TW b«K lAiniiihj mmSmm to I I	I I	A* I ^^ ^^B I	^^	I ^^	Iseaed tbw tiliiii a ^
II	__VIV f VAMAAMV1H4 A III1V1 llftll
t!........................' 1	NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI.	1 ■
—=====--- j --- . 1
NO. 23.	CLEVELAND, OHIO, MONDAll FEBRUARY 24. 1919.	>	LETO XXII. - VOL. XXIL I
_____£_-M-____________________._i_
Novice iz stare domovine. Napad na tržaškega škofa
"Hrvat" v Zagrebu piše dne 31. decembra: V Ljublja no je dospela nekoliko jugoslovanskih legijonarjev, ki pripovedujejo, kako je jugoslovanski svet v Ameriki pri šel do prepričanja, takoj ko je Amerika napovedala vojno, da mora priti do zjedin-jenja, narodnega in političnega, Hrvatom, Slovencev in Srbov. Oblika nove jugoslovanske države ni igrala | nobene vloge. V Clevelandu se je ustanovila četa "Zrins-§ ki," ki je štela 480 mož. Pri tej četi je bilo 32 Slovencev. Ta četa je dolgo potovala in konečno dospela v Marsiljo, kjer jo je pozdravil dr. Gre-gorin.'Iz Marsilje sotodpoto-vali v sverno Afriko, kjer so se vežbali, potem pa so krenili na solunsko fronto. Tu so bili prideljeni srbski armadi in prodrli z njo v BaČ-ko in Banat. Prostovoljci iz Amerike vedo mnogo povedati zanimivega o nastopu Jugoslovanov v Ameriki te-. kom vojne. ■H .	■ •
| Iz Ljubljane se poroča 31.
decembra. V Kastvi so zasedli Italijani vse hiše in Šole, katere so zaprli, češ, da se bo pouk nadaljeval po novem letu, toda v italijans-j kem jeziku. V Trnovem pri j Ilirski Bistrici so istotako / zaprli šolo. V Gorici in po Goriškem nameravajo po-,. klicati za dve slovenski šoli, t-jutere je pred vojno vzdrževala goriška obfcina, iz Italije učitelje, ki bodo pripra-» vili slovenske otroke za obi-1 skovanje italijanskih šol.
Sklenili so tudi spremeniti \ šolske knjige, učiteljem je pa zapovedano poučevati edino v italijanskem duhu. Za kotarskega šolskega nadzornika je imenovan neki Francesco Spazzapan, zagrizen renegat, kv je bil v čajsu j>r-ve italijanske okupacije nad zornik slovenskih šol v Kobaridu in v Brdih.
Italijanski visokošolci v
Yrstu so sklicali 31. dectm-bra> shod v Polliteana Ro-sseti, na katerem so zahtevali zjedinjenje Reke in Dal matije z Italijo.. To priliko so izkoristili tržaški Italija-naši za pogron Slovencev. Po> shodu so se napotili po glavnih ulicah z italijanskimi zastavami proti glavnemu stanu poveljnika tretje armade, vojvoda d'Aosta, kjer se je mudil ravno tudi vrhovni poveljnik italijanske armade Diaz. Od tu so krenili demonstrantje proti škofovskemu dvoru.
Druhal je udrla v škofovo stanovanje ter razmetala po sobah spise, slike in druge predmete. Velik del spisov je pometala skozi okno na cesto, kjer je stala velika mno žica demonstrantov, ki so klicali: "Živela Italija! Doli s slovenskim škofom!" Udr-li so na to v privatno 'škofovo sobo in odnesli s seboj privatno korespondenco. Ka kih 50 demonstrantov je pri-drlo do škofa Karlina, kateremu so zagrozili s pestmi in ga pozvali, da se takoj odstrani, in pozdravi z balkona na katerem so medtem razobesili italijansko zastavo, demonstrante z "Evviva T Italia!" škof je vse to odklonil. Potem so hoteli prisiliti škofovega tajnika, dr. Pahorja, da poljubi italijansko zastavo ter mu pometali vse spise na cesto. Od škofove palače so krenili demonstrantje proti poslopju lista "Edinost", strgali ploščo z napisom in udrli v zgradbo, kjer ravno ni bilo nikogar. Uredništvo in upravništvo ima veliko škodo.
Predsednik W9sod ostane en teden v Ameriki, potem se vrne na konferenco
1 I- Washington, 23. fetor. Wilson ostane samo en teden v Klmeriki, nakar se takoj vr-He v Pariz. Kongres bo za-Bključil svoje zborovanje 4. »marca in predsednik upa, da ||do tedaj bo lahko uredil vse g, državne posle, da se lahko vr fcne na mirovno konferenco. •■Predsednik pride v Boston Bv pondeljek opoldne, popold-Pne pa ima govor o mirovni konferenci in o Ligi narodov zvečer se odpelje s posebnim vlakom v Washington. Naredi! se je načrt, da skliče predsednik Wilson vse gu-vernerje vseh držav na po-> sebno konferenco glede brez f poselnosti. To je važen program, in Wilson upa, da se bo dalo nekaj ukreniti. Wil-p sonova navzočnost je nadalje potrebna v Parizu radi ne-, varnega položaja Clemen-I ceau-ja. Kongres bi se rad zbral k posebnemu zasedanju, toda Wilson tega zasedanja ne bo sklical.
POVELJNIKJ SUB ! MARINOV KRIVI.
London, 23. febr. Zavezniška komisija, ki je preisko-n kovala delovanje poveljni-§ kov nemških submarinov, mm je izjavila, da bo postavila pred mednarodno sodišče pvajset poveljnikov subma-
mNk-- -	» ..isk-
ri nov in jih bodejo sodili radi umora.
NEMCI NA MIROVNI KONFERENCI.
Pariz, 23, febr. Zastopniki nemškega naroda bodejo pripuščeni na mirovno konferenco v sredi meseca a-prila, da izrazijo svoje Želje. Meseca junija bodejo podpisani vsi mirovni dogovori. 700 BOLJŠEVIKOV UBITIH.
Kodanj, 23. febr. 700 Spar takusitov je bilo ubitih vj Ruhrsksm okrožju v Nemčl-| ji v boju z vladnimi četami, i Nemški boljševiki so vpri-f zorili v več mestih silovite nemire in klanje. AMERIŠKI VOJAKI V RUSIJI.
Washington, 23. fel?r. A-j meriški vojaki ostanejo v j Rusiji do junija, je danes iz-jayil vojni tajnik Baker. Potem odidejo vojaki domov, toda na njih mesto pošljejo najbrž druge.
PADEREWSKI PRIZNAN
Pari, 23. febr. Zavezniki so priznali vlado Ignacija Paderewskija kot presedni-ka poljske republike. General Pitsudski, ki se poganja za to čast in je naklonjen bo-ljševikom, ni bil priznan od zaveznikov.
Z nedržavljani se pora lepo postopati in jih prnobiti za Ameriko
V zborovalni dvorani Western Reserve vseučilišča je govoril pretečeno. soboto profesor E. A. Setiner, ki je izkušenec v naseljevanju in znamenit pisatelj. Govoril je o nastopu ameriške vlade napram naseljencem. Izjavil se je, da se mora najti ljubezniv, dostojen način kako naj vlada postopa z naseljenci in onimi, ki niso državljani.' Profesor Stiner je dejal: Če sta dva žida iz New Yorka lahko povzročila toliko gorja v Rusiji (Trotzkv), kakšne bodejo šele razmere v Evropi, če Amerika pošlje vse nezaželjene elemente tja Tiranija, zatiranje, lakota, umori, miljonske krivice, vse to znači boljševizem, in na tej podlagi se danes v Rusiji vlada. Amerika je na drugi strani vzor vseh držav kjer so politične, ekonomske in družabne razmere najbolj urejene, kolikor je mogoče pričakovati od nepopolnega sveta. Raditega pa smatram za potrebno, da je Amerika skrajno prijazna z onimi, ki še niso državljani, da jim skuša ob vsaki priliki razložiti amerikanizem in jih pridobiti za svoje vzvišene ideje"
To je tudi naša ideja, namreč ne preganjati naseljence ter jih plašiti s strogimi postavami, ampak pomagati jim, svetovati jim in jih tako pridobiti za Ameriko. Sila ni nikjer dobra, razven za onega, ki s hudobijo nastopa proti Ameriki. Mi pa vemo,- da so naši ljudje dobri ljudje, ki ljubijo in spoštujejo Ameriko. Naša dolžnost je pomagati tem ljudem in jih pridobiti za državljanstvo, a objednem jim razložiti ogromni prepad, ki stoji med amerikanizmom in bolj Ševizmom. Na ta način I30 Amerika pridobila mnogo najboljših moči;
— Iz Collinwooda nam poročajo: Kakor je M. Lah o-menil v dopisu v vašem cenj. listu bi bilo jako neumestno in nepravično soditi vse col-linwoodske Slovence po skrajni podivjanosti in surovosti par pristašev SRZ. kateri tvorijo v Enakopravnosti triko opevano "trdnjavo." Surovost ljudi, ki napadajo rojake, ki se zbirajo, da se posvetujejo kako pomagati svojim lačnim otrokom, presna vse mefe. Resnica je, da" v Oallir.woodu teh divjakov ni več kot par deseun, ki so bili proi pre-
____1_—___.
^ft M
Gorenja slika nam kaže ranjkega Josipa Papež, o katerega smrti na bojišču so stariši tudi Šele zadnji teden bili obveščeni. Josip Papež je iz znane, spoštovane rodbine Papeževe iz Newbur-ga Naj ohranijo Slovenci Časten spomin obema fantoma!
