoj njene duše rožni venec, naslednji dan po maši zadušnici pa smo jo pokopali na keilorsko pokopališče. Sožalje družinam Hervatin, Cressevich in Krnel ter ostalim sorodnikom in moja zalivala za dar sto dolarjev v Sklad bodočega Doma počitka v spomin na mamo. Enako zahvala ostalim, ki so namesto cvetja na grob darovali v isti namen - skupna vsota teh darov je 150 dolarjev. Pokojni Mariji večni mir v Gospodu! + Večerno mašo bomo imeli pri nas 27. junija (ponedeljek), ko obhajamo sv.Emo Krško. Maša bo za članice Društva sv. Eme, ki so posebej vabljene. -Prav tako bo večerna maša na prvi petek, 1. julija, z litanijami Srca Jezusovega in blagoslovom. Monvell ima slovensko mašo na nedeljo 26. junija, kot običajno: ob sedmih zvečer in na istem kraju. Tamkajšnji in okoliški rojaki vabljeni! Skromen ostanek veličastnih procesij naše mladosti, pa vendar vreden, da ga ohranimo. rili' F t'i!|!hr»- TRIGUm ZADNJIC smo zadnji trenutek porinili v tisk novico o novem pomožnem škofu mariborske škofije, dr. Jožetu Smeju. Danes lahko dodamo, da je dobila pomožnega škofa poleg dosedanjega dr.Leniča tudi ljubljanska nadškofija: msgr. Jožefa Kvasa, po rodu Gorenjca. Tudi njemu čestitke iz daljne Avstralije, več o obeh novih nadpastiijih pa imate priliko brati na drugem mestu v tej številki. LETOŠNJIH slovenskih novomašnikov je 27. Ljubljanska nadškofija jih ima štiri (eden med njimi je iz Argentine, drugi iz Francije), mariborska sedem, ko-perska pa enega. Med redovnimi novomašniki v Sloveniji sta letos dva minorita, dva kapucina, trije jezuiti, trije salezijanci in dva lazarista (oba iz slovenskih družin v Argentini). Dodati jim moramo še tri slovenske novomašnike (eden med njimi salezijanec), ki bodo posvečeni v Argentini. Dva med letošnjimi novomašniki sta že prejela mašniško posvečenje, ostali ga bodo v tem mesecu. Le spomnimo se jih v molitvi, saj sprejemajo novo-mašni križ, ki ni lahko breme za mlada ramena. POVSEM POLNA novogoriška cerkev Kristusa Odrešenika je poslušala koncert šestih zborov Goriškega pastoralnega področja, ki so na tem srečanju predstavili velikonočne melodije. Ti zbori se že od leta 1977 redno srečujejo na skupnih nastopih. V tem okviru so priredili že sedem božičnic na Mirenskem Gradu in prav tam tudi Vodopivčevo proslavo ob stoletnici skladateljevega rojstva. Tokrat pa so se prvič zbrali ob velikonočnih pesmih in tudi prvikrat v novi cerkvi novogoriškega mesta. POTUJF.TF V RIM? — DOBRODOŠLI! Hotel Bled II! kat, Via S. Croce in Gerusalemme, 40 00185 ROMA (ITALY). Tel.: (06) 772 102 in (06) 757 9941 Sobe s kopalnico, radioaparalom, klimatsko kolrolo, \ Centralna lega. Prostor za parkiranje. Restavracija. Slovensko osebje. V LOGU PRI VIPAVI pa je v Marijini božjepotni cerkvi za konec veroučnega leta nastopilo 320 mladih pevcev. Otroški in mladinski zbori iz Ajdovščine, Štu-rij, Podkraja, Lokavca, Vipavskega Križa, Črnič, Vrhpolja, Budanj in Črnega vrha so navzočim pripravili evharistično slavje z Marijinimi in velikonočnimi pe_ smimi, doživete recitacije pa so nadomestile običajno pridigo. Poročilo pravi, da je bila za vse udeležence najlepša pridiga — nad 300 mladih na tribuni ob daritvenem oltaiju. Marsikateremu teh mladih pevcev bo nastop nenapisano spričevalo veroučnega leta ali let ter odskočna deska za širjenje novih obzorij v svet Dobrote in Lepote ter počlovečenja mladih ljudi našega časa, ki vsemu temu in zlasti veri ni naklonjen. Starši pojoče mladine pa so tudi dobili zadoščenje za vso skrb, ki so jo imeli skozi leta verouka in pevskih vaj, saj je treba mlade velikokrat opominjati, da na poti vztrajajo. ZANIMIVO je poročilo, ki gaje v začetku 'tega meseca prinesla beograjska BORBA. Iz njega povzemamo, da se zvezna vlada zelo trudi omejiti svobodo raznih javnih mnenj , ki so po smrti predsednika Tita p°; stala vsaj za režim vse preglasna in prejasna. Pisatelj' republike Slovenije so odločno nastopili proti vladnim poskusom omejevanja njihovega delovanja: vladna gonja naj bi okrnjevala njih delo, mazala njih dobro ime in preprečevala razpečavanje njih literarnih del. Na sestanku, ki so ga imeli v Ljubljani z voditelj1 slovenske komunistične partije, so izrekli pisateljitu’ di svoje nezadovoljstvo nad vladno obsodbo svojih p*; sateljskih in novinarskih kolegov. Posebej so omenil' ravnanje z osmimi kolegi zgolj zato, ker se ne skladaj0 z uradno linijo. Zahtevali so tudi izpustitev srbskeg3 književnika Gojka Djoga, ki je bil nedavno obsojen na eno leto zapora - zaradi knjige, katero je napisa* o bivšem predsedniku in je z njo po mnenju partij6 baje žalil njegovo čast. Res zanimivo bo slediti, kako daleč bo segel ta protest slovenskih pisateljev. Iz preteklih izkušenj b* sklepal, da ga bo režim znal na en ali drugi način p°' miriti in mu zavezati usta ... PO ZADNJIH statističnih podatkih, ki so jih P**’ pravile vse tri slovenske škofije, živi na Slovenske111 143.846 mladih v starosti od 15 do 19 let. Škof3! 92% jih obiskuje razne srednje šole. Ko te števili primerjamo s številkami mladih, ki obiskujejo ver0-uk, pa so podatki sledeči in za slovensko Cerk6 zaskrbljujoči: V ljubljanski nadškofiji obiskuje verouk vsak se mi do osmi katoliški mladinec ali mladinka. Tri & trtine župnij ima zanje redne veroučne ure. V koprski škofiji obiskuje verouk vsak dese mladinec ali mladinka iz vernih družin, verouk pa lrna polovica vseh primorskih župnij. V mariborski škofiji se prav tako udeležuje verouka vsak deseti fant oz. dekle od 15 do 19 leta. Mladinski verouk ima, kakor v ljubljanski nadškofiji, tri ^trtine župnij. IZ “DELA” (Ljubljana, 28.marca 83/20): V zvezam sekretariatu za zunanje zadeve je zaposlenih 116 Bavcev iz Slovenije - od teh 74 z visoko izobrazbo ~~ kar je nekaj več kot 4% v primerjavi z 2570 zapornimi v ZSZZ. — Kadrovanje v naša diplomatska in °nzularna predstavništva je nenačrtno, naključno in udi zavirano na različne načine. Mladi delavci iz Slo-venije, ki so uspešno začeli delati v ZSZZ, zaradi vrste problemov niso mogli razviti svojih strokovnih delov-. ^ sposobnosti. — Opozoriti bi veljalo tudi na nepristnost, da v nekaterih diplomatskokonzularnih pred-avništvih na območjih, kjer je velika koncentracija 0vencev (zdomcev, izseljencev, manjšine), ni diploma, ki bi znal slovenski jezik. h. ljubljanska nadškofija hrani kaj bogat ar- v> ki je lepo urejen pod vodstvom arhivarja in zgo-0vinaija, duhovnika dr. Franca Dolinarja. Razdeljen v tri glavne dele. Škofijski arhiv ima devet skupin, aPiteljski šest (hranjen od leta 1461, ko je bila ustavljena ljubljanska škofija), župnijski pa obsega do-nientacijo, ki jo je v letu 1919 domala v celoti pre-n °v arhivske prostore 190 župnij ljubljanske nad-01'je. Listine pričajo o nekdanjih dejavnostih slo-s- s*e Cerkve — šolstvo, bratovščine, kongregacije, tišnice, bolnišnice, misijoni in vrsta drugih social- 9 1/UlHiolllvv j llilDlJvJlll XII V1 jla Ul Uglll jUUlfll" 1. ^javnosti. Najstarejša listina v arhivu je iz leta " Arhiv hrani tudi nekaj najstarejših kodeksov: lev ^ranJs^a Antifonarija iz konca petnajstega sto-nj^a’ Moralia in Job z okrasnimi inicialkami. Na plat-fra raznih matičnih knjig in urbarijev pa so tudi ®Tlenti starih rokopisov, med katerimi je dragocena lca naj starejšega znanega glagolskega misala. be^A TEKMOVANJU študentov jugoslovanskih glas-Vai *n akademij je letos sodelovalo 331 tekmo- pj,c®v- Slovenski glasbeniki so v igranju na godala in 5 la> trobila in kitare osvojili 35 prvih, 11 drugih in Vse^etj'h nagrad. To pomeni, da je prišla kar tretjina )q nagrad v slovenske roke in da slovenski glasbeni- e vedno krepko vodijo v jugoslovanskem merilu. .. TlJDl novi ŠPORT ZMAJARJEV - poleti z zma-gorj Se že pojavlja in uveljavlja v Sloveniji. Na Kriški ^ov S° Se ^ svojemu četrtemu državnemu tek-ji za prvenstvo. Preko štirideset letalcev z zma- bre2 Je 2bralo in vreme jim je bilo naklonjeno, da so težav izvedli štiri tekmovalne polete. Najdalje je RlNTIN I STUDI EY STREET, ABBOTSFORD, VIC. .1067. OFFSLT ANI) I ETTERPRESS TISKARSKI VAJENEC IŠČEMO MLADEGA SLOVENSKEGA FANTA ZA UK V TISKARSKEM POKLICU ZA NADALJNE INFORMACIJE POKLIČITE DRAGO-TA ZOREC NA TELEFON B H 419 1733 A H 458 2353 priletel Borut Pestotnik, ki je pristal v Gozd-Martulj-ku: letel je torej kar 51 kilometrov. TUDI ZDRAVIL - poleg ostalega, kar ni dobiti -primanjkuje v naši rodni domovini. Trenutno ni mogoče dobiti tam po lekarnah skupno 740 različnih zdravil. Že mesece dolgo manjka zlasti zdravil za srce in srčni bolniki so se že javno pritožili vladi, naj vendar kaj ukrene vsaj za ta življenjsko važna zdravila. O VINKU TELIČU, bivšemu domobrancu in zdaj avstrijskemu državljanu, smo že poročali. V teku let se je večkrat nemoteno in z vsemi dovoljenji vračal v rodno domovino na obisk, končno pa so ga nepričakovano prijeli, obtožili in lani 6. oktobra obsodili na 15 let zapora. Obtoženi je odločno zanikal kot neresnico vse, kar so mu naprtili s pričami, ki “so slišale” o njegovih