1	* 4
Published and .distributed under permit Bo. 19 authorized by the Aclof October 6th,, 1917, on file at the Po#t Office of Cleveland, Ohio.	I t
By order of th§ President, A. S. Marie son, PostruASler General
cej ponižni, ko jI pa zvedeli da so zbrali pargdolarjev za miljonski fond, feo zavpili, da je Collin wood njih trdnjava. Fakt pale, da dever desetin darovalcw za miljon-dolarski fond n| vedela, da daruje denar za jjdeče mare-le in zastave. :
Kdor je dal, je ihislil da daruje za reveže. Jato se nič ne čudimo sedaj,Ida je Zveza JugoslovanskihTmen in Deklet tako sijajnolbila sprejeta v Colinwoodain imela tolikov darov, so se rojakom odprle oj» ko so zvedeli resnico. Qllinwoodski Slovenci so na t| način sijajno dokazali, da imajo čuteče srce za narol, da je col-linwodska "trdflava'.' zgrajena na pesek, jče je bila sploh kdaj narejlna. Da' col-
linwoodski SlqdfesLJoka%
jO svojo dostojnost in zavednost, bi morali nabrati tukaj desetkrat toliko za naše reveže, kot za rdeče marele, in to se lahko zgodi, če vsak zaveden Slovenec stori svojo dolžnost Toraj na noge, rešite čast slovenskega Collinwooda.
—	Izvežbani moderni roparji so obiskali urad tovarne Harris Caloforifk Co. na 2828 Washington ave. v soboto. 'Odprli so železno blagajno z karbon-kisikovo jekleno bakljo, kakoršne izdeluje kompanija. Te baklje :majo tako močan plamen, da prereže slednji skozi jeklo. Toda slučajno je blagajnik kompanije denar vtaknil drugam $12.000 v bankovcih, in roparji so praznih rok odšli. Še popre i -so pa "zalotali" železno blagajno tako, da jo ne more nihče več odpreti.
—	John Hlad, slovanski mlekar na 64. cesfi je sporočil policiji, da so mu tatovi odnesli iz njegovega registra $630, ko se je za trenutek odstranil iz prodajalne sobe.
—	V stanovanje Petra Kli-čiča na W. 7th St. so udrli roparji in odnesli $65. Ropar ji so obiskali tudi stanovanje Ane Perše na E. 43rd St. in odnesli obleko ter $25. .
—	V Cleveland je dospela novica, da je umrl v, Franci ji kongresman Borland i? Missourija. Kongresman Bor land je bil predsednik ogromnih svečanosti, ki so sc vršile dne 4. julija lanskega leta v Washingtonu, ko je bila jugoslovanska zastava prvič razvita v glavnem me stu Amerike. Kongresman Borland je bil velik prijatelj in zagovornik Jugoslovanov. Blag »mu spomini
—	Policijski načelnik Smith je pozval pred sebe štiri po liciste, ki so obdolženi, da so udrli v izložbeno okno In ternational hotela na Chestnut ave. Policisti so bili pija ni, in ko jih je gospodar v gostilne hotela izgnal, sc mu razbili okno. |
*	-' S**
I — Clevelandske ceste so v i položaju, da je joj! Smeti so 'na čevlje na debelo,.blato, odpadki, kar vs$ povzroča razširjenje bolezni. Mesto je najelo 120 posebnih pometačev, da sčistijo ceste.
—	Štrajk stavbenih delavcev preti Clevelandu. Nadalje so zaštrajkali delavci pri Cleveland Chain Co.
Tekom preteklega tedna se je nabralo v Clevelandu $10.000, da se kupuje mleko 1000 revnim otrokom.
—	Naročnike in prijatelje lista opozarjamo na prihodnjo številko našega lista. Vse čaka prijetno ianenade-nje!
—	Dober izgovor imajo kom panije, ki prodajajo led. Radi mile zime, družbe niso mogle dobiti dovolj ledu, in led se bo podražil.
—	Nevarno ie bila ranjena od avtomobila Štela Brin-šek, 1781 E. 31th St. stanujoča.
—	Ženske konduktorice na cestni železnici bi rade obdržale svojo službo tudi po 1. marcu. Začele bodo s tožbo na scdniii. Možje pa pravijo, da zastrajkajo, kakor hitro se ženske ne umaknejo 1. marca.
— Na poulični železnici bodo morali spremeniti sistem in sicer tako, da bodo morali najprej vstopiti v voz moški, potem šele ženske in - rte©! najbrže zato, " ker so zdaj prišle v modo tiste ozke "kiklje", ki delajo velike težave Ženskim pri vstopu v voz, moški pa nalašč čakajo in menda opazujejo kašne barve nogavice da ima katera. — Oh, ti radovednost moška, ti!
Frank Styles, 18 let star fant, se je ustrelil, ker je bil brez dela in ni imel nobenega denarja.
—	Clevelandske banke, The Cleveland National Bank in The Guardian Savings Bank ste se združile. Skupno premoženje obeh bank je 70 miljonov dolarjev.
—	Zadnjič smo poročali, da se gotovo krogi potegujejo za, to, da se upelje angleščina v vseh tuiezemskih društvih kot poslovalni jezik. To je dobro in lepo, toda čitali smo tudi, da mesto nima denarja, da bi' odprlo večerne šole za pouk v angleščini, Učen ne pade nihče .z nobq, . • iircstS ns preskrbi Sol, bo tudi učenje v angleščini šlo bolj trdo od rok.
[fr ^--:-"TI
I
1
' . ■ yJr ^^^Mmšg*®?., 1, I
ir	HH	I
JKKM
* j*' " ?
-
Na sliki vidite ameriškega vojaka, Slovenca Frank Samsa, ki je bil oktobra meseca naznanjen, da ga pogrešajo, toda zadnji teden je mati Mrs. Samsa na čeri dobila sporočilo, daje bil
vil;	jž? 4I, 't? -^yfei^i
■ V; i,	& j, -	\
Nemčija je cel volkan revolucije. Klanje po vseh mestih i
^^m^št^ f
č
London, 23. febr. Nemči- n ja se nahaja v krempljih dru- B ge revolucije. Boljševiki so ( napeli vse sile, da pridejo do vlade. O krvavih bojih se ^ poroča iz vseh krajev, in v j. mnogih krajih so zmagali bo- r Ijševiki. Bavarska vlada je r bila odstavljena in zavržena r in delavstvo ter vojaški svet j. je proglasil sovjetsko repu- j bliko. Boljševiki so pri zase- j danju državnega zbora bavarskega streljali na ljudske poslance, jih več pomorili, j med njimi tudi socijalista 1 Kurt Eisnerja, začasnega vo- 1 ditelja bavarske republike, f To je bilo znamenje za sploš 1 no revolto boljševikov. Ne- < kaj ur pozneje je bilo mesto 1 v rokah radikalcev. Civilno;? prebivalstvo je začelo beža-jf ti na tisoče iz mesta, ker r , 4-♦
kjerkoli pridejo boljševiki do j
vlade, se začne nemudoma | silovito klanje prebivalstva, j Ustreljeni so bili sledeči u-1 radniki: Kurt Eisner, soci- J jalist, predsednik bavarske I vlade, grof Arco Valley, nje- j gov morilec, o katerem se \ poroča, da ga je ljudstvo lin-m Čalo, major Jahreis, podtaj- | nik vojnega oddelka, Auer, ; minister notranjih zadev in J Osel, državni poslanec.
Dočim vlada v Berolinu 1 kolikor toliko mir, pa so boljševiki povzročili nove j nemire v Hamburgu, Stetti-nu in Gotha. Toda ko so vlad I ne čete dospele do Wilhelms- j haven, so se boljševiki uma-1 knili in izročili mesto soci-jalistom.
m
Položaj v nemški Avstriji ' j a zavit v temo, toda nič dobrega se ne pričakuje. V mnogih mestih se radikalci pripravljajo za pogron. V Budimpešti, glavnem mestu 1 Ogrske so boljševiki hoteli uprizoriti revolto, toda čete so ostale zveste vladi, proglašeno je bilo obsedno stanje, in sedaj vlada mir.
—:-
Delavci apelirajo pri Wilsonu radi upeljave prohibicije v Ameriki.
Boston, 23. febr. Kakor hitro se Wilson izkrca v Bo-
m-
skati zastopniki centralne bostonske organizacije, da mu nujno priporočijo, da se ustavi prohibicija. Kakor sedaj določa postava, se mora vsa pijača v vseh Zjed. državah ustaviti nepreklicno dne i. julija, niti se ne sme izdelovati žganje, pivo, ali vino ali kaka druga opojna
pijača. Delavski zastopniki
* ________^
V .	,.	'i
so mnenja da ker je že seda)?? mnogo delavcev brez dela, ta* se tO šreviTo t51^tposelnifffl| potem še povečalo za naj- j manj 80.000.
Bostonski delavci so sklenili, da priredijo 6. aprila \ ogromno parado, katere se bo udeležilo do 60.000 delavcev, da izrazijo svojo ne- J voljo nad prohibicije. Enake parade nameravajo uprizoriti tudi v vseh drugih večjih mestih.
——
.. ........ . . .
Čehif bojkotirajo nemško Avstrijo |
5 Dunaj, 23. febr. Vladni voditelji na Dunaju so mnenja, da se v nekdanji Avstri-' ji nikdar neč ne bo vpeljala _ monarhija. , Habsburška di-1 nastija je zgubila vso popularnost tekom vojne, kot se je izjavil visok uradnik, do-^ čim so se republikanske ide-3 je razširile v najbolj oddalje-. ne kraje. Poleg tega pa Iju-g dstvo nikakor ni pripravljeno nositi ogromne stroške v za vzdrževanje veličastnega -j dvora po vseh finančnih težavah, katere je moralo ljudstvo nosit^ tekom vojne. Nemški Avstrijci imajo danes mnogo opraviti z gospodarsko krizo, ki tlači prebivalstvo k tlom. Surovega ma-terijala, za izdelovanje raznih produktov v Avstriji nimajo, pa tudi potrebnih strojev ne, katere so prej dobivali ali iz Nemčije ali iz Francije. Papirnice, usnjar-ne in elektro-tehnični inštituti nimajo skoro nobenega materijala, in kjer materijah ni, se tudi delati ne more. Poleg tega pa skrbi nemško Avstrijo tudi dejstvo, da bodejo Čeho-Slovaki, Jugoslovani, Qgri in Poljaki u-stanovili silno eolninsko mejo napram vsem izdelkom v nemški Avstriji, namreč, di K omenjeni narodi ne bodejo * kupovali predmetov, izde lanih v Avstriji Cehi se pri nravijajo na ogromno trgov
ker imajo dovelj premoga, poleg tega se pa na Češkem vsaka stvar lahko cenejše iz-deluje, ker je življenje bolj poceni.
ANGLEŠKI PREMOGARJII ZA ŠTTRAJK.
London, 23. febr. Zastopniki premogarske, železniške in transportne unije se bo
da se posvetujejo o generalnem štra'';;;. Lloyd, George je predlagal, da se štrajk prestavi do 31. marca, ko bo • vlada gotova s preiskavo in ukrenila kar je potrebno.
BOLJšEVIKOML
Geneva, 23. febr. Švicarska vlada je izdala proklama-cijo, v kateri trdi, da bo od sedaj naprej zaprla svoje ! meje napram vsem tu ježem- * skim agitatorjem, ki so se zbirali na švicarskih tleh in delali revolucijoname načrte.. Švicarska vlada je pre-i pričana, da če boljševiki dobijo sploh kako moč v Švici da propade vsa država.
Essen, 23 febr. Ko so 1 , Nome i priredili prvo ofen-. živo napram Calaisu^ so si
1 .	rj!i t ariišča f
t- alJolI rta I 0n4f\fi T„4« H
ESK-A AMERIKA
JEK, SREDO IN PETEK. oC NIN Ai
OI Za Cl*<fd. po polti £4.00 , 0|f&rom«sno JttrVitKa - ^
M D, OI1IO TBUCPRONI OUt. MUNGUTON II*
LOUIS J. pfRC, E40*. i EDNESDAY AND FRIDAY.	j
n the City of Cleveland and elsewhere, i ricifl in spirit Foreign in langnage*onlj i
tuary 5th 1909. at the pott office at Cleveland, j
£__■ i
NO. 23. Mo. Feb. 24. 1919. I
talija in Wilson.
zadnje Case iz Pariza, kjer je ' , zopet mnogo pripovedujejo ( m sporu. In pri vseh poročilih j šanja se omenja ime predsed- : Wilson je bil naprošen, da ednika posebnega razsodnega isko-jugoslovansRi spor v obo- il alijani igrajo pri tem najbolj ' lige, javnost, šole, vse je polno -1 a tisoče ulic v italijanskih me-se to se godi po dobro premi- 1 vsak način računajo, da čim- J s jo za Wilsona, tem bolj bo dm roparskim zahtevam. Ne-ločejo priznati, in sicer prvič, )oslanci obravnavali z jugoslo- F radi katerih se vrši spor, dru- j< ne pustijo, da bi Jugoslova- s< nega" ozemlja.	d
i konferenci stavljeno vpraSa- J vni delegatje pripravljeni ob- si ni mirovnimi delegati glede i\ so bili Italijani skoro panani. h "tako važnega vprašanja" ne d norajo najprvo vprašati itali-iki parlament, če je to dovolje- g lijani izjavili, da "po vseh žrt- It a v.tej vojni, ie čas minul, ko si le oKrnlja." Ali z drugimi be- vi emo vse, brez ozira če imamo It logovorov, nobenega posredo- n;
Italijani tako bojijo javne raz-	ja
zemlje? Zakaj se skrivajo za	n«
I njegovim prošnjam, ko mu	zi
ljajo spomenike? Kaj pomeni	di
le njih barantanje za jugoslo-	bi
n<
pravi, da dežele, katere zahte-	zs :avedajo pri zdravi pameti, da	"J , ki hočejo oslepariti slromaš-	k< ijih rodno zemljo. Italijani	zi d dokazati z nobenim vzrokom	bi rajo, zgodovinsko ali drugače	vj j javnosti. Poleg tega se pa	ni vojni nihče ne ozira. Sam	g< javil, da se vojna nagrada ip	n; žrtvah, ampak po pravici. Na-	lij f paije se ia svetovna vojna ni vršila za to, da bi kak narod	g< drugemu ropal njegove dežele, ampak vršila se je za svo-	V bodo. Vsaj Zjedinjene države so šle v svetovno vojno, za	bj xy. svobodo, in ameriška vlada ima danes na mirovni konfe-	či ronci prvo in odločilno besedo.	ta In raditega smo mi Jugoslovani lahko brez skrbi,	ta če popolnoma zaupamo v ameriško vlado in njenega ve-	rc likega predsednika Wilsona, ki je ob vsaki priliki poka-	in zal, da je naš največji prijatelj, dočim Italijani ne more-	g< jo trditi, da jim je najmanj obljubil od onih dežel, katere	pi zahtevajo proti pravici in resnici.	ti Zadnje dneve, ko se je predsednik mudil v Evropi	m ur« mirovni konferenci, je ^apis£.l v eno poglavje gotove	p< točke, ko so se predložila prayila za Ligo narodov, tudi	di sledeče znamenite besede:	s^ "Vzemimo samo en primer v takem slučaju. Vzemi-	sc mo slučaj, da poseduje neka velesila zemljišče ali sploh ka	di ko drugo stvar, radi katere se vrši spor, in o kateri velesili se trdi, da nima pravice do dotične zemlje. Sedaj pa	z< vzemimo, da dobi to stvar v roke vrhovni odbor Lige na-	,ll rodov, da ta dobro prouči natančno vse to vprašanje potem	n: ko so vsi diplomatični poskusi, rešiti stvar, ostali brezus-	g< nešni. Vzemimo nadalje za vzgled, da bo vrhovni odbor	n I ige narodov prisodil dotično zemljo stranki,, ki trdi in je	pi dokazala, da je zemljišče njeno, ne pa od one dežele, ki	ž< je v posesti dotičnega zemljišča. Tedaj, ako ostane stran-	si ka, ki poseduje dotično zemljišče, mirna, se iz tega spre-	ni »'idi, da se pokorava odločitvi vrhovnega odbora. Medtem	ir pa je potrebno nekaj podvzeti, da stranka izroči predmet	d< iadi katerega se je vršil spor.	Si V takem slučaju mora vrhovni odbor podvzeti ko-	A rake, katere smatra za gotrebne, da prisili stranko, pro-	ki ti kateri je bila izrečena obsodba, da izroči dotično zem-	zi Ijišče stranki, kateri je bilo določeno."	ci In ko ste prebrali te vrstice, ali se niste spomnili, na	vc naš lastni narod in spor med Italijani in Jugoslovani? Ali	k< nam ni predsednik Wilson govoril kakor iz duše nalašč za	m naše razmere. Italijani so v posesti gotovih jugoslovans-	L | kih dežel na Jadranu, v Istri, da celo na Kranjskem. In	re predsednik Wilson pravi, da velesila, ki poseduje kako	vt zemljišče, kafero zahteva drug narod pravično za sebe,	!a mora predložiti svoj spor vrhovni konferenci narodov, in	vi g če ta vrhovna konferenca odloči proti Italiji, se mora	s* r (talija pokoriti, sicer bodejo vsi drugi narodi podvzeli gotove korake proti dotični velesili, kar bi bilo v našein	ia
SlUČ Pa tudi^italija
mora razumeti na isti način predsed- li. nikove besede. Zato pa je v Italiji naenkrat potihnil ve- ta, | liki vojni krik, katerega je nosilo od mesta do mesta vse ra
JJanfh	J?°2 n
Dfflf A2iy#(*il ill na k cvatl	nararfi nraw« t,«^.. ♦ •
' ■	h« -ui pravica, Katere jw
«• w *' , *	J
prijatelji Italijani nikdar nI,o bili. ItaljL je dobro r.zu-l k mela predsednikove besede. In ravno raditega, ker Je Italija odbila posredovanje predsednika Wilsona v jugoslo-: vanskem-italijanskem sporu, jasno dokazuje, da (talija ne more v javnost s poštenimi dokazi, ampak hoče In na-' merava dobiti svoje zahteve, po krivih, zahrbtnih potih 7 in načinih.