zločiaih (očividcev ni bilo). Teličev zagovornik se je zoper tako obsodbo pritožil na višje sodišče, ker je bil po njem “kršen kazenski postopek in dejansko stanje zmotno ugotovljeno”. Pomagalo pa to seveda ni nič. Pritožbeni senat je odločil, daje sodišče v Teličevem primeru pravilno postopalo in da obsojeni ne more biti deležen amnestije po zakonu iz leta 1962 (čudno, da jo je bil deležen toliko let, ko je iz Avstrije neovirano obiskoval Slovenijo!). Tako nima obsojeni Telič nobene možnosti ponovnega sojenja. Zdaj 61-letni mož bo prišel iz zaporov kot 76-let-ni starček - če bo to seveda dočakal. . . MALO JE KOMUNISTOV, piše DELO v enem svojih člankov 10. marca letos. “Na mariborskih srednjih šolah je premalo predavateljev in učencev včlanjenih v ZK. Na šolah in v domovih srednjega usmerjenega izobraževanja v Mariboru je okoli 13 tisoč mladih, med njimi pa je le 1% članov ZK. Imajo pa tudi šole s 700 in več učenci, kjer nobeden učenec ni član ZK. Posebno skrb bodo vprihodnje posvetili pedagoškim delavcem, ki poučujejo predmet “Samoupravljanje s temelji marksizma”, saj v srednjih šolah poučuje ta predmet le polovica pedagoških delavcev, ki so člani ZK.” Tako DELO — mu menda že lahko verjamemo. ^isli t, .. ‘-Junij 1983 DVE □ BbdUBl V JUNIJU praznujemo dva pomembna praznika -Srca Jezusovega in Srca Marijinega. Prvi od teh dveh praznikov je bil uveden v vesoljno Cerkev po posebnem prizadevanju redovnice sv. Marjete Alacoque, kateri je Jezus sam v znanih prikazovanjih v samostanu Port-Royal (Francija) naročil, naj uredi pri cerkveni oblasti uvedbo praznika na čast njegovemu Srcu. Praznik na čast Marijinemu brezmadežnemu Srcu je Cerkev sicer uvedla po lastnem nagibu, vendar pa je odločilno nanjo vplivalo dejstvo lurških in fatimskih prikazovanj. V Fatimi na Portugalskem je Marija večkrat prosila srečne otroke-vidce, naj zadostujejo njenemu “brezmadežnemu Srcu” za žalitve, katere ji prizadevajo ljudje na zemlji. Splošno je znano, kako Cerkev zlasti v zadnjih pet- Boaja Useda tf*1 ^3 d ' Bratje, meni, najmanjSemu izmed vseh sve^ ta milost, da bi poganom oznanil nedoumljivo Kristusovo bogastvo ter vsem P°Jftkl n je načrt skrivnosti, od vekov skrite j o|j| ^ načrt skrivnosti, od vekov skrite >t',° *erri v nehpcih nn r_orkvj zcjaj oznanila i, nafem Gospo- v Bogu, ki je vse ustvaril, da bi se vladarst^ 93 v nebesih po Cerkvi zdaj oznanila mnogovrstna božja modrost, po večnem skleP .er^ ^i| v Jezusu Kristusu, -__________*__4. nrist0r'n )■ -....................- .. . ;f*iH du, v katerem imamo srčnost in zaupljiv pr ^^°sp0cj Zaradi tega poklekujem pred Očetom n j ^ Jezusa Kristusa, po katerem biva vsako očetovstvo v nebesih in na zemlji« na,eku bogastvu svojega veličastva, da se z njegovim Duhom krepko utrdite v notranji*v^.*6 po veri v va5ih srcih naseli Kristus in boste mogli, ukoreninjeni in utrjeni v ^ j;e SVetimi razumeti, kakšna je Sirokost in dolgost in visočina in globočina ter sp°zr anJe presegajočo Kristusovo ljubezen, da se boste spopolnili do vse polnosti boSje- > ('zpl avla Efežanom 3, 8 — 12. 14 — 19.) desetih letih vabi vernike k pobožnosti k Srcu JezllS° v emu in Marijinemu. Papeži so ves svet posvetili ta* Kristusu kot Mariji pod simbolom njunih src. Posvet' tev Marijinemu Srcu je Marija sama prosila v FatW ko je dejala otrokom: “Prišla sem prosit za posvetit* sveta brezmadežnemu Srcu Marijinemu. ” Istočasno I prosila tudi za spravno obhajilo prvih sobot v mesecU-“Če bodo ljudje poslušali mojo prošnjo,” je nadalje la, “se bo božja jeza potolažila in omilila . . . V sprotnem primeru . . . Končno pa bo zmagalo tn brezmadežno Srce. ” Med drugimi načini češčenja Kristusovega in Ma^ ^ nega Srca zavzemata posebno važno mesto poboz11 sti prvih petkov in prvih sobot v mesecu. Posebno o liko in pomembnost daje tema dvema pobožnost1 ^ dejstvo, da sta jo Jezus in Marija posebej sama pros ^ od nas. Najlepši dar torej, ki ga jima moremo da spravo za žalitve — lastne in te, ki jima jih priza ^ svet — je prav spravno obhajilo na prve petke in P sobote . Na ta spravna obhajila, v zvezi s še nekaterimi gimi pogoji, je navezana največja milost, ki jo komu more dati v tem življenju: zagotovilo sre ^ smrti in s tem tudi večne blaženosti Sicer pa " %ovorita Jezus in Marija sama! ® takoimenovani veliki obljubi nam sv. Marjeta acoqUe poroča v pismu svoji predstojnici tole: “Ne-n ^etek je Jezus med svetim obhajilom rekel svoji ^redni služabnici tele besede: Obljubim ti v izobilju fr ^enja mojega Srca, da bo moja vsemogočna Iju-Podelila vsem tistim, ki prejmejo obhajilo devet ^nih prvih petkov v mesecu, milost končne zakr °rnost‘’ ne bodo umrli v moji nemilosti, ne brez tiJarnentov- Moje srce bo njihovo varno zatočišče v Poslednjem trenutku. ” que teml besedami >e Kristus po sveti Marjeti Alaco-*aJunij 1983 molili rožni venec in mi četrt ure delali družbo, premišljujoč petnajst skrivnosti rožnega venca z namenom, da mi zadostujejo. ” To so torej besede, s katerimi sta srečni vidki, sveta Marjeta Atacoque in sedanja karmeličanka Lucija, svetu razodeli veliki obljubi Jezusa in Marije. Res izredni obljubi, ki sta dosegljivi vsem ljudem, če imajo le še vsaj malo dobre volje. Zal so med kristjani tudi takšni, ki ne verujejo v resničnost teh razodetij in zatorej tudi ne v njih obljube. V nekem smislu vsekakor tudi tukaj velja, da je potrebna resnična srčna ponižnost in uboštvo v duhu za to, da kdo sprejme tudi zasebna razodetja. Mislim tista, pri katerih nam Cerkev sama daje zadostno poroštvo, da so dovolj dokazana in verodostojna ter jim moremo po pameti verjeti. Naredimo se vredne Kristusove in Marijine obljube s pobožnostjo prvih petkov in prvih sobot v mesecu! In storimo vse, da bomo tudi pri svojih sorodnikih in prijateljih razširili to dvojno pobožnost, tako potrebno zlasti v našem času. Kdo ne bi končno vsega storil, ko gre za lastno zveličanje in za zveličanje nam najdražjih bitij? Obenem pa na tako lep način častimo in zadoščujemo Jezusovemu in Marijinemu Srcu. Po dr. A. Kukoviči izpod sgdne/jskih stolpov a/Mi Fr. Valerian Jenko, O. F. M., Fr. Ciril Božič, O. F. M., ' St. Raphael's Sl ovene Mission, 313 Merryiands Rd., Merrylands, N.S.I/V., 2160 ( P. O. Box 280, Merrylands, N. S. W., 2160) Telefon: (02) 637 7147 Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne St. Raphael's Convent, 311 Merrylands Rd., Merrylands, N. S. W„ 2160 Telefon: (02) 682 5478 SLUŽBA BOŽJA je v Merrylandsu vsako nedeljo ob 9:30 dopoldan, za nedeljsko mašo pa velja tudi vi*-gilna maša v soboto zvečer ob sedmih. Prilika za sveto spoved je pol ure pred vsako mašo. Naj kar tu omenim: skoraj se je že ustalila navada, da se udeleženci nedeljske maše po bogoslužju zberejo tudi v dvorani. Srečajo se znanci in po domače pokramljajo ob čaju ali kavi ter pecivu, ki ga pripravijo naše gospodinje. Vsi ste dobrodošli! NEDELJA NOVIH MAŠ navadno imenujemo nedeljo po prazniku apostolov Petra in Pavla, ko škoije v domovini običajno posvečajo novomašnike. Letos se bomo to nedeljo, 3 julija, pri sveti maši posebej spomnili letošnjih novomašnikov in prosili Gospoda žetve, naj jim da veliko uspeha pri delu za zveličanje duš. Seveda bomo vključili tudi splošne zadeve duhovniških poklicev, ki jih tako primanjkuje. Bolnike posebej naprošam, da v isti namen darujejo svoje trpljenje. PRVI PETEK IN PRVA SOBOTA sta 1. in 2. julija in pri večerni maši teh dveh dni bodo običajne pobožnosti v čast Srcu Jezusovemu in Srcu Marijinemu v zadoščenje za naše grehe, za grehe naših rojakov in sploh grehe vsega sveta. Zadoščevanje je danes ena najpotrebnejših zadev. Čimbolj se širi zlo po svetu, tembolj moramo delati na tem, da nadomestimo zlo in greh z dobrimi deli molitve, žrtve in zadoščevanja. Koliko je samo preklinjevanja tudi med nami v izseljenstvu, čeprav ti bogokletneži uporabljajo kletvine v tujem jeziku. Vsak pošten rojak bi moral odločno protestirati, kadar koli se kletev oglasi. Na prve sobote molimo tudi za proglasitev med blažene naših oltarnih kandidatov Slomška, Baraga, Gnidovca in Vošnjaka. Priporočajmo se jim in jim s tem dajmo priliko, da posredujejo za nas! — Ob istem sobotnem srečanju molimo tudi za našo domovino, za sorodnike in rojake, ki tam živijo. Saj je vsak dan več negotovosti in zaskrbljenosti. Ne le pomanjkanje življenjskih potrebščin — važnejše, je drugo, duhovno pomanjkanje. Verni starši imajo veliko skrbi, kako bo z mladino, ki je po šolah neprestano pod vplivom načrtne ateizacije. WOLLONGONG ima slovensko mašo v nedeljo 10. julija ob petih popoldan v Villa Maria kapeli. Naslednja maša bo 14. avgusta, na vigilijo zapovedanega praznika Marijinega vnebovzetja. Pred mašo je prilika za spoved. CANBERRA bo dobila obisk slovenskega duhovnika in domačo službo božjo na nedeljo 19. junija, dalje 17. julija in 21. avgusta, vsakikrat ob 11:30 dopoldan. Pred mašo je vselej prilika za slovensko spoved. WAGGA-WAGGA pride na vrsto za slovensko mašo na nedeljo 19. junija ob šestih zvečer. Kraj je običajni: v kapeli pri sestrah na Mt.Erin, Edmondson Street. Pred mašo bo na razpolago spovednik. Naslednja slovenska maša bo v nedeljo 18. septembra ob isti uri in na istem kraju. NEWCASTLE ima slovensko službo božjo v nedeljo 31. julija ob šestih zvečer v cerkvi Srca Jezusovega-Hamilton. Pred mašo spovedovanje, po maši čajanka v dvorani. BRISBANE je na vrsti za slovensko mašo v nedelj0 14. avgusta ob 11:30 v cerkvi St. Mary’s, vogal Peel in Merivale Sts, South Brisbane. Pred mašo je prilika Za spoved, po maši pa čajanka v Domu sv. Vincencija p°' leg cerkve. DISCO VEČER prireja naš mladinski pevski zb°f v cerkveni dvorani in vabi vse slovenske mladince mesta Sydneya. To je prvi tak večer za ljubitelje te vrste razvedrila. Upamo, da .bo uspešen in mu bodo prvenlU - na petek 24. junija - sledili še drugi taki večen-Začetek bo ob sedmih, zaključek pa ob enajstih. Prav je, da se naši mladinci srečajo ter spoznaj0 med seboj — tudi ta prireditev bo služila v ta namefl-Moramo priznati, da je med našimi mladimi vse pre malo stika. SLOVENSKA ODDAJA na 2EA bo v priredbi na'' šega verskega središča spet v nedeljo 19. junija. na slfednja pa 3. julija. Vselej ob 7:30 zjutraj. WALKATHON — letos za parket v naši dvorani bomo imeli v nedeljo 7. avgusta po maši. Pole za biranje sponzorjev so že na razpolago. Pot bo ista * pretekla leta. Lepo prosim, da se vsi potrudite s so° lovanjem po svojih močeh: eni s hojo, drugi s sp011 zorstvom. Če bo vsak storil svoje, bo akcija uspe Potrudimo se, da letošnji rezultat ne bo samo povprečno dober, ampak moramo lanskega prekositi! NA MLADINSKI KONCERT v Melbourne so se le-tos namenili pevke in pevci našega mladinskega zbora. nekaj nedelj po vrsti pridno vadijo za nastop. Pra-VlJO, da bodo za pripravo morali imeti tudi nekaj vaj ’Tled tednom, sicer jim bo zmanjkalo časa. Ne dvo-da se bodo potrudili. Koncert bo na nedeljsko Popoldne 28. avgusta. — Če se kateri rojakov zanima Za obisk Melbourna in bi se želel pridružiti mladini, je obrodošel, a prijaviti se mora hitro, ker sedežev na avtobusu ni več veliko. BOG JE USTVARIL SVET V BARVAH. Naše oči sPet in spet odkrivajo novo lepoto. Nekateri med na-j*11 Pa imajo še poseben talent, da znajo s čopičem in . arvami prikazati lepoto pokrajine, ali pa izraziti svo-^ notranja občutja. Vabimo vse rojake, ki ljubite farsko umetnost, da sodelujete pri LIKOVNI RAZ-v ‘AVI v naši dvorani. Priredilo jo boyersko središče v ^errylandsu na nedeljo 4. decembra letos. Vsakdo ^o sodeluje na razstavi s štirimi svojimi deli. Več o tem bo v prihodnjih številkah MISLI. Za vsa Pojasnila se obrnite na p.Cirila, ki razstavo pripravlja. ROMANJE v Earlwood na binkoštno nedeljo, 22. ~ aJa, je bilo kljub deževnemu vremenu kar uspešno. eto mašo in pete litanije Matere božje smo imeli v ?, vi namesto na prostem. Prepeval je mladinski r 0r ob kar lepi udeležbi rojakov, ki so prišli na manje. Upam, da bomo imeli ob oktobrskem ro-anju lepše vreme, ki nam ne bo branil imeti bo-°služje pri lurški votlini na prostem. POKOJNI — Prav na binkoštno nedeljo, 22. maja zjutraj ob šestih, je v Prince Alfred bolnišnici umrl rojak IVAN SLAVEC. Rojen je bil 26. januaija 1913 v Ilirski Bistrici kot sin Antona in Frančiške r. De-rencin. Leta 1942 se je prav tam poročil z Dorotejo r. Schoba, v Avstralijo pa sta prišla v aprilu leta 1951 na ladji “Fairsea”. Prvih osem let sta preživela v kraju Kendos (blizu Mudgee), zadnjih 23 let pa v sydney-skem okraju Concord West. Ivan je bil do svoje upokojitve zaposlen kot process worker pri Westinghouse. Bolan je bil samo štiri mesece. Po težki operaciji se mu je stanje sicer izboljšalo in mogel je iti domov. Žal se je bolezen spet oglasila, daje moral ponovno v bolnišnico, kjer je končal svoje tuzemsko življenje. Ivan je bil v bolezni izredno potrpežljiv in vdan v božjo voljo. Kljub bolečinam je znal obiskovalcem z nasmehom pokazati, da jim je hvaležen za pozornost. Večkrat je sprejel maziljenje bolnikov in tudi sveto obhajilo, da je trpljenje lažje prenašal, dokler ni bila mera polna in je dozorel na večnost. Pokojnik je bil blagega značaja in vedno pripravljen pomagati, zato so ga vsi spoštovali. Bilje vzoren zakonski mož, kije živel z ženo v najlepšem soglasju, da je bil s tem res lahko zgled vsem našim možem in ženam. Pogrebno mašo smo imeli pri Sv. Rafaelu v. sredo 25. maja, nato smo Ivanove zemske ostanke spremili na slovensko pokopališče v Rookwood. Spomnimo se ga v svojih molitvah. Ženi Dorici ter nečakinji Anki por. Brožič, kakor tudi ostalim sorodnikom v domovini naše iskreno sožalje. P. VALERIJAN DRUŠTVO SV. ANE sydneyskega verskega središča bo namesto napovedane PETE DOBRODELNE VEČERJE priredilo v slovenski cerkveni dvorani na soboto, 23. JULIJA, od 7:30 do 11 zvečer. ZIMSKE KOLINE Na razpolago bodo odlične krvavice (in pečenice) s kislim ali "bujto repo". Zabaval nas bo ansambel "Fantje treh dežel". Doprinos večera bo šel v Gradbeni sklad — za pod v dvorani. VSI DOBRODOŠLI! ^isl; T .. NAŠE NABIRKE Florence L. Barclay: BERNARDOVEMU TISKOVNEMU SKLADU ZA NAŠE “MISLI”: $1,000.- N.N.; $100,- Niko Krajc; $50,— N.N.; $44.— Jože Komidar; $20.— Saša in DuSan Lajovic (namesto venca na grob Ivanu Slavec); $18.— B. Sdraulig; $15,— Stan Ogulin; $14,— Janez Ro^ar, Derry Maddison, Julka Pavlič; $10,—Janez Šveb; $9.— Franc Janežič, N.N., Rozina Tkalčevič, Alojz Ličen, Mirko Ogrizek, N.N.; $8,—Jo-Sefina Sabec, Raj Juha, Ivana Krnel, Viktor Gnezda, N.N.; $6.— Pavla Petek, N.N., Janez Erpič; $5.— Zorka O-šonker, Ivan Kalc, Michelle Šušteršič, Jože KavaS; $4.— Sonja Majcen, Albert Logar, Ivanka Nanut, Frančiška Kotnik, Izidor Postružin, Karolina Lazarič, Anton Ludvik, Jože Vičič, Viktor Fer-folja, Stana Hervatin, Sandra Krnel, Jože Kučko, Milan Gorišek, Jože Nemanič, Emilia Walls, Margaret Hatežič; $3.— Ivanka Žabkar, Alojz Rus, Ivan Bratina, Venceslav Ogrizek; $2.— Ivan Lapuh, Štefanija Šorec, Ivan Troha; $1,— Jožef Ficko, Ivan Mohorko, Oto Tomaž. NAŠIM POSINOVLJENIM MISIJONARJEM, TOGO, AFRIKA: $50.— N.N.; $20.— Josipa Nikolac (za lačne otroke); $10,— Jakob Tomšič (namesto rož na grob pok. Mariji Margon). MATERI TEREZIJI V INDIJO: $100.—Janez Šveb; $50,—Janez Škra-ban (za lačne otroke), v prejšnji številki po pomoti objavljeno pod priimkom Šarkan); $10.— Anica Smrdel in družina (za lačne). BOG POVRNI DOBROTNIKOM! Naj se tu posebej zahvalim naročniku, ki je daroval TISOČ DOLARJEV v BERNARDOV TISKOVNI SKLAD MISLI. Želi biti neimenovan. To pa lahko povem, da ni kak bogataš, lastnik podjetja ali vsaj lastne hiše, ampak je preprost invalid^ Dar je poklonil brezpogojno in je prišel iz srca — v iskreni želji, da bi avstralske MISLI še dolgo živele. Še so idealni ljudje na svetu, tudi med bralci MISLI, hvala Bogu! — Urednik in upravnik Unesem bvch src roman (ENAJSTO POGLA V JE: GARTH NAJDE Garth je molče sedel ob orglah in ni pogledal Jane-Tako je ostal še nekaj časa. Ti trenutki so se Jane zdel1 dolgi kot večnost. Kmalu pa se je prikazal sredi cerkvene ladje. Hodil je vzravnano in oči so se mu svetile. Vse njegovo zadržanje je kazalo razpoloženje osvajalca, ki je prepričan v svoj0 zmago. Ko je prišel do oltarnih stopnic, se je ustavil >n pomignil Jane, naj pride k njemu. »Stopi sem, Jjuba. Pogovoriva se tu pred oltarjem.« Jane je stopila k njemu. Nekaj časa sta stala tako, obrnjena proti oltarju. Ta prostor je bil temnejši kot cerkvena ladja, kajti razsvetljevala so ga le tri ozka okenca z barvnimi stekli. Garth se je obrnil k Jane: »Ljubljena, stojiva na svetem kraju ob svetih ostankih mučencev. Mislim, da ni kraja, ki bi bil preveč svet za to. kar si imava povedati, Bog, v katerega oba verujeva, je tu pred nama, da blagoslovi in potrdi najine besede-Čakam na vaš odgovor.« Jane je zakašljala in potisnila roke v žepe svojega plašča- »Dal, moj odgovor je najprej vprašanje: koliko lel imate?« Videla je, kako je Garth od presenečenja kar klecnil i'1 kako je svetloba na njegovem obrazu kar ugasnila. kratkem oklevanju je odgovoril: »Draga, mislil sem, da veste. Sedemindvajset let mi je-“ »Glejte,« je nadaljevala Jane, »jaz jih imam trideset, k®' žem jih petintrideset, čutim pa; da jih imam kar štir1' deset. Dal, vam hi jih človek prisodil devetnajst, včas^1 celo samo devet... Dobro sem premislila... in prišla spoznanja ... da se ne morem poročiti... z otrokom • • •* Nastala je grobna tišina. Jane je dvignila oči in pogledala Garthu v obraz. ^st razen ustnic je bilo bledo, skoraj zeleno, izraz trd, menel. Garth je spregovoril: »Nisem mislil nase. Ne vem, ka^° je prišlo do tega, toda odkar ste v moji duši vi, nisel11 več mislil nase. Res pa nisem pomislil na to, kako im®. malo takih lastnosti, zaradi katerih bi me mogli vzljubit-1. Prevedel Silvester čuk Ilustriral Lojze Perko Menil sem, da čutite do mene enako kot jaz do vas ... 01 da sva namenjena drug drugemu ...