In Italija je v tem slučaju popolnoma sama. Tudi Evropski narodi prav dobro razumejo, da se vojna ni vr-' Sila za imperialistične želje kakega italijanskega kralja, - ampak da se podeli pravica vsem narodom. Amerika ni . šla v vojno, da bi izvojevala Italiji najlepše jugoslovanske province in naredila iz enega miljona svobodnih Jugoslo- h vanov en miljon italijanskih sužnjev, ampak Amerika je , šla v vojno, da osvobodi male narode.	-1
Kdor ima čisto vest, ta se ne bo nikdar ustrašil sto- j . piti pred Javnost Italija nima čiste vesti, zato nima prija- i . relja nikjer pri poštenih narodih, zato se ne upa v javnost i z dokazi, zakaj naj bi bile jugoslovanske dežele njene, i Teh dokazov ni, in če jih bo Italija iskala z orožjem, bo I posegla v sršenovo gnezdo, da bo pomnila za ve£ne Čase. I
Pa je vendar čudno: S. R, Z. ki zastopa 93 odst. slovenskega naroda v Ameriki — to trdijo sami — pa ne mo-lejo na noJ)en način spraviti niti enega člana njih mišlje- ' nja "čez lužo" — člani Slovenske Narodne Zveze, kot: Oba Jagra, Trošt, Marušič— se pa vozijo v Evropo in na- f zaj kar tako-le, bi rekel, kadar se jim poljubi. Ti presne- r
tu reč ti — kaj ata?	*
* ★ « / i
Ave, Zvonko, morituri te salutantl kličejo slovenski	] ameriški uredniki, katere je Zvonko ugnal v kozji rog —
Edino ti, Zvonko si "štula", ki nam miglja kot vir resnice	r
in značaja iz zapuščinega nekdanjega Zottijevega lista!	f
-a-JM-
- W	"'H
Londonska in rimska pogodba.
. ___ ' v
, Upljivnr list "Hrvatska
-	Riječ" piše dne 18. jan. da
-	je nastalo v italijanskem ča-< n sopisju mnogo prepirov glede italijanskih zahtev ob
-	Jadranskem morju. "Hrvat-• ska Riječ" poroča, glasom
s zapiskov angleškega gene- I . ralnega štaba, ki šo pravkar j i dospeli v to deželo, sledeče: i "Organ laškega zunanje-
■	ga ministra "Giornale d' <
■	Italia" piše, da je bila Rim- I i ska pogodba narejena radi
vojne potrebe, namreč da so i i Italijani se nahajali tedaj v i največji zadregi in so bili i mnenja, da če se skažejo pri < jazne napram Jugoslova- 1 nom, da jim bo tem laglje I zmagati na bojišču. Toda se- < daj, ko se Italijanom ni tre- i ba več bati, zahteva Sonni- < no, da se Rimska pogodba ( zavrže. Drugi laški listi pa i "Epoca", glasilo ministers- I kega predsednika Orlanda, i zahteva, da se Rimska pogod t ba izpolni. Jugoslovani se I vprašujejo: Zakaj se Italija- I ni bojijo priznati Rimsko po- c godbo? Kakšen vtis bo to i naredilo med Angleži, če Ua > lijani zavržejo Rimsko po- j godbo kot "scrap of paper"? j V trenutku, ko se je pogod- i ba podpisala, je bila Nem- i čija zmagovita na vseh fron- l tah. Avstrija je bila še nedo- j taknjena, njena armada ogromna. Toda kljub temu so $ imeli tedaj zastopniki Ju- ■ goslovanov, zbrani v Rimu, 1 predrznost in pogum izjavi- s ti slovesno, da se Avstrija < mora uničiti in razdrobiti v I posamezne države po narodih, katerim se mora dati I
svoboda.....Jasno je, da 1
so Italijani zmagali samo ra- J di Rimske pogodbe."
Srb Markovich piše v 'Ga- 1 zette de Lausanne' v Švici: * "Londonska pogodba je taj- i na, izvršena za hrbtom Ju- ) goslovanom, brez njih zna- £ nja, dasi se je v tej pogodbi r prodajalo jugoslovanske dežele. Nasprotno temu, Rim- c ska pogodba ie bila nareke- i na javno po pooblaščencih i in zastopnikih naroda. Lon- c donska pogodba ne veže niti s Srbije niti Jugoslavije, niti i Amerike, Japonske ali Grš £ ke, niti nobene druge zavezniške države, razven Fran- r cije in Anglije. Kar je pa še c večje vredenosti, Rimska konferenca je bila sklicana c na zahtevo Orlanda samega, č Laški državni poslanec Tor- i re je v laškem Časopisju slo- 1; vesno izjavil, da je sam Or- t lando, kot predsednik laške r vlade, potrdil principe Rim- v ske pogodbe.	ti
Orlando se je pozneje iz- n i a vil o Londonski pogodbi n sledeče: "Ko smo jo naredi- d li, je Avstrija še vedno žive- 1< la, in napram Avstriji je mo- v rala Italija ukreniti vse po- S trebno, da dobi čimvečje ga: n
jimo ^nasproti prijazni°jugo^ ti
slovanski državi, je ves položaj spremenjen. Orlando * trdi, da Je Londonska pogodba varstvo Jugoslovanov napram Franciji in Angliji! Da ni bilo Londonske ppgod-be, bi slednji dve državi lahko sklenile mir z Avstrijo, in Jugoslovani bi bili izgubljeni!!!
Časopis '"Glas" v Dalmaciji piše o /Londonski pogod- 1 bi sledeče:
"Italijani so v prvih dne- 1 vih, ko je bila zrušena Av- 1 strija, postopali z Jugoslova- ' ni kakor z avstrijskimi po- : dan iki. Trdili so celemu svetu, da so v Dalmaciji sami { Italijani. Dočim se je dala Qeho-Sloiflkom, ki so se , nahajali v italijanski arma- j di s,voboda in so lahko šli | domov, so držali Jugoslovane v ujetniških taborih. Revo- | lucija Jugoslovanov ni bila priznana z izgovorom, da so ' to avstrijske mahinacije. Ne- < ki francoski štabni častnik , ki se je borit z Italijani v zadnjih dnevih laške ofenzi- I ve, se je izjavil, da to ni pr- | va niti zadnja laška komedija. Francozi imajo sjmpati- 1 je do Jugoslovanov in se ( posebno navdušujejo za Sr- < be, o katerih junaških činih , govorijo z občudovanjem. Italijanski državni poslanec 1 Treves se je izjavil, da je Ia- i ški. militarizem ♦ največji na svetu, večji kot pruski 1 Pruski militarizem se je naslanjal na surovo silo, dočim se laški militarizem naslanja na komedijo.... i
"Hrvatska Država" piše koncem decembra: "V Ita-liji se vrši ogromna agitaci- I j a, da se anektira vse dežele ( ob vzhodnem Jadranskem morju. V Italiji kričijo: ^e- 1 ka ali smrt!" — 'Dalmacija I ali smrt!' Italija se čuti, da j je dedič nekdanjega rimskega cesarstva in nekdanje be- < neške republike.	|
To agitacijo so zanesli tu- , di v Reko, kjer Sirijo reški ' Italijani, pa tudi po Istri | in Dalmaciji. Ti ljudje ho . dijo okoli časopisov in opi- ' sujejo Jugoslovane kot div- ( jake, preoitanke iz srednje- i ga veka.