« . Trepetaje je dvignil roko k njej, kot da bi se je hotel dotakniti, toda brž mu je roka mrtvo omahnila. »Prav imate,« je rekel nato, »ne morete se poročiti s človekom, ki ga smatrate za otroka.« Spet se je obrnil proč od nje, itako da je gledali proti °ltarju. Celo minuto je gledal na križ za steklenim oken-Cem. Na križu je bil Kristus v smrtnem boju. »Sprejemam svoj križ!« je rekel, se obrnil in počasi °dšel dol po ladji. Vrata cerkve so se odprla in spet zaprla ln Jane je ostala sama. Počasi je šla do klopi, v kateri \je pred kratkim sedela, *° je čakala na Gartha. Tu je padla na kolena. »O moj Bog,« je zastokala, »daj, da pride nazaj! Vrni mi §a! 0 Garth, jaz sem nevredna, ne pa vi! Garth, vrnite se, Vrnite se! Zaupala bom in ne bom se več vdajala sfcraho-v°m... O ljubi moj, vrni se!« Napeto je prisluhnila. Poslušala je tako dolgo, dokler njeni živci niso bili apeti kot strune. Premišljevala je, kaj bo rekla, če se vrata odprla in bo na njih zagledala Gartha, vsega . °sijanega s soncem. Čakala je molče, toda to čakanje jo Je tlačilo kot zid, katerega je postavila sama in za katerim 0 morala uživata svojo grenko samoto. Se enkrat je prekinila molk nijena prošnja: »O, ljubi moj, vrnite se!« Noben korak ji ni odgovoril. Jane je klečala. Obraz je zagrebla v dlani in nenadoma ]e doumela, da je Garth njeno odločitev sprejel kot do-^°nčno in nespremenljivo in da se zato ne bo vrnil nikdar Niti sama ni vedeila, kako dolgo je tako klečala. Nadnje je bila potolažena. V svojem srcu je bila prepri-J*113, da je ravnala pametno: nekaj ur trpljenja danes je , at\jše zlo kot pa dolga leta razočaranj. Njeno življenje j? Poslej strašno osamljeno. To jo je tlačilo bolj kot si je t a mislila. Bila pa je iskreno prepričana, da je storila °> kar je bilo za Gartha najbolje. Kakšen smisel ima rei njena bolečina? Tako ise je počasi potolažila. Sq V parku ob cerkvi je bilo slišati živahen vrvež. Otroci opuščali v zrak zmaja. Junak dneva je bil Jimmy, lastjo prekrasnega zmaja. Danes se mu je pa res nasmehnila ltrCa' »Bodi srečen tudi ti!« mu je dejal oni gospod, kakav-1111 g°n^ meh pri orglah. Jane se je spomnila, s se .Sn,'rn poudarkom je Garth izgovoril te besede in oči so J* napolnile s solzami. v0 je šla po drevoredu proti hiši, je srečala lahek I)^1Cek, ki je peljai proti postaji. Konjiča je vodil Garth sta^in, za njim pa je sedel služabnik s prtljago. Ko Se srečala je v pozdrav privzdignil klobuk, njegov ^ Pa je ostal negiben, že ga ni bilo več. §a mogla ustaviti tudi Če bi hotela. Toda tega Dolina Drage, ena izmed mnogih prijaznih na niti ni imela, kajti prepričana je billa, da je rav- dolin naše rodne domovine pod Triglavom Oj, hišica očetova, Bog živi te! . . . EDVARD KOCBEK, takoj po vojni minister v beograjski vladi, je takole povedal: . . . UTRUJEN sem, ko spoznavam grozljivost časa in družbe; sam sebi postajam problematičen sredi vedno bolj nerešenih in nerešljivih vprašanj, ob gon-skem in potrošniškem človeku, v o-mrežju demonične organizacije in splošne shicofrenije, nikomur ne morem pomagati in vedno pogosteje hodim za žalostnimi pogrebi, vrsta mladih ljudi umira, ne da bi jih mogel zaustaviti, Dedijer je izgubil drugega sina in ti zadnji dnevi so bili pošastni Povrh pa me ponoči grabita usoda naroda in krščanstva . . . (iz Kocbekovega pisma 18. julija 1966) ZADNJI dve leti vojne in prva leta po vojni so slovenski komunisti zvesto posnemali sovjetske metode in stalinistično prakso. Po vojni je bila Jugoslavija izven ZSSR najbolj stalinistična država. Nesrečna olajševalna okolnost marsikaterega partijca je bila človeška nezrelost. Marsikak nadarjen mladi človek se je takrat za vse življenje obremenil s težkimi dejanji zoper bližnjika. Toda to ni le breme posameznikov, to je breme eksaltirane vizije. Na vprašanje Borisa Pahorja: Kaj bi bilo po tvojem potrebno storiti glede nala tako, kot je bilo zanj najbolje. Prepričana je bila, da je bolečino povzročila le sebi. On bo, si je mislila, prav kmalu srečal ženo, ki mu bo dala vse tisto, česar mu ona ne bi mogla dati. Le zanjo pridejo leta, ko bo sama, sama... V veži je srečala Paulino Lister. »O, mi'9S Champion, prav, da ste prišli! Ste že zvedeli novico? Gospoda Dalmaina nujno kličejo v London. Odpotuje z vlakom ob enih in četrt. Moji teti pa se je pripetila neka nezgoda, zato tudi midve hitiva k zobozdravniku. Odpotujeva z vlakom ob pol treh. Vidite, kako je na tem svetu vse minljivo! Zbogom, miss Champion!« DVANAJSTO POGLAVJE ZDRAVNIKOV RECEPT Preteklo je precej časa. Jane stoji na vrhu velike piramide v Egiptu. Okoli nje počivajo štirje Arabci, ki so ji bili pomagali priti sem gor. Ogleduje si čudovito okolico in premišljuje. Od tiste usodne noči v Shenstonu, ko je ob enih ponoči dozorela njena odločitev, so minila tri leta. O, kaj bi bilo, če bi se Garth vrnil, če bi ga njene solze mogle priklicati nazaj! Kako si je želela tega v tistih urah neznosne žalosti in osamljenosti! Toda Garth ni bil človek tiste vrste, da bi čakal pred vrati, če ga morda kdo pokliče nazaj! Od tistega trenutka, ko ga je zavrnila, je šel od nje proč in od takrat se nista več videla. Očitno je smatral za svojo dolžnost, da se je izogiblje. Enkrat ali dvakrat se je primerilo, da je bila povabijo na v družbo, kjer je bil tudi Garth. Obakrat je prišla tedaj, ko je on že odšel. Mož, ki jo je pretresel, ko j® znal dostojanstveno sprejeti njeno zavrnitev, jo je zdaj pretresal z močjo, s katero si je prizadeval da bi m11 nekoč tako oboževana Jane v življenju nič ne pomenila ker sama noče. Garthov slikarski talent pa je med tem časom postaja' vse bolj slaven. Portret Pauline Lister, ki ga je naslikal kakih še-s£ mesecev po tistem bivanju v Shenstonu, je brž zaslovel’ kajti umetnik je čudovito upodobil dekletovo lepoto in dražestnost. Naslikal je moderno in pristno Američan^0 od glave do satenastih čeveljčkov. Takrat so mnogi menili, da bo skorajšnja poroka zil vedno združila umetnika in model, ki ga je s tako ljub e2' nijo upodobil. Jane je večkrat slišala zgodbico, ki so jo ljudje Prl' povedovali v zvezi s to sliko. Govorili so namreč, da JL’ Paulina pozirala v prekrasni ogrlici razkošnih biser0' okoli vratu in Garth jih je čudovito prenesel na platno Nekega dne pa je vzel nož in postrgal tiste bisere ■> platna ter dejal miss Lister, naj si nadene orglico iz rdeu' kastah biserov, češ da bi se veliko lepše podali k drug'111 barvam na sliki. Ko je Jane videla portret na razstavi, so rdečkasti biseri res- čudovito lepo prišli do izraza na belem Pauliminem vratu. Tisti, iki so imeli priliko videti Prve bisere na sliki, pa so trdili, da je Garth s tem, ko J*h je izstrgal, uničil veliko umetnino. Navadno so povedali še to, kar je o tem povedala Paulina sama: »Skladnost barv je sicer odličen izgovor, toda glavni razlog, zakaj Je Garth tiste bisere odstranil, je pa ta: nekoč je neki obiskovalec, ko je gledal te bisere, sam pri sebi začel peti n»ko pesem. Ne vem, kaj bi dala tistemu, ki bi vedel Povedati, katero pesem je pel!« Jane je to zgodbo čula prvikrat, ko je bila na večerji Pri lady Brandovi. Koncert, na katerem je pela »Rožni Venec«, se ji je zdeti že davna preteklost. Ze več kot leto je prešlo od tedaj, ko sta se z Garthom razšla. To ■ie bila prva vest, ki jo je slišala o njem od takrat. Niti Za trenutek ni podvomila, da je tisti obiskovalec pel "Rožni venec« ... »Vse ure, ki sem jih prebila s teboj, moj ljubi, se mi zdijo kot biserne jagode, nanizane na vrvici... Vsak dan jih prebiram, eno za drugo, kot bi molila rožni venec, svoj rožni venec...« Ta enoletna osamljenost je Janino srce že popolnoma .Mrtvila. Obisk razstave ga je vsaj za hip oživil, toda 0 oživitev je spremljala velika bolečina. (Prihodnjič nadaljevanje) na nezaslišano usodo domobrancev? — je Edvard Kocbek odgovoril: PREDVSEM si jo moramo vzdignir ti iz zanikanja v javno priznanje. Vzdigniti si jo moramo iz potlačene in pohabljene zavesti v jasno in pogumno zavest. Odgovorni ljudje nam morajo razložiti, kako je mogla osvobodilna zmaga spočeti iz sebe tako ostudno bojazen pred nasprotrnkom. Povedati nam morajo, kako more odgovornost do zgodovine odvezati od odgovornosti za človeka. Toda kako naj se približamo demonu uničevalcu, da ne za-divja znova? Edino tako, da mu zatrdimo, da ni nobene veljavne teorije, ki bi pavšalno določala žrtve svetovnozgodovinskega poslanstva in abstraktno razpolagala s smrtjo sočloveka. Gre torej za javno priznanje kriv-d e , ki se tiče nas vseh. Tako dolgo se ne bomo znebili preganjavice in more, dokler javno ne priznamo krivde, svoje velike krivde. Brez tega dejanja Slovenci ne bomo nikoli stopili v čisto in jasno ozračje prihodnosti. RENMARK, S. A., kjer se srečujeta voda in sonce, kakor pravijo. Voda mogočne reke Murray napaja številne vinograde in nasade, sonce pa poskrbi, da je sadje sladko in sočno. Na sliki se ob reki razteza "Jane Eliza Landing", kjer lahko najameš eno izmed "plavajočih karavan", preživiš nekaj prostih dni na reki ter se naužiješ z družino vode in sonca. adelaidski odmevj Q Fr. Janez Tretjak, O. F. M., Holy Family Slovene Mission, 44 Young Ave., l/V. Hindmarsh, S.A., 5007 ( P. O. Box 159, Hindmarsh, S.A., 5007) Telefon: (08) 46 9674 UPAM, da mi rojaki v Adelaidi in okolici niso preveč zamerili, da v zadnji številki MISLI ni bilo našega poročila. Saj ni bilo namerno, a še vedno je toliko dela z urejevanjem duhovnikove rezidence ( 44 Young Ave.) našega misijona, da sem na članek enostavno pozabil. Tisti, ki so pomagali pri čiščenju in urejevanju našega “župnišča”, so lahko sami videli, koliko je bilo dela ^n tudi stroškov. Je pač staro zidovje in polno so- li - ne le popravilo, tudi vzdrževanje pojč denar, kar pa mali skupnosti, kot je naša adelaidska, ni ravno lahko. Naj tukaj rojake v Južni Avstraliji in drugod, zlasti pa tiste, ki jih je skrbelo, kako se bo iztekla predčasna ukinitev pogodbe med nami in anglikansko Cerkvijo, obvestim tudi o tem. Pogodba je bila namreč sklenjena za več let in od nje ni bilo mogoče enostavno odstopiti ter tebi nič meni nič zapustiti najete prostore. Potrebna so bila pogajanja, da namesto nas stopi druga stranka v pogodbo do njenega izteka. Res je s prvim majem naš bivši misijon — od anglikanske Cerkve najeto posest — prevzela tukajšnja vietnamska katoliška skupnost. Njej celotni kompleks zelo odgovarja. Njihova skupnost tukaj v Adelaidi šteje okoli 1300 vernikov in jih od njih baje vsaj tisoč ob nedeljah redno prihaja k maši v domačem jeziku. Njim bo torej vzdrževanje vsekakor veliko lažje. Naj se na tem mestu posebej iskreno zahvalim našemu dr. Stanislavu Franku, kije pri ureditvi zadeve in prenosu pogodbe napravil veliko poti. Z njegovo pomočjo se je — hvala Bogu! — vse čudovito lepo izteklo v naš prid. Zdaj je velika skrb za nami in smo vsi lahko zadovoljni in hvaležni ob srečnem zaključku zadeve. Na dan prvega maja je bila v škofijskem velikem semenišču v Rostrevoiju Marijanska procesija. Vsako leto se je udeležijo skupine raznih narodnosti in p°' živijo njeno pestrost. Tudi naša slovenska skupnost je bila na slovesnosti. V začetku je vse kazalo, da Slovencev ne bo, Tcončno pa se je le zbralo kar precej r°; jakov in med njimi tudi nekaj narodnih noš. Hvaležni smo tistim, ki se ne sramujejo obleči narodno nošo ter se pokazati v javnosti. Čestitati moramo paru, 1° vztraja in nastopa v narodni noši ob vsaki dani prilik1-gospa Angela Dodič in gospod Stanko Šubic. Sam0 želim, da bi bilo takih Angelc in Stankov več. Kako dolgi in res pestri bi bil slovenski del procesije! Mlad’ naši rojaki bodo morali ohraniti ljubezen do tradicije svojega naroda, pa pri tej vsakoletni procesiji ne manjkalo našega vzdušja. Med čakanjem, da se razvije procesija, mi je g. bic šepnil na uho: “Pater, ali veste, kdo je najstarejsl udeleženec in torej najzvestejši tem vsakoletnim n13' rijanskim procesijam med nami? ” Kako bi vedel, saJ Še malo spomina na adelaidsk' obisk ljubljanskega nadškofa: dr. Šuštar je ustregel birmancem in prvi zarezal v njihovo torto. . • nisem dolgo v Adelaidi! In mi pove, da Wetzlovi. esel sem bil tega odkritja. Upam in želim, da bi dob-°ila veliko zvestih posnemalcev, ki bi se leto za letom zbrali na procesiji kot zastopniki naše tukajšnje narodne skupine ter z drugimi počastili nebeško in našo Mater Marijo. Moram pa priznati, da kljub obilni udeležbi letos Pri procesiji le ni bilo tako prisrčno kot prejšnja leta: Poznalo se je, da ni med nami ljubeznivega škofa *^ennedyja, ici je znal tako domače toplo pozdraviti etnične skupine. Pa naj zdaj pri Bogu prosi, da bi o-stali zvesti veri in narodu! ^ne 8. maja smo v naši novi cerkvi v vsej slovesno-st* praznovali MATERINSKI DAN. Letos so mamice Pozdravili najmlajši našega verskega središča, mladin- 1 zbor pa je z ubranim petjem spremljal mašo in Ce'otni spored. Vsem živim materam smo poskušali Pokazati svojo hvaležnost, za vse matere, ki so se že c*le od tega sveta, pa smo pri maši posebej molili, a bi jim dobri Bog z večnim življenjem poplačal za e> kar so dobrega storile na zemlji. dnevni red za maše v naši cerkvi je nespremenjen: delavnikih (razen sobote) je zjutraj ob osmi uri, sobotah zvečer od sedmih, ob nedeljah pa ob de- seti uri. Vabljeni! Rojake v Berriju bom zopet obiskal na zadnjo nedeljo v mesecu. Moram pa reči, da je tam zadnji čas pri slovenski maši bolj slaba udeležba. Vem in razumem, da je na farmah vedno dovolj dela. Vendar pa je tudi res: če je ves teden na vrsti samo delo in je vreme ugodno, bi se vsaj enkrat na mesec lahko odtrgali od vsakdanjosti in prišli k slovenski maši. Morda bo prišel čas, ko boste želeli prisostvovati domači maši, ko boste želeli slišati božjo besedo v slovenskem jeziku, pa ne bo možnosti. Zato ne zanemarjajte tako lepe prilike, ki jo imate zdaj na razpolago! Verouk za prvoobhajance imamo v našem verskem središču redno po nedeljski maši. Naj omenim, da bo pri nas prvo obhajilo konec oktobra, ali pa v začetku meseca novembra. Mladinski verouk imamo vsako tretjo nedeljo v mesecu popoldne ob peti uri. Vsi mladinci ste lepo vabljeni. Moram reči, da je — kljub temu, da je naša skupnost mala — udeležba pri skupnem iskanju poti krščanskega življenja lepa in razveseljiva. Slovenska radijska oddaja v priredbi našega verskega središča je vsako drugo in četrto sredo v mesecu — zvečer ob osmi uri na valu 5 EBI FM. Poslušajte jo! P. JANEZ MLADINSKI KONCERT ... bo letos že deveti v vrsti vsakoletnih koncertov. Bo v Baragovi dvoreni v Kew NA NEDELJO 28. AVGUSTA popoldne ob štirih. Dobiček prireditve je *opet namenjen Skladu za bodoči DOM POČITKA. Doslej se je prijavila pevska in glasbena skupina sydneyskih mladincev, med nami bodo zelo verjetno spet adelaidski pevčki in nastopil bo orkester osmih harmonikarjev (Eastem Suburbs ^ccordion Orchestra) pod vodstvom Heinza Daberniga. Med njimi je tudi a/stral-azijski prvak BRANKO TOMAŽIČ-SRNEC, ki bo nastopil tudi sam. Skupine ali posamezniki, ki bi želeli nastopiti, naj se čim prej prijavijo in predložijo svoj pro-9ram, da ga — če bo kvalitetno odgovarjal — uskladimo v celotni spored koncerta. Naj bo tudi letošnji MLADINSKI KONCERT lep kulturni uspeh! Kh i .. ‘-Junij 1983 i vseh V MILAN je vodilo papeža letošnje majsko potovanje — že njegovo 36. po Italiji odkar je postal poglavar Cerkve. Udeležil seje italijanskega evharističnega kongresa ter imel v dveh dneh sedemnajst govorov in videl okrog sebe dva milijona ljudi. Nič ni motilo prazničnega ozračja, da so vrgli v noči pred njegovo mašo na kongresni oltar bombo: do pričetka maše so vse popravili in ni ostalo sledu o atentatu . .. Kronisti so ugotovili, daje zadnji papež obiskal Milano pred več kot pol tisočletja: to je bil papež Martin V. leta 1418. In prvič seje zgodilo zdaj v zgodovini, da je papež obiskal operno hišo, tokrat svetovno-znano milansko “Scalo”: njemu na čast so priredili koncert Verdijevih skladb. Ob tej priliki je papež govoril, da je tudi svet umetnosti poklican oblikovati človeka in ga dvigati k lepoti in resnici. Resnic krščanstva ni mogoče deliti, kakor ni mogoče deliti človeka od Boga. Milano je' znano industrijsko središče in papež seje v predmestju Šesto San Giovanni srečal tudi z delavci. Govoril jim je o vrednosti dela in o spoštovanju delavca. Takole je rekel med drugim:“. . . Živel sem življenje, kakršno živite vi. Čutil sem njegovo težo in upanje. Vem, kaj pomeni iti v tovarno in tam prebiti najbolj koristne ure dneva vse dni v tednu, vse tedne v letu. Izkusil sem to na lastni koži, nisem se tega učil iz knjig...” CITAT iz knjige “Odkritja” se glasi:“Satan je tu namestil svoj prestol!” in gaje nedavno o zloglasnem nacističnem taborišču Dachau povedal tudi miinchen-ski pomožni škof Neuhausler. Toliko nedolžnih žrtev! Svet jih.ne sme pozabiti in jih tudi ne bo, kakor ne srhe pozabiti žrtev drugih taborišč, nič manj strašnih, nad katerimi je plapolala zastava z rdečo zvezdo. . ; Ni pa še dosti znano in poudarjeno, daje bil Dachau največje pokopališče duhovnikov na svetu. V dvanajstih letih obstoja je bilo v dachauskih barakah zaprtih okrog 3000 duhovnikov različnih narodnosti in ver, med njimi 95% katoliških, med katerimi so prednjačili Poljaki. Umrlo je v tem taborišču 1106 duhovnikov. - Tudi Slovenci smo njih številu doprinesli svoj delež. V OKVIRU simpozija “Človekove pravice — verska svoboda po Helsinkih”,kigaje 18. in 19. majaorga-nizirala avstrijska RTV na Dunaju, je dunajski kardinal Kflnig pozval vse države sveta, naj se zavedajo, da je verska svoboda nujen sestavni del človekovih pravic. Helsinki so leta 1975 pokazale pot. Listino so podpisale tudi evropske socialistične države in jih zato obvezuje. “Prošnja k strpnosti, k odpravi zapostavljanja zaradi vere — ne toliko v zakonskih določbah, kolikor v življenjskem vsakdanjiku, naj bo prošnja uj poziv tega dunajskega simpozija vsem državam sveta, je dejal med drugim. Da, podpisnica listine v Helsinkih je seveda tud* Jugoslavija — pa vendar so v praksi