Jako važno je tudi mne-	I
nje uradn® Srbije v tej za-	j de vi. L a Serbie piše:
"Leta 1014 so centralne,	' države poskusile narediti,
česar niso zmogle Turčija	\
in Bulgarija. Srbija je mora-	i
la preliti zadnjo kapljo krvi	]
toda ostala je pri živlenju	!
radi brezprmiernega iunašt-	|
va svojega naroda, kar se	j
tiče srbskih zaveznikov, Ru-	] munske in Grške, jo Je Ru-munska zapustila leta 1915' da leta 1916 je Rumunija ce-
t kajzerjevo vlado.
Italija Je medtem naredi-i la z zavezniki pogodbo v povračilo za italijansko pomoč 1 zaveznikom v vojni. Italija
-	je s to pogodbo dobila iz-, vanredne koristi, o katerih [ Srbija ni vedela ničesar, ni-> ti niso zavezniki Srbiji ni-■ česar kaj o tem omenili, ker i je bila pogodba v Londonu
med Italijo, Francijo in An-
-	glijo tajno skovana. Toda e-dino veselo znamenje pri
: tem je, da ta tajna pogodba nikakor ne veže mirovne konference, ki se je izjavila, da ne bo upoštevala nobenih tajnih pogodb.
Izključeno je toraj, da bi Italija kdaj mogla uveljaviti Londonsko pogodbo.
Jugoslovanom bo menda prepuščeno, po načelih sa-moodločevanja in narodne , samostojnosti, da sami odločijo, pod katero vlado hoče- ^ jo spadati.	S
Karakteristika Srbije je njen neizprosen boj napram germanizmu, absolutna lojalnost napram zaveznikom in duh požrtvovanja ,ki dela vso čast srbski zavernosti. Mirovna konferenca mora to priznati in tozadevno zavarovati naše meje. Raditega bodoča Jugoslavija ne sme biti predmet mešetaren-ja politikov in političnega baratanja,. ampak predmet iskrene udanosti napram zaveznikom fn predmet pravice na podlagi narodnega samo-odločevanja.
RADA BI ZVEDELA" za mojega brata John Pečjak doma iz Vinka Vrha pri ^ Žužemberku. Pred 9 leti je | bival v Clevelandu. Ako kdo | ve zanj, ali pa ako bi sam 1 bral to oznanilo, naj mi na- n znani: Mrs. Rosie Sintič, J 1387 E. 39th St. Cleveland, 1 O._(24) I
Išče se soba brez hrane in I sicer med E. 25. in 35. cesto. I Pišite na, John Mark, 112 I Lakeside ave.	&
1 ■ 1 " t1
m Central M94	Rmdih 5694 SI m-
M	j..!««,.' imjmi™™^™
■	w	I ■
ČISTILNICA OBLE
^m	_ __Il
I EBANK I
1	IČleancrŠS Dyers	V
I BARVE! BARVE! 1
1 l	°bl6ko' 8uk»J® da Jt	Jo
m barvat, sedaj imamo zopet dobre barre in lcakoine želite	■
■	S tem al lahko prihranite ceno nore obleke. Delo t barvanja M kar je mogoče dobro.
&	Naiu je edina $lovenska tovarn« za fiiSCenje oblek, ker ml (
m imamo vse stroje In se vse delo doma izdeluje, kar pomeni boljSe M m in garantirano delo.	m
■	Naše delo je pohvaliervo od onih, ki poznajo dobro delo	%
[ The Frank's Dry Gleaning Co. I
■	Urad in delavnica:	M
K	1361 B. 55th 8T, ZRAVEN ST. CLAIR AVE.	M
— ZOBJE —
Vi ne morete bili zdravi • slabimi ali bolnimi zobmi
V.e delo rcjTC^lftEfi^Mto Vse delo garantirano ^B^V^Y^/^V^l) # t®rll,ltira,,0
Najboljše zobozdravnico delo po najnižjih cenah v mojem uradu.
DR. E. L. MARKLEY
5301 ST. CLAllf AVE.
DR. L. E. SIEGELSTEIN, j
Bali n«M	•	Car. PktM
Main 130«	C«>ml 24S1 K	D \
[""KRVNE IN KRONIČNE BOLEZNI |
j	URADNE UREi
I	Od 9. sjutTaj d« 4. popoldn«, od 7. do t. sv*£«r.
Ob nodetjah od 10 do 12
30$ PertMaoal Bldg. 74« Euclid Av«. noor East 9tk 9t
OHIO postane
SUHA 27. maja
NOT DATES
$6.40
Od vsake galone žganja stopi v veljave
PRIHODNJI TOREK
ALI STE PRIPRAVLJENI?
Leo Sehwalb,
in pokupili so žganja, kolikor so ga mogli nesti in odpeljati. V desetih urah je zmanjkalo žganja v Toledo. Tamošnji gostilničarji so v dveh dnevih prodali za dva miljona dolarjev žganja.
—	Dobro in zdravo spanje ima Bulgar Krist Cudorof, ki stanuje na 2841 Woodland ave. Mož je spal v soboto po
*	noti inobiskal ga je tat, ki mu je odvezal pas okoli telesa in odnesel $280, katere je imel siromak spravljene od svojega zaslužka.. Če bi
k bil tat 3fe njega ukradel pa ne bi bil nič vedel za to.
—	V sredo stopi v veljavo nova postava glede davka na žganje, $6.40 bo veljal davek od galone žganja, ki se bo podražilo skoro za sto procentov.
— Devetnajst let ječe ob trdem delu je dobil boljševik ^ Mayer Nehring, ruski jud, | ker se je sramotno izjavil jjt proti vladi Zjedinjenih držav in preklel Ameriko. Sodnik Killits se je izjavil, da Nehring niti vreden ni, da tli jedel ameriški kruh v ječi, in bi ga najraje poslal v Rusijo k boljševikom.
—	Leta 1920 bo v Clevelan-du en milj on prebivalcev, so izračunali učeni ljudje. Leta
- 1930 jih bo že en milj on in pol, leta 2000 pa celo osem miljonov. Nekateri ljudje ni majo druzega dela kot mučiti svdje sosede z velikimi Številkami.
On že ve.
Jakec, kaj misliš, kdaj je najprimernejši čas, trgati sadje?"
"Kadar imajo pri sosedovih psa priklenjenega!"
/železniška nesreča.
j Pittsgur, 23. febr. Dva-j najst oseb je bilo ubitih in kakih 75 ranjenih na Balti-. more in Ohio železnici, ko *$ta dva vlaka trčila skupaj Sunek je bil tako močan, da h so bili trije potniški vozovi popolnoma razbiti, in da so trupla potnikov bila vržena v vse kraje, nekatera do 50 ' jardov proč.
Pernor Jugoslovani)
Naši bratje, Čeho-Slovaki v Clevelandu so ustanovili novo podjetje, ki je namenjeno kot dobičkonosno v prvi vrsti Slova vanom. Ustanovili so United i textile družbo za izdelovanje platna iz lanu iji konoplje. Podjetje je inkorporirano s en mi-ljon dolarjev kapitala. To podjc tje bo v stanu plačevati velikanske »dividende v kratkem času, /ker je edino te vrste v Zjed. dr-j iavah. Pred vojno sodobivali ( predivo iz Evrope, predvsem iz Rusije , Nemčije. Za časa vojne
*	se je to ustavilo in treba si je r* bilo izmisliti drugo pot za pri-^dobivanje prediva.. Prišli so na »dtejo, da bi iz lanu, 'ki se ga seje Bjtu v veliki množini za pridobil/vanje lanenega olja, napravilo ■ j^redivo. Iznašli is© stroj, ki na-| »pravi iz lanu krasno predivo. ( Podvzeli so se Čehi in Slovaki in IL ustanovili družbo, ter jo inkor-pporirali. Prodajajo delnice po I $ipo.oo in prodali so jih že za
več stotisočev. Zidali bodo ve-liiko tovarno v Cleveland^, ki bo edina te vrste v Ameriki. Začasno so vzeli v najem tavamo na 3778 E. 91th St. kjer že obratujejo. Ker je poitje^j-e izkjučno slovansko podjetje, ne dobi dd-nic na prodaj kak špekulant, zato vabijo tudi nas Jugoslovane ako hočemo vloiiti denar v to podjetje in si napraviti veliko srečo. Veliko Slovencev in Hrvatov je ?e kupilo te delnice. KfdOr hoče v kratkem podvojiti denar, naj 'kupi te delnice. Predsednik tega podjetja je Mr. Fr. Svoboda, lastnik češkega lista
•'Američan". Kdor hoče ikaj več ] l o tem zvedelti, naj se cgflasi pri James Debevec, 6119 St. Clair ave. Cleveland. O.
tavrant^ki ima dobro trgovino. Restavrant se nahaja na 4047 St. Clair ave. Več se pozve v gostilni pri Karlin-
PRIPOROČILO.
■ ffir , .... 7"
Spodaj podpisani priporočam Slovencem moj restavrant, kjer dobite ob vsakem času okusna sveža jedila po zmernih cenah. Točna in poštena postrežba vsakomur. Priporočam se vsem Slovencem za obilen obisk in bom skrbel, da bodete vedno najboljše postrežem,
. Anton Kanšek, Jr.