še vedno čudne ozke ideje, kaj verska svoboda sploh pompni. Staln0 ugotavljanje na raznih srečanjih, da so “razmerja med državo in verskimi skupnostmi kar zadovoljiva”, še dolgo ne prikaže resnične slike. Nasprotno: ravno t0 večno poudarjanje “dobrih odnosov” da kritičnem11 bralcu misliti. Čemu res to stalno poudarjanje, če Je vse iskreno v redu? ALEKSANDER SOLŽENICIN, ruski pisatelj in disident, Nobelov nagrajenec v letu 1970, je prejel let°s nagrado mednarodnega sklada Templeton. Ta nagrad3 velja za nekakšno Nobelovo nagrado na verskem p° ročju, saj jo podeljujejo za “pospeševanje vere”. LetoS je nagrada jubilejna - ob desetletnici ustanove. prva jo je pred desetimi leti prejela m. Terezija iz ^ kute, v naslednjih letih pa znane svetovne osebnost' iz različnih verskih skupnosti, ki si prizadevajo z3 zbliževanje ljudi s pomočjo vere. Letos je prišel na vrsto Solženicin, ta borec za pravico in gotovo tu eden najboljših poznavavcev komunizma, pod katerih je v teku let veliko pretrpel. Leta 1974 je bil izgnan^ Rusije in zdaj živi v ZDA, nemalo zagrenjen zaradl otopelosti takoimenovanega “svobodnega sveta”. VIK.TOR1JSK1M SI.OVENCEM North Melbourne 189 Boundary Road, 329 6144 Gb TOBIN BROTHERS funeral directors Malvern 1382 High Street, 509 4720 Noble Park 505 Princes Highway, 546 7860 Frankston 232 Cranbourne Road, 781 2115 na uslugo v času žalovanja Mentone 93 2460 _ davno je spet spregovoril svetu in pokazal svoje razo-caranje nad gnilim Zapadom, ki propada v obilju in uživanju, komunistične nevarnosti pa enostavno noče V]deti. Prav to bo poraz danes še svobodnega sveta, Pravi razočarani Solženicin. DUNAJSKIM SLOVENCEM je kardinal Kttnig dal v uporabo cerkev Srca Jezusovega, za njenega prvega rektoija pa imenoval salezijanskega duhovnika Štefa-na Ferenčaka. Ob cerkvi so tudi prostori Slovenskega Pastoralnega središča s sobama za sestanke in vaje ter 2 uradom in stanovanjem za duhovnika. Slovesnosti Podaje uradne listine dne 13. marca letos je priso-^oval tudi ljubljanski pomožni škof dr. Stanislav Lenič. LJUBLJANSKI nadškof dr. Šuštar je ob zadnjem °bisku slovenskih škofov v Rimu papeža povabil na °°isk v Slovenijo. “Dovolite, sveti oče, da Vam po-H°vno izrazim našo veliko željo in naše prisrčno valj01 pridite nas obiskat, pridite tudi k nam v Slove-n'j°> v Ljubljano in k Mariji Pomagaj na Brezje . . ^ dejal. Papež na te besede ni naravnost odgovoril s' kaj obljubil, pa tudi odklonil ni prijaznega vabila. , °fe je spodbujal, naj z nezmanjšano gorečnostjo rbijo za ljudi, ki so jim zaupani. Del svojega riago-ra je prebral celo v slovenščini. s SPOMENIK JALTSKIM ŽRTVAM v Londonu, ki p° 8a lansko leto odkrili, ni ostal dolgo nedotaknjen. 1 °r°čilo iz Londona ve povedati, da so ga vandali ze-Poškodovali. Ker so uporabljali pri svojem uniče-nem delu celo buldožer, je očitno, da gre za orga-^ttano skupino, ki ji spomenik ni bil pogodu, ali Je bila plačana za naročeno delo. ^Ustanovljen je bil poseben odbor, ki nabira darove Obnovo spomenika. Tako smo prepričani, da bo ^alu Spet staj jn Londončane ter številne obiskoval-žrtv angleške prestolnice spominjal na Jalto. Jaltske e> z našimi slovenskimi med njimi, so vredne, da »imajo! $1ovLOVENKA — ameriška astronautka? Ameriški ^enci so bili kar malo presenečeni, ko je letos v 33 Cu Space Center v Houstonu naznanil, daje bila astr etna Judith A. Resnik izbrana kot druga ameriška °nautka za polet v vesolje. Komisija je odločila Pol1Zrrie(^ desetih astionautov za 11. in 12. “shuttle” ]eta > ki se bo podal v vesolje v začetku prihodnjega ,'^ith A. Resnik je biološka zdravstvena inženirka, t0tlla *z Akron, Ohio. Določili sojo, da bo med pole-,v Vsemiije opravljala razne znastvene poskuse. nautwmeriška domovina” ob objavi novice o astro-je v ' ni imela podrobnih osebnih podatkov. Ime akor tipično slovensko.in za Akron, Ohio, ve- ^isli , mo, da so tam slovenske družine. Je pa seveda lahko Slovenka po rodu, ali pa samo poročena z osebo slovenskega rodu. Prepričani smo: če kdo, bo prof. dr. Edi Gobec poskusil razvozljati uganko in o tej astro-nautki slovenskega priimka vedel kaj več povedati. Novica je pa za nas le zanimiva, ali ne? Le kje na svetu ni slovenskih imen? .. . UMBERTO II., zadnji italijanski kralj iz savojske dinastije (rojen 1904) je v marcu umrl v Ženevi (Švica) za posledicami kostnega raka. Kralj je postal v maju 1946, ko se je njegov oče Viktor Emanuel III. odpovedal prestolu, a vladal je komaj mesec dni: že 13. junija je odšel v izgnanstvo, ker sije Italija izglasovala republiko. Njegova mati Helena je bila hči črnogorskega kralja Nikita Petroviča Njegoša, poročen pa je bil z belgijsko princeso Marijo Jose in imel z njo štiri otroke. Šele zdaj ob njegovi smrti je prišlo v svet, daje bila savojska hiša stoletja lastnik znamenitega turinskega prta, ki ima vidne vtise trpinčenega trupla in velja za prt, v katerega je bilo povito Jezusovo mrtvo truplo po snemanju s križa. Ponovne znanstvene raziskave zadnjega časa potijujejo pristnost te edinstvene relikvije. Umrli kralj Umberto je v svojem testamentu namenil turinski prt Vatikanu in Cerkev je postala njen polnopravni lastnik. GLAS KONCILA, hrvaški verski tednik, omenja v svoji prvi majski številki predavanje Jakova Blaževiča v študentovskem kulturnem centru v Zagrebu. Govornik je poudaril “borbo hrvaškega naroda proti rimskemu papežu, ki jo je treba nadaljevati”. Žaljivo govori o “našem popu, ki mu je dal papež kardinalski klobuk”, kardinalu Kuhariču, in o “delu Cerkve, ki si prilašča brigo za narodno zgodovino, kulturno žetev in tradicijo hrvaškega naroda ter se kaže kot edini pravi zaščitnik interesa hrvaške narodnosti v preteklosti in danes”.. . Vidi se, kaj gre komunistom v nos. Ti napadi, naravnost ali po ovinku, morajo biti na dnevnem redu, da jih hrvaški verski tisk komaj mimogrede omenja. In ker je bilo na Hrvaškem, se slovenska “Družina” zadeve niti ne dotakne. Pa saj še ob domačih napadih tolikokrat stisne zobe ter gre molče mimo njih. Preveč se je navadila molčanja, se mi zdi, to pa podpira videz, da je vse lepo in prav. . . Kaj ne leži prav v tem nevarnost, ki se je doma mnogi v Cerkvi ne zavedajo več? MATI TEREZIJA, kalkutski “angel ljubezni”, je med zadnjim obiskom Rima zbolela. Po poročilu jo je sam papež poslal v bolnišnico in preko temeljitih zdravniških pregledov. Kar so ugotovili, je bila “splošna oslabelost”, kar pa ni čudno ob njenem stalnem delu ter mnogih napornih potovanjih. kotiček naših mladih Dragi striček! Že dolgo se pripravljam, da tudi jaz napišem pismo v Kotiček mladih. Pa naj na kratko opišem izlet na Mt. Macedon in Hanging Rock, ki ga je za otroke, za starše in prijatelje priredila Slomškova šola našega verskega središča. Na nedeljo 29. maja po prvi maši so nas že čakala pred cerkvijo dva velika avtobusa. Kar na hitro smo se posedli. Mi otroci smo šli seveda skupaj, da smo se lahko po svoje zabavali. Vožnja je bila prijetna, še posebno, ker se zelo malo vozimo z avtobusi. Ogledali smo si požgane gozdove in seveda tudi hiše. Bilo je zanimivo in tudi žalostno, pa velikokrat kar neverjetno, kako so mogle nekatere hiše sploh ostati cele, ko je vse okrog požgano. Nato smo se ustavili pri Hanging Rock, da bi imeli vse popoldne domači piknik. Pojedli smo in tudi že malo plezali, potem pa nam je vreme pokazalo fige. Začel je dež in morali smo v avtobusa ter se že okrog dveh začeli vračati v Melbourne. Pa je bilo vseeno lepo. Dan smo zaključili v dvorani pod našo cerkvijo, kjer smo se vsi še enkrat dobro najedli, odrasli so lepo prepevali, mi otroci pa skakali in se igrali v dvorani in okrog cerkve. Tako nam bo dan vsem ostal v lepem spominu. Lepa hvala sestri Silvestri in ostalim za vso skrb, bralcem Kotička pa moje pozdrave! — Tony Bogovič, 12 let, East Kew, Victoria. VNUK POJE ZEMLJA SLOVENSKA, ZEMLJICA DRAGA, DALEČ Sl, DALEČ ONSTRAN MORJA, KAKOR KRALJIČNA ZAKLETA IZ PRAVLJIC, MAVRICA PISANA VRHU NEBA. SONČNE PLANINE, BISTRI STUDENCI, REKE DEROČE, STRME GORE, ROŽNE POLJANE, ŠUMNI GOZDOVI, VINSKE GORICE IN BELE CESTE. KAKOR NA BOŽJO POT ROMAJO K TEBI GOSTE PROCESIJE IZ VSEGA SVETA; Z ZLATIMI ČRKAMI VSEM JE ZAPISANA TVOJA LEPOTA NA SREDI SRCA. RODNI DOM DEDOV TAM POD TRIGLAVOM, VIDEL MORDA NE BOM TE NIKDAR -PA TE V SPOMINU BOM ZVESTO OHRANIL KAKOR SVETINJO NA PRSIH VSEKDAR. ZEMLJA SLOVENSKA, ZEMLJICA DRAGA, DALEČ ZA MORJEM, ONSTRAN PLANJAV! OJ,DA SEM LASTOVKA, K TEBI ZLETEL BI IN Tl PONESEL DEDOV POZDRAV. MIRKO KUNČIČ DRAGI OTROCI, danes pa bi vam rad zastavil t° uganko. enj nofjcj stojijo v gozdu možici; Širok klobuk so si na glavo dali, čeprav so v senci si svoj dom izbrali. Kdo so to-hite Poskusite uganiti, samo ne pozao mi poslati rešitev, da izžrebamo nagf3 jenca! — Striček. Kaj pa moža na sliki še poznate? obhajanju nima na glavi škofove kape, pravimo mitra, a se gotovo še spomnite ^ govega očetovskega obraza. Sliko sem “ Kotiček, ker ravno obhaja otroke. “ s GARJEVA TANJA v narodni noši ^ pred nadškofom, ki ji ravno daje JezU53^ roko. To je bilo v Melbournu pri večer*1' botni maši. ^ Sliko pa sem objavil tukaj tudi zal^j„ili je na njej na nadškofovi levici kot str .. TONY BOGOVIČ. Nad sliko lahko P'e gl/o te njegovo ime in seveda tudi celo ni pismo. Toni pridno ministrira in vedn0 ^ haja točno. Tako tudi njegov brat ki pa je na sliki za nadškofom in ga n' če videti. .. 1985 Misli, Junij ^ A WHYALLA-NORRIE, S. A. - Spet se oglašam z nekaj vrsticami, s katerimi naj iz srca pozdravljam vse r°jake - bralce MISLI. Skoraj bo 25 let, kar nam je Pater predstavil ta slovenski mesečnik pod Južnim Križem. In vsa ta leta jih naša družina zvesto prebira. Da se najprej ustavim pri adelaidskih rojakih, ki jim 12 srca čestitamo, da so v tako kratkem času postavili svoje svetišče svete Družine. Res srečen in omembe Vfeden dogodek je bila slovesna blagoslovitev, katerega sem se udeležila z možem tudi jaz. Domače sva se Počutila tam, četudi daleč od doma. Kar občudovala SVa tamkajšnje zavedne rojake, njih pridne roke in ^niženo zavest. V slogi je moč! Letos obhaja naša družina 25 let, kar smo smo za-P^stili Avstrijo in Evropo ter se podali na daljno pot Pr°ti neznani deželi pod Južnim Križem. Mnogo smo 'nieli znancev v Avstriji, ki so se prav tako naselili v ^vstraliji in so kot mi naročniki MISLI. Teh se ob °bletnici še posebej spominjamo, kakor se, upam, |udi oni še spominjajo naše družine iz begunskega .borišča Asten. Naš oče Roman je pridno zvonil !tl nas klical v taboriščno kapelo, kjer je “mežnaija Pilal”, kot smo mu včasih nagajali. Pismu prilagam tudi izrezek iz našega krajevnega popisa, ki piše o smrti tukaj umrlega našega rojaka LOjza JAKOPIČA. Tako vsaj v Matici naših polnih ne bo pozabljen, ko se že v življenju ni dosti ^žil z nikomer. Pokojnik je baje dolgo vrsto let de-j3 Pri B. H. P. v Whyalli — tudi mi smo tu že toliko ’ Pa se nismo nikoli srečali, četudi smo mislili, da ^-namo tukaj vse Slovence. Umrl je 1. februaija 83 v Whyalla Hotel-u, kjer je živel kot “upokojeni avec”, kakor ga imenuje omemba v časopisu. y *^er sem hotela MISLIM ustreči s podatki, sem se l telu zanimala zanje, pa so mi rekli, da so vse docente poslali v Adelaido na urad Public Trustee. Urad B.H.P. ni imel o pokojnem kaj več po-lft v’ dobila pa sem datum njegovega rojstva: 1 1 A 1 a 4 1 1 • • ■ 1 Priporočam se Slovencem vzhodnega dela velikega Melbourna za vsakovrstna avtokleparska dela, avtobarvanje in podobno. Opravljamo zasebno'in za vse večje zavarovalnice. A. V. MOTOR BODY REPAIRS 1/117 LEWIS RD., WANTIRNA SOUTH, 3152, VIC. — Telefon delavpice 221 5536 TOWING SERVICE 24 ur dnevno na telefonu 221 5757 ali pa doma — 232-4314 Rojak VOJKO VOUK križem Jf australske j §J Slovenije zvedeti. Povedali pa so mi, da ima v Adelaidi brata Štefana. Morda bi dobili zvezo z njim in izpopolnili podatke za Matico mrtvih. Pa naj dodam za konec še rešitev aprilske križanke. Zelo rada jih rešujem, poslati jih na uredništvo pa kar pozabim, ico čas tako hitro beži. Še enkrat: lepe pozdrave vsem bralcem, znancem iz taborišča in p. uredniku pa še prav posebej! — Marta Z rim in družina. Iskreno se Vam zahvalim, da ste se toliko potrudili za našo Matico mrtvih. Če bi Vi ne poslali imena in podatkov, bi pokojni rojak najbrž nikoli ne prišel na seznam naših mrtvih. Bralce MISLI po drugih krajih Avstralije ob tej priliki naprošam, da vzamejo gospo Marto za zgled in mi sporočijo slične primere. ■Žal je prišlo pismo en dan prekasno in poslane križanke oz. Vašega imena nisem mogel dati v žreb, kije že izbral nagrajenca. Pa drugič! Pozdrave vsem Slovencem v daljni Whyalli, bratu pokojnega Alojza - SYDNEYSKIM ROJAKOM nudi BOLOGNA SMALLGOODS Telefon 728 1717 7 OUEST AVE. CARRAMAR, 2163 sveže meso, kvalitetno suho meso, raznovrstne salame in druge mesne izdelke. Za razne priložnosti po naročilu spečemo tudi celega prašička. Hitra in brezplačna dostava. Obrnite se na nas! Priporoča se lastnik podjetja J. & A. ŠKRABAN Opali Ogleduješ po lepem darilu, zlasti morda pred obiskom domovine? Oglasi se pri nas: imamo bogato izbiro BRUŠENIH OPALOV in DRAGIH KAMNOV, izdelujemo pa tudi ZLATNINO in SREBRNINO po lastnih načrtih ali Vaših željah. Ko kupujete opale, dre kamne, zlatnino, zaročne in poročne prstane . . . OBIŠČITE NAS! Pomenili se bomo v slovenskem jeziku! KOVACS GEMS & MINERALS 291-293 WATTLETREE ROAD, EAST MALVERN (Melbourne), 3146 Telefon: 509 1611 'H v r r r r v r r ir r i-i’ r r v v r r r v i- v mogoče ga kdo adelaidskih naročnikov pozna in mu bo dal brati te vrstice — pa naše iskreno sožalje, kakor tudi sorodnikom v domovini! — Urednik. V TASMANIJI je v marcu ali aprilu letos umrla gospa ANA PRELEC, ki je živela v Hobartu. Med obiskom sva se oglasila pri njej z nadškofom dr. Šuštarjem, ko so nam tamkajšnji rojaki povedali, daje zelo bolna. V maju je nekdo vrnil aprilsko številko MISLI, ki sem jo poslal pokojni kot redni naročnici na njen naslov. Naslov je bil spremenjen v: c/-St. John’s Park Hospital, Newtown, Tas. A tudi ta je bil prečrtan s pripisom: Deceased. Return to Sender. Po tem bi sklepal, da je rojakinja umrla v Newtownu, datuma pa seveda še nimam. Od tasmanskih rojakov mi še nihče ni sporočil o tej smrti — hvaležen bom za podatke, kdaj je umrla in kje je bila pokopana. Prav tako bi rad zvedel — če je seveda mogoče — kdaj in kje je bila pokojna Ana rojena. Če se prav spominjam, je Melbournskim rojakom je na uslugo ZOBNI TEHNIK I)E NT A L TECHNICIAN LUBI PIRNAT 18 WRIDGWAY AVE., BURWOOD, Vic. Telefon: 288 4159 Izdelava umetnega zobovja in vsa popravila. Full denture Service and repairs. dejala nadškofu, da je doma iz Kranja, kjer še živi njen sin. Njenega dekliškega priimka pa tudi ne vem- Pokojna Ana mi je v lepem spominu vsa ta leta, kar obiskujem Tasmanijo. Vem, da je rada pomagala drugim, dokler je bila še pri zdravju. Tudi petje je_ze^ ljubila, pa naj bo nabožne pesmi ali pa narodne. Škot dr. Lenič se jo je še dolgo po svojem obisku Tasmani' je spominjal in jo omenjal v pismih, kako je pela in so ji od ganotja istočasno polzele debele solze po 1>' cu. Naj ji Gospod da večni pokoj! — P. Bazilij ST. ALBANS, VIC. — Kot dolgoletni prijatelj Če' hunove družine bi rad sporočil uredništvu in bralcem MISLI, da je dne 7. maja letos v Mooroopna Nursing Home (zraven Sheppartona, Victoria) umrla rojakinj3 MARIJA ČEHUN. Njen dekliški priimek je bil Čeh ^ rojena je bila dne 18. februaija 1908 v Ljubljani. Le*3 1939 se je poročila s Francem Čehunom. Po vojni je družina izgubila vse svoje imetje ter je bila izgnana'' Avstrijo. Od tam so Čehunovi proti koncu leta 194 emigrirali v Avstralijo. Svoj domek so si postaviliv Benalli, Victoria, kjer je Franc delal pri C. R. B.,t^a' rija pa se je zaposlila kot šivilja. Zadnja leta jo je mu' čila huda bolezen, da se je le s težavo in z oporo pfe' mikala. Zato po smrti moža predlansko leto ni mog13 ostati sama, ampak se je preselila v Shepparton k sv^ ji hčerki Brigiti por. Kelleher (po poklicu je učitelj1 ca, dočim je sin Teodor kemični inženir in trenutn0 zaposlen v Nemčiji). Zdaj jo je Bog rešil trpljenja 1,1 jo spet združil z možem Francem, ki ga je še vedn0 Ortopedske lesene čevlje (cokle) morete kupiti pri slovenskem podjetju, ki jih ročno izdeluje in razpošilja po vsej Avstraliji in po želji tudi v Evropo ( za naročilo dveh parcv poštnine ne računamo)-Imamo v NSW največjo zalogo in izbiro vseh velikosti in raznih barv. Izdelujemq tudi vsakovrstne čevlje po naročilu (ročno delo). — Za naročbo in informacije telefonirajte (v slovenskem ali angleškem jeziku). Handmade CLOGS Z naročilom po pošti pošljite obris noge! SA-KLEN Phone: (02)699-6477 185-187 REGENT STREET, REDFERN, N.S.W. 201^ Delavnica in trgovina na istem naslovu, ne daleč od glavne sydneyske postaje (prostora za parkiranje vedno dovolj!). Odprto sedem dni na teden: Od poned. do petka od 8 do 5:30' ob sobotah od 8 do 12 in ob nedeljah od 10 do 4 pop. SLO VENI A N FUNERAL SER VICE 724 5408 A.F.D.A. 72 3093 Sydneyskim Slovencem v času žalovanja 24 ur dnevno na uslugo: v velikem Sydneyu, na deželi, v Canberri A.C.T., kakor tudi pri meddržavnih ali prekomorskih prevozih pokojnih. zelo pogrešala. Pogrebno mašo za blago pokojnico smo imeli v ^rni cerkvi sv. Jožefa v Benalli dne 10. maja, nato je sJedil pogreb na tamkajšnje pokopališče, kjer že po-^’va njen mož. Iskreno sožalje sorodnikom, pokojnici pa obljubljamo spomin pred Gospodom. — Marko Zitter-Schlager. , Tudi uredništvo izreka ob smrti pokojne Marije, ki bila z možem dolga leta naročnica in bralka MISLI, domačim iskreno sožalje. Vsem bralcem jo pri-P°ročam v molitev. — Urednik. n Melbourne, vic. — Da ne bodo same žalostne v°v'ce, naj dodam vsaj eno veselo: Dne 21. maja sta si cerkvi sv. Avguština v mestu obljubila zakonsko zve-°bo Anton Mihelčič in Angela Tenace. Tonček je iz je e znane družine dr. Franca Mihelčiča, nevesta pa 'talijanskega rodu. Želimo jima obilo blagoslova a novo skupno pot! — Poročevalec. *toO BI VEDEL POVEDATI... q gospe Marceli Bole .sprašuje njena prijateljica iz I^Pčin v Trstu, če bi fnogli kaj poizvedeti o njeni teti, j. se že dolgo ne oglaša več. Njeno ime je GIZELA SMlNA in je doma iz Komna. V Avstralijo je prišla n^ *eta 1924. Kot se spominjajo doma, je teta vodila ‘Je v brisbanskem pristanišču gostilno, ki se je ime- E. Z. OFFICE MACHINES Zastopnik podjetij 01ympia in Adler strojev se melbournskim Slovencem priporoča za prodajo novih in starih pisalnih, računskih in podobnih strojev vseh znamk. Izvršujemo vse vrste popravil! V zalogi imamo slovenske črke ČŽŠ, kijih Vaš pisalni stroj morda še'nima. EMIL ZAJC 1 Varra Court, N. DANDENONG, Vic. 3175 Telefon: 795 6937 novala “pri Evropejki”. Bi nam kdo mogel pomagati pri iskanju? Sleherno vest o pogrešani sporočite na uredništvo, dajo posredujemo dalje. * * * REŠITEV majske križanke: Vodoravno: 3. kolonija; 7. krmilo; 8. paziti; 9. o-značiti, 10. atol; 11. majaron; 13. teta; 14. Etna; 16. jokavec; 17.Oslo; 19. računalo; 21. celina; 22. Ne-žika (Slomšek: Blaže in Nežika v nedeljski šoli) 23.pa-raliza. — Navpično: 1. grozdje; 2. lipa; 3. kopinjak; 4. lepi; 5. neznanec; 6. jutro; 11. majolika; 12. revščina; 15. navlaka; 18. stena; 19. rabi; 20. noži. REŠITEV so poslali: Lidija Čušin, Jože Grilj, Francka Anžin in Marija Špilar, Ivan Lapuh, Vinko Jager; Zorka Peršič, Elka Pirnat. —Izžrebana: Zorka Peršič. F. T. ADMINISTRATIVE SERVICES Pty. Ud. 182 Norton Street, Leichhardt, N-S.W„ 2040 TAX CONSULTANTS — INSURANCE BROKERS Prevzemamo registracijo in popolno knjigovodstvo vsakovrstnih podjetij in družb ter kontraktorjev. kakor tudi posameznikov. Urejamo davčne obračune ("Income tax retum”), rešujemo davčne probleme in nudimo potrebne nasvete. Posvetujte se z rojakom: V. FERFOLJA, J. M. THAME, E. WEINBERG Predstavljamo različna zavarovalna podjetja — "Tariff. Companies" Nudimo vam zavarovanja: za življenje, za bolezen, v nezgodah; zavarovanja nepremičnin itd. (VVorkers' Compensation, Public Risk, Superan-nuation scheme, Pension Funds.) Telefon: SYDNEY 560 4766 in 560 4490 ^isli , .. SLOVENSKO MIZARSTVO se priporoča melbournskim rojakom za izdelavo kuhinjskih omar in drugega pohištva po zmerni ceni. FRANC ARNUŠ Telefon: 76 Beveriey Road. 459 7275 ROSANNA, Vic. “Kako se da najlaže ugotoviti, koliko je kokoš stara? ” — “Nič lažjega kot to! Po zobeh.” — “Saj kokoš vendar nima zob.” — “Ona ne, ti pa.” “Vi ste edini uslužbenec, ki ga ne bi mogel zamenjati stroj.” - “Kaj res? ” - Res, res! Ker še niso iznašli stroja, ki čisto nič ne dela.” 1 2 3 4 5 6 7 8 S pomočjo danih besed v dopolnjevalki (ki gotovo niso slovenske) poišči nove, slovenske besede določenega pomena: 1. Znameniti slovenski samostan, ki je znan iz Jurčičevih spisov. 2. Eno izmed kitajskih velemest. 3. Izraelski naziv za Boga. 4. Nočna ptica. 5. Živalska dlaka. 6. Majhno naselje. 7. Perje za lovskim klobukom — pa tudi povzročitelju gorja tako pravimo. 8. Eden mesecev v letu. Če si izbral pravilne besede, dobiš v stolpcih, ki sta označena s puščico, od vrha navzdol napis, katerega je videl na nebu rimski cesar Konštantin, ko je šel v boj proti Maksenciju. Da bo uganka malo težja, je ta napis v dopolnjevalki v originalnem jeziku — v latinščini. V slovenščini se glasi: V tem znamenju boš zmagal! Rešitev pošljite do 8. julija na uredništvo! DOPOLNJEVALKA _________________4- l čin-sat nak-ton | J Eva-hoj siv-hor cin-ako j Ava-cis cev-Kir Vuga-St. TUDI SKOZI STISNJENE ZOBE SE DA ZBIJATI ŠALE . . . (Temu se smejejo v Sloveniji —pa se dajmo še mi!) + Najtežje premaknemo tiste, ki se presedajo iz fotelja na fotelj. + Težje napolnimo želodec kot pa glavo, ker je želodec izbirčnejši. + Vse tisto, česar je bilo včasih na tone, bo. vsakčas na bone. + Najlažje se učimo na napakah, ker materiala ni treba uvažati. + Oglas: Popoldansko zaposlitev nudim obveščeval' cu z nalogo sprotnega obveščanja, kje dobiti kavo, meso, limone, žarnice, maslo, bencin in podobno. + Vsak sam ve, kje ga čevelj žuli, razen našega gospodarstvenika. + Če vsi mižijo, je mar to enotnost gledišč? + Včasih je narod pripovedoval bajke, sedaj jih P°' sluša. + Več kot je državnih mlinov, manj je moke. + Dobro je, da je naš gospodarski položaj slab. drugačen bo boljši. + Kljub ostrim ovinkom nekatere ne odnese iz fo Ija. + Kurilnega olja ni, ampak ga lahko kupite za devize' - Kave ni, ampak lahko jo kupite za devize. - MaS ni, ampak lahko ga kupite za devize. + Dovolj smo se zibali s prikimavanjem! + Velike napake se zmanjšajo z gledanjem sk°11 prste. ^ *’ !1 ;; Urarsko in zlatarsko podjetje <1 |! Alexander < > ; • WATCHMAKER and JEWELLER ; I 190 Church Street (vogal Macquarie St.) !! Parramatta, N. S. W. Telefon 633 1384 '\ vam nudi 10% popusta pri vsakem.nakupu, 20% pa na ■’ vsa popravila ur in zlatnine ter šest mesecev garancU6, \ ;; Engraviranje imen brezplačno. ;; HANDMADE JEWELLERY DES1GNED AND ;i MACFE IN OUR OWN WORKROOM. Sydneyski rojaki, pridite in se sami prepriiaJie ;! I > o ugodnih pogojih. — Priporočata se E. & C. ROBNIK TRENUTKI molka — Misli za vsak dan leta je napisal Franc Sodja CM. knjiga je izšla v Argentini. Vezana stane 4,— dol., broširana 3.— dol. HOJA ZA KRISTUSOM je knjižica v obliki molitvenika, ki obsega nesmrtne spise Tomaža Kempčana. Cena lično vezani knjižici je 5. dol. HVALIMO gospoda je zbirka ljudskih cerkvenih pesmi (z notami) v obliki molitvenika. Dodane so tudi stalne mašne in druge molitve. Cena 5. °‘- Ista pesmarica v skrajšani obliki (tiskana v Avstraliji) stane 2.- dol. KRISTJAN moli je naslov najnovejšega molitvenika, ki je izšel lani v Jubljani in ima 305 strani. V belih, rdečih ali temnomodrih trdih platnicah. ena je 5. dol. SHEPHERD OF THE VVILDERNESS — Angleški življenjepis misijonarja araga v žepni izdaji. Spisal Bernard J. Lambert. Cena 2,— dol. Men VVHO BUILT THE SNOWY - O življenju fantov, ki so gradili n°wy Mountains projekt, napisal v angleščini Ivan Kobal. Cena 8,- dol. THE ORCHARD — Dore Sluga, povojni emigrant, v angleščini opisuje °življanje vojne in revolucije v Sloveniji ter povojno begunsko pot mladega dnta v svet. Vredno branje tu rojenim slovenskega rodu. Cena 6.— dol. SLOVENIA LAND OF MY JOY AND MY SORROVV — Vlado Kozina, 0venski duhovnik v ZDA, v angleščini živo opisuje, kako je kot mlad štu-nt~bogoslovec doživljal grozote revolucije v Sloveniji. — Cena 9.— dol. THE GLIMMER OF HOPE (Svit upanja) - Izšla je v angleškem jeziku v |.aniozaložbi pisca Jožeta Komidarja, N. S. W. Obsega spomine na Loško do-n° v času revolucije in razmišljanja o komunizmu. - ('ena 6.- dol. MOHORJEVKE 1983: CELOVŠKE 14.-, GORIŠKE pa 16. dolarjev. SLOVENIAN HERITAGE (Vol. I) — Zbral in uredil dr. E. Gobetz, izdal pa Slovenian Research Center of America. V angleščini pisana knjiga o slovenskih dosegih v svetu, 642 strani večjega formata, trdo vezana. Vredno branje zlasti mlademu rodu med nami. — Cena 18,— dolarjev. AUSTRAUAN Naj omenim, da poštnina v ceni NI vključena! SLOVENSKO-AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc. pozdravlja vse rojake in bralce MISLI s prisrčnim vabilom: KADAR SE MUDITE V CANBERRI, OBIŠČITE NAS! 'sem rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš DOM, poznan pod imenom TRIGLAV, na Irving Street, PH1LEIP (CANBERRA), A.C.T., je odprt gostom vsak dan (vključno sobot, ncdtflj in pravnikov, ra/en velikega petka in večera božične vigilijc) od 11.45 a.m. do 11.45 ure p m. ^l>(1inio številne slovenske pijače, naša kuhinja pa servira okusno domače pripravljeno hrano vsak dan "d Petih popoldan do desetih zvečer, na nedelje in praznike pa že od dvanajste ure dalje. Tudi Vam bo pri nas vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici. KAI)AR SK MUDITE V CANBERRI: DOBRODOŠEL V SEOVENSKEM DOMU! telefonska številka: (062) 82 1083. DONVAL RAVEL VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA DONVALE TRAVEL 1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure) Vabimo Vas, da obiščete našo pisarno, ki ima lastni prostor za parkiranje Pokličite nas in ako Vam je ugodnejše, PRIDEMO TUDI NA VAŠ DOM . Z nasveti pri načrtovanju in pri urejevanju Vašega potovanja po Avstraliji ali preko moija (pri nabavi potnih listov, viz, raznih drugih dokumentov, finančnega posojila, zavarovanja, fotografij za potne liste . . .) VAM JE NA USLUGO ERIC IVAN GREGORICH DONVALE TRAVEL 1042—1044 Doncaster Road. EAST DONCASTER. Victoria 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure!) Ime GREGORICH je med viktorijskimi rojaki že od leta 1952 dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje. PARI, KI NAČRTUJETE POROČNO POTOVANJE, STOPITE V ZVEZO Z NAMI! UREJAMO TUDI POTOVANJA PO AVSTRALIJI, V NOVO ZELANDIJO, BALI, SINGAPUR, HONGKONG, ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIŠKE, KANADO TER SEVEDA KAMOR KOLI V EVROPO IN NA VSE STRANI SVETA. Ne pozabite ime ERIC IVAN GREGORICH! Priporočamo se in Vas ne bomo razočarali!