6110 St. Clair ave. (25)
....... ". ' II. .................II	I	I I
Naprodaj je dobro idoča slovenska mesnjca, na lepem prostoru. Proda se pod ugodnimi pogoji. Vprašajte pri Mat. Križman, 961 Addison Rd.	(25)
ZAHVALA.
Tem potom se iskreno zahvaljujem društvu sv. Cirila in Metoda, št. 18 SDZ, kakor tudi Srca Jezusovega in Loška Dolina za točno izplačano smrtnino za mojim ranjkim možem Anton Mi-helčič. Priporočam vsakomur ta društva.
'..	1; •
Frances Mihelčič,
1150 E; 61 th St.	(22)
Naprodaj imam pravo kranjsko harmoniko. Proda se po nizki ceni. Vprašajte pri John Cergol, 3547 E. 78th St. Newburg.	(23)
LIBERTY BONDE ,
kupujemo in prodajamo za gotov denar po tržni ceni. Oglasite se pri
S. T. Bone & Co.
808 American Trust Bldg. Uradno ure od 9. zjutraj do 8. zvečer.	(39)
" ■
Kašelj v Februaiju *
kakor k&i«lj v drugem 2mu Izgine 3 hitro, »ko M takoj pravilno zdravi- r te. Nikdar vam n« bo tal zaupati .
v zdravilo, ki bilo od UU1881	1 priznano kot prijstno zdravilo proti rj
kaliju. Njtgovo irotj«	^
Severa's *
Balsam for Long*	1
d
(Severov Balzam za Pljuča). Dobi	£
m v vseh lekarnah. Kupite ga lah-	0 ko kadar ga rabit«. Dobro j* pa da
ga imate steklenico vodno v hiti.	0
Zavarovanj« j« proti kalija, pro-	«
hladu, bripavosti \a bolečin® v grlu.	v Poakusite ga danea. Cena 85 in 80
centov.	s
I ji
Naprodaj imam novo, tri- ? vrstno harmoniko, lično delo, ki se proda po zmerni . ceni. Vprašajte pri A. Mer-var, 15218 Holmes ave. Col- ( linwood.	(23) -
čudovita razprodaja \
A
Se vrši sedaj! na 6108 St. v Clair ave. Blago na jarde, p čevlje in moška oprava. Po- k sebnosti: Deški čevlji, do n $4 vredni po $2.48, deški če- n vi ji do $3 vredni po $1.98, / dekličji čevlji do $3 vred- s ni po $1.98, dekličji čevlji -do $4.50 vredni po $1.98. Moške Union suits $2.50 vredni po $1.39. Moško spodnje perilo $1.50 vredno po 89c. Moške rokovice,, 25c. vredne po 13c. JPridite in se prepričajte.
6108 St. Clair ave. kjer je bila nekdaj Želetova trgovina.	(27)
POSEBNO ZA
i AVTOMOBILE,
um	Samo ta teden.
UiH	FIRESTONE TIRES
iff	Preje Sedaj
H	30x3 (gladke) Plain $15.55 $12.50
tli	30x3^ N. S. (zarezani$23. $20.00
Jjllj	Garantirani za 3500 milj.
HIIK	Imamo tudi nekaj drugih mer v za-
ilfn	logi po znižanih cenah.
fflti	KEYSTONE Sive Tube 30x3VA in
//#	30x3 preje po $3.80, sedaj smo $2.25
Fire Extinguisher, stroj za vgasiti ogenj pri avtomobilu prej' $3.00, se-^^^^^ daj samo.............. ... $2.50
SPARK PLUGS
Preje po $1.00, sedaj po ...... 85c.
Preje po 75c. sedaj po........65c.
WINDSHIELD CLEANERS, (brisalke za šipo pri avtomobilu) preje po $1.50, sedaj po ........$1.35
HORN5
(Svarilni stroj)
Na elektriko, preje po $6.00, sedaj po .......$5.50
Na roko, preje po $3.50, sedaj po ........... $3.25
GRDINA & CO.
6127 ST. CLAIR AVE.
j ■■ J. S. Jablonski
3 W^M	SL0VEKSH FOTOGRAF.
6121 ST. CLAIR AVE.
■ Izdeluje alike sa ieiiitbe ia draliueke slike, otroike
nmm cs? ^^ %°f,v° ^^^^^ **
' . . ^ _______jj
-1-.............--------
Slovenski Narodni Dom št. 2. Newburg
Predsednik John Lekan, tajnik Frank Ločniškar, blagajnik Josip Vffiik. Urad na 3583 E. 81th St. Uradne u-re vsako nedeljo od 10. do 12. ure Poiideljek in torek do 5. ure zvečer. Denarna vrednost naj se pošilja na F. Ločniškar, 3583 E. 81th St.
Račun za mesec januarij: Društva plačala na račun delnic $135.00, članstvo plačalo na račun delnic $313.00 obresti iz knjige št. 2 $10.77 obresti iz kapitala doma $66.15.
Stroški: Ček št. 11 za pisalno mizo $25.00. Skupno premoženje dne 31. januarja 1919 znaša .... $5330.29.
Pregledano: Rev. J.J. O-man, Josip Lekan in Anton Erjavec.
F. Ločniškar, tajnik.
'^M
Ne pozabite čltati oglas dr. Cowdrlcka.
Farme na prodaj od 8 do 200 akrov velikosti, v Perry, Madison, Geneva, Ohio. Z vsem pridelkom, živino in poljedelskim orodjem. Nizka cena in se zamenja tudi za mestna posestva. Za natančna pojasnila se obrnite na Anton Lavrič, 1184 E. 60th St. Cleveland, O. (Mo20)
jHkB
National Drug Store! Slovenska lekarna.
Vo£al St. Clair »ve. in 6i. oe-sta. S posebno skrbnostjo izdelujemo zdrajvniMte (predpise. V zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni.
NAZNANILO.
Naznanjam, da je odsedaj naprej moj zdravniški urad zaprt in ostane zaprt do približno 10. marca 1919. ker sem odpotoval iz mesta.
DR. J. NEUBERGER vogal Addison Rd. <5- St. Clair ave.	(24)
'■■> »' '■■ " 1 " - • • -"•* '"■■ 1	yllwywMWW.1 | 111 il
V najem se o<b soba za
pečlarja ali samp za spat. Vprašajte na 1118 E. 64th St.
t 03)
"I	U MI	I. II I —W lll.l I ■ II
POZOR,
slovenske in hrvatske gospodinje! Prosim, he pozabite, da dobite pri meni še vedno najboljše grocerijsko bla go ceneje kot kje drugje. Najboljše . vrednosti. Pridite v našo trgovino, da vam postrežemo.
John Centa, 6105 St.
Clair ave. slovenska grocerija _(24)
OBRESTI
se začnejo vsak dan
VLOŽITE DENAR NA
LAKE SHORE BANK
1» pnvOft Phhai *
Am, 1» p.l.fiH IHM
4%
Bp
i .
----i-
Sprejme se pet fantov na hrano in stanovanje. K6pal-na soba na razpolago. V p ra
__ 1 —
Posebno naznanilo.
Jaz sem zdravnik 2e zadnjih 33 let in vam hočem pomagati v vaši bolezni, jaz zdSvim vse kronične bolezni, ki se dajo ozdraviti. Jaz sem špecijalist te vrste bolezni. Influenca je pustila svoje znamenje v tisočih ljudeh, ki so več ali manj trpeli od nje. Ali ste vi eden izmed njih.
Jaz ne računam ničesar za nasvet. Govorimo v vašem jeziku v naiem uradu. Pridite med 9. uro zjutraj In 7. uro zvečer, ob nedeljah in' praznikih od 9. zjutraj do opoldne. Naš urad:
2209 Ontario St. Cleveland, O. Dr. Cowdrick.
f Dr. J. V. J
;:zupnik,
SLOVENSKI	1
.ZOBOZDRAVNIK.'
wmmmmmmmmmmmmmmmmmnm
I . 6127 St. Clkir Ave. < \
KnauaoTo ponlopje nad Grdi- I novo trgovino.
| i Najboljie zobozdrav- * ' niiko delo po niz- 1 i	kih cenah.	,
j I Umdne ur*: od 8 JO zjutraj de 1 * 8:30 cT<2er.
, fS" Libartjr bondi M *pr*j.m>io tf * a« t ptaCIU p*h* vr«dn«tti. #
I Dr. S. Hotlander,
i! Mm* i:
i: 1355 L55thSt.vog.SLClair || :: Vsteftni 55. cesti sad lekarno j!j
U«W» 9. zjutraj do 8. zvečer.	!! i
1,1 1 " I M" I « ► , * *
;: Zaprta ob sredah pop. J! tudi v nedelo ajutraj.
| ' Sprajamamo Libarty bond« ia ! !
. .	W. S. S. aa pUžllo.
tu> >♦»!■■»■»■»»■>♦♦♦♦♦♦♦»♦♦»♦ Pozor, fantje in dekleta!
Spodaj podpisani nazna-njam, da sem pričel poučevati najnovejše plese. Pouk se vrši vsak torek in petek od 8. ure do 10:30 zvečer v Bir-kovi dvorani. Poučuje se vse moderne angleške plese. Toraj kogar veseli ples in bi se rad navadil, ima sedaj priliko. 12 učnih večerov za $5. Gospodične so proste.
Za obilen obisk se priporoča dobro znani rojak
John škufca, učitelj plesa,	___f_____(20)
Dekle dobi službo, oglasi naj se takoj pri A. Logar, 3837 St. Clair ave. (23)
Bankrotna Razprodaja.
SILNO ZNIŽANE CENE.
$8000 zaloga mešanega blaga, moške in ženske o-prave se proda po znižanih cenah.
Ne zamudite te prilike. Prihranite si 50c. na dolarju.
5816 St. Clair Ave.
D®
— i * " 1	■■»■	la.ji.- 1 "J1
Dobro ohranjeno pohištvo se proda, za eno družino. Proda se za $90 vse skupaj. Oglasite se pri P. Fichter, 6525 Juniata ave. (23)
Naprodaj imam novo šti-rivrstno triglasno in eno novo trivrstno dvoglasno har
■i ■"'" V !.''■■' -	1""" i tii ii" i ii i III ......hm
Bolni možje in žene* (1
C« nI* te mogli dobiti od pomoli za »vofr bolezen in sto zgaUli rae opanie da bi ozdraveli, toda) m oglaaltc pri nas, da raa aaatoaj pre-iiieaio, dajte, da ram mi povemo kaj moremo narediti za vas. las i* I mam dvanajat let akujinje r zdravilstva in medicini, ko a«m slavil vi bodete imeli dobiček mojega znanja vsak laa. kadar ae oglasite pri nas. Dali vam bodemo najbolj,, moderno ia praktično zdravljenje, ki je v moji moči, bodisi s pomočjo elektrike ali modernega zdravilstva, če po mojem mnenju vam ne morem pomagati niti ram koristiti, tedaj I ne maram vašega denarja, če ste bolni, slabi, nervozni, vprašajte naj- I prej mene.
MOŽJE in ŽENSKE
ki trpijo na kronični bolezni, ki so nervozni, imajo slabo kri, imajo 1* majo kožne ali druge komplicirane bolezni ali nerednosti, nli ld imate želodčne, jetrne ali druge neprilike, ali Če imnte revmatizem, bolečine
v	hrbtu ali sklepih, zgubo apetita, glavobol, zaprtje, vrtoglavost, glavni katar, nosni ali vratni, tedaj vprašajte mene.
NIKAR NE ZAPRAVLJAJTE PREVEČ DENARJA.
Moji uradi so opremljeni z najbolj modernimi električnimi a-parati in mehaničnimi pripravami, ki so dali pomoč, kadar druge metode niso mogle pomagati.
Stotine operacij za moške in ženske se je posrečilo, ker so bili zdravljeni po modernih in uspešnih zdravniških metodah.
Moji računi za zdravljenje so Jako mali in nič več kot morate
vi	plačati za pomoč in korist ki Jo dobite od nss.
POMNITE, preisksva in nasvet je zastonj. Odlašanja, zanemarjanje, nepravilno zdravljenje je nevarno. Pridite k nam takoj, če potre-	j bujete službe in skufinje popolnoma izkušenega zdravnika.
Uradne ure: tv*-» rrniTn a * v nedeljah in praz-
9. zi do 4. pop. DR. KENEALY nikih od 1
Zvefier od 6. do 8. ^^ liunu^*	do 2. pop.
647 Euclid ave. 2 nadstropje, Republic Building, Cleveland, Ohio.
•^mMMmMMmmmmmmm/Mmmfc
T AMBULANCA. I
I^Lej	Zavsaki slučaj nesreče ali boletni, č^ potrebujete	I
ambuluDCa ali bolniiki voz, pokličite katerkoli	I 1 1 telefon vsak čas, po noči aHjjo dnevu Mi vedno j
čujemo in odgovarjamo telefon, ker evoni v hiši	I
PRlNfFTON obenem Ako vam operator reče, da se ne ogla-	I
• ■ lUIU/EiI vn gjra ( ne rrjemite, zahtevajte supervisorja, in do-	H
^	J 381	^ »dgovor od nas takoj.
i MIRasedak ANTON GRDINA I
I lool 6127 St Clair Ave. Cleveland, O. I
Vaši vložki v Clevelandu ||||
A iMaHPivai
PAZITE	H
za breznačajne prodajalce
I	zločinske kupce vaših sekuritet
Prcdno kupujete delnice ali bonde, posvetujte || se z NAMI. Ml bodemo gledali, da bodete pošteno
postrežene in vam prihranimo denar. Vi lahko ku- II pujete dobre s^kuritete od Otis Co. kjer dobite I dobre obresti in ste zadovoljni, da vaš denar ni zgu-
Pridite in vprašajte nas. Mihočemo vaše zau- I panje in ugled.
I OTIS & CO. N
(Ustanovljeno 1893.)	|||
Cuyahoga Bldg. Cleveland, O.
lll8IIIIIIIIIIIIItllll**llllillMlllttllffllllllllMIII>V<tllllHlllllllUINIIIftB9llittt|llllll9llllllll*
1 čstenje in Mkanje oblek.
•' ■ tsnssssti^	i
v DOBRO DELO:	NIZKE CCNEt
5	m.	'«4^1 H
Molk. oblake................$1.25 Zanske kiklj«................... SOe
Molk« suknje.................«1.25 Zonska dol«« suknja........»1.25
= J«pi£i............................... 50c Ženske obleke.................f 1.50
S The Danim Dry Cleaning Co.
Princeton 790 2381 E. 82 ST.	ZM
t	A J. DAMM, poslovodja
S	r. y
1$ Telefon: Urad: Princeton 1628 W M?;	Dom*: Princeton 1911 L
jI	(Bell) Eddy 4485 W	gig
Dr. F. J. Kern ||
NQVfc URADNE URE:
i I—12 dopodne 2— 3 popoldne	t
t	7—8 i večer	|fl ,
V sredo in nedeljo od 11—12 dopoldne.
BELL MAM 1441	CUY. CEKTUAL MXt.»
MIHAEL S ČEREiZIN i
B-.	Brritwslffci^aiftiw
SPISALA A. K. GREEN
-:--—---JUffinm^
"Takoj," odvrne ona, "toda povejte mi s čim se pečate tu v svoji sobi?"
Z veseljem sem bil pripravljen in sem v svoj pogovor vmešal mnogo podatkov o moji osebnosti, ker sem želel, da bi dekle vse povedalo to svojemu očetu. Sočutno me je poslušala, in več ko enkrat sem opazil kako se polnijo njene krasne temne oči, o katerih sem sliša' toliko pripovedovati, s solzami sočutja. Deloma so veljale te solze meni, staremu hinavcu, deloma njenemu trpljenju in sramoti, v kateri je bila prisiljena živeti. Mrmranje starca iz sosednje sobe je postalo vsak čas bolj grozeče. "Ne skrbite," reče Emilija, ko hitro odide iz sobe; "moji sorodniki delajo sami" dovolj ropota ob vsaki # priliki, in najbrž jih bodete že nocoj slišali."
Tako je bil moj načrt u-peljan, in vse pripravljeno, da se spravim resno na delo. Radi previdnosti pa nisem začel takoj izpolnjevati, kar sem namenil, ampak sem do volil, da je minulo več dn tako da ne bi z naglico nikjer zbudil kake sumnje. Prepričan sem bil, da moram najprvo spoznati vse navade in običaje teh nevarnih ljudi, ki so bili skrajni predrzni in nevarni. Moja dolžnost ni bila le varovati varovati soprogo Mr. Blake pred Jezo in surovostjo bruhom jeze in surovosti obeh Shonmakerjev, ampak polastiti se obeh ropar-ki sta bila nenavadno velika, močno vzraščena in močna. Pri tem mi je veliko več koristila zvijača kot predrznost ali osebna moč. Le če ' sem previden pridem na cilj, in pot do njega je skrajno te
Ko so pretekli trije dnevi, sem zračunaj kako daleč sem napredoval in dognal sem sledeča dejstva:
"Prvič: Dekleta niso šotnega puščali doma, kakor mi je tudi gospodinja že prej r zatrjevala; vselej je ostal oče ali pa brat pri njej.
"Drugič: Dasi sta jo oba lopova tako skrbno čuvala, pa sta ji vendar od časa do časa pustila, da je šla na hodnik, kjer se je sprehajala Seveda se ni smela nikdar več kot čert ure muditi zunaj.
"Tretjič: Rdeči Križ, katerega sem opazil na vratih je moral biti skrivno znamenje, ki je razodevalo onim, ki so bili zraven udeleženi, če se kdo nahaja doma ali zunaj. Nekega večera sem opazil, dn ie bil križ zbrisan i. vrat, ko so vsi trije se podali na cesto, in uro pozneje, ko se je oče s hčc~jo vrnil, je bil križ zopet na vratih.
"Četrtič: Dognal sem, da ie oče kupoval vse potrebne stvari v mestu, dočim je sin odhajal z doma le na svoje roparske in tatvinske pohode, katere sta oba moška prej izšfudirala. Starec je hodil zdoma vselej proti večeru, sin pa 'ni nikdar zapustil stanovanja pred polnočjo. Toda* večkrat se je zgodilo, da se je sin popoldne odstranil za kratek čas, najbrže je šel v kako gostilno, ker je bil videti neprestano žejen.
"Petič: Oba sta bila nenavadno močna človeka, toda ne vam, če sta bila dovolj, izurjena v osebnem boju. Njiju hrbta in prsa so bila nenavadno Široka, toda v gibanju sta bila okorna in
S pomočjo teh točk je konečno mol načrt dozorel, in
napad. Uvide! sem potrebo, da četudi je za mene teško in nevarno, pa sem bil vse-
eno prisiljen moje opazova-lišče za kratek čas zapustiti : in se podati v glavni policijs- j ki stan, četudi samo za nekaj : ur, da sporočim predstojni-kom vse potrebno in si za- : gotovim primerno pomoč. J
Podobice, katere sem zad- 1 nje dneve izrezal iz papirja, j položim lepo v košarico in 1 začnem tako silno kašljati, j da zadonijo glasne kletve iz sosednje sobe., Emilija pride 1 s sočutnim pogledom v očeh ( k mojim vratom in se mi približa.	^
"Takoj pridi nazaj!" kriči njen oče, "kdo ti je dovolil neprestano klepetati z adu-tom, ki nas neprestano vzne mirja s svojim peklensk kašijanjem!" Starec stopi po teh besedah iz svoje sobe na hodnik in naju s hudobnim pogledom opazuje.
"Kaj imata vidva skupaj, in kaj je v tej košarici?" vpra ša starec z razjarjenim glasom.
"Male igračke, katere hoče ta mož na cesti prodati," odvrne ona.-
"In ničesar druzega?"
"Ne, to je vse, le zanesi se!"
"Bog se te usmili, če imata vidva kaj skupaj," reče njen oče in ji položi teško pest na ramena, nakar jo odpelje v svojo sobo nazaj.
Jaz Še počakam par trenutkov v sobi, potem pa odidem s počasnimi koraki, neprestano omahujoč po *sto-pnjicah navzdol. Ko sem enkrat na cesti jo uberem naravnost na policijsko postajo, kjer poiščem Mr. Gryceja.
Kmalu ga dobim. V kratkih besedah mu razodenem svojo najdbo, in Mr. Gryce je bil videti skrajno vesel. Predlagal sem, da nemudoma naznanimo gospodu Blake, da se nam je posrečilo najti skrivališče njegove žene, in da je ona sedaj pod našim varstvom, toraj se mu ni treba vznemirjati. Prosil sem tudi svojega predstojnic ka, da gre k gospej Daniels in dobi od nje nekaj pisani vrst v francoskem jeziku za vsak slučaj, seveda brez imena in podpisa. Mr. Gryce m? je deal: "Usbda vam e bila v tem slučaju izvanredno mila, dočim sem se tudi jaz medtem trudil in nisem mogel dobiti najmanjšega sledu o zginuli deklici. Dunes zjutraj navsezgodaj je bi! Mr. Blake pri meni, in povem vam, da hvaležnost ne bo manjkala pri njem, Če izpeljete stvar tako, da srečno izide zanj.'
Bil sem jako zadovoljen nad vspehom, posebno ker me je Mr. Grvce oohvalil. In ko mi je Gryce obljubil, da mi preskrbe pisavo pisano od Mrs. Dflniels v francoskem jeziku, v pravem času, sem omenil Še nekaj podrobnosti mojega načrta, in bil sem jako zadovoljen, ker se je Mr. Gryce popolnoma stri njal z mojim načrtom. Glede pisma katerega naj bi Mrs. Daniels napisala sem imel sledeči namen: Emilija bi morala biti prepričana, da prihaja pismo od gospe Daniels, kajti poznala je njeno pisavo. V teh vrsticah naj bi Mrs. Daniels na priprost način dala razumeti Emiliji, da se gospod Blake zanima zanjo, in da naj nap zaupa, ker jo hočemo rešiti.
"Iz srca želim, da <se nam posreči lov na oba roparja/' je dejal Mr. Gryce, ko sem se poslavljal od. njega. "Jaz bom storil kar je v mojih močeh, da vam pomagam k - uspehu, na katerega bodete i ponosni, dokler v bodete žive-t HH
Sedemnajsto poglavje > Ko pride drugega jutra hišna gospodinja v mojo so-
semcenV katero11 sem nSS
pri Mr. Giyce od Mrs. Daniels. Besedilo tega pisma je bilo jako priprosto, tako, da nihče ni jnogel ničesar sumiti, če bi mu slučajno prišlo v roke, razven oni, kogar se je tikalo. Sklenil sem, da u-porabim prvo ugodno priliko, da izročim pismo Mrs. Blak. Bil sem ves nepotrpe-žljiv in komaj čakal trenutka, ko se mi moj naklep posreči.
Tako je minila ura za uro; sedel sem v svoji sobi in čakal prilike. V sosednji sobi so ves čas govorili. Včasih glasneje, včasih tiho. Zdaj sem začul očeta, ki je govoril s sinom in preklinjal, potem pa zopet govoril s hčerjo, kateri je nekaj zapovedoval. Bili so surovi ljudje,
i besede.	,
s ga preveč in svoje potrpe-i žljivosti nisem mogel več kro
-	titi. Nenavadna misel se je ) pojavila v moji glavi. Če o-! ni k meni ne pridejo, tedaj
-	grem jaz k njim, sem dejal.
-	Vstanem toraj, vzamem pi-. semce k sebi in potrkam na
-	vrata, ki so bila zaznamova-
-	na z rdečim križem.
Znotraj v sobi začujem vzklike začudenja in nevo-; Ije obenem Čul sem kako
-	sta oba moža divje skočila i kvišku, toda ustrašit se ni-t sem. Sklenil sem, da svojo i nalogo zvršim do konca. • Zdela se mi je sicer nevar-
-	na, toda v najhujšem sluča-■ ju bi dobil nekaj udarcev
na glavo, in za tako plačilo , bi poskusil še kaj bolj pre-
sent se vseeno tresel od vzne
mirjenja. Tudi Emilija sto- I ji tresoča se pred menoj, vsa < bleda v obraz. Z negovotim i glasom me vpraša, česa že- i lim, in zakaj sem se ogla- ' sil pri njih. Sprva nisem do- i bit besed, kako naj opravi- | čim svoj nastop, toda kmalu j se me prime pogum in odvr- 2 nem:	i
"Oh, gospodična, tisočkrat prosim oproščenja, toda da- s ries sem dobil po pošti pis- f mo, katerega pa ne morem \ prečitati. Star sem postal in \ moje oči so popolnoma osla- l bele. Nikakor ne morem pre- \ čitati kaj mi pišejo. Vem da mi piše dober prijatelj. Ka- 4 ko bi vam bil hvaležen za va- t šo dobroto, če bi prečitali r moje pismo!"
kaj je pisano/ se oglasi zdajci surov glas starega Shon-makerja, ki stopi bližje in ji neotesano iztrga list iz rok. "Prokleto, ne razumem," reče ko gleda nekaj časa na pisane vrste, "prav gotovo s je pisano v francoskem je- ii ziku," pristavi ko zacepta z d nogo.	p
Potem pa vrne ono rismo svoji hčeri in reče: "Preberi potem pa nam razloži, kaj -pomeni, ker brez mojega dovoljenja se ne sme goditi v tej sobi ničesar, s čimur bi 1 bil jaz nezadovoljen." i?
"Prosim," rečem Emiliji J J "berite hitro, ker sem že ves ^ nepotrpežljiv, da zvem kaj mi poroča prijatelj.'	n
Emilija prijazno pokima d
htilfes vou^tcrjj heure-se. Allons, du courage et surtout sovez maitresse de vous-meme."
Prestavljeno: "Pomirite ie, prijateljica, on vas ljubi n vas išče. V štirih urah be- & iete srečni. Samo pogum in predvsem ohranite nladno-
Dftllti prihodnji«.
Naprodaj je novo pohištvo ca 4 sobe. Proda se radi >dhoda v staro domovino, ^prašajte na 1420 E. 52nd j
Pokažite svojemu bolne-nu prijatelju oglas dr. Cow- |
•■■■r-^""^. ^MC—.^»j—.. ■ 1	—-	1	^»-^»^»Jt^^MOMfc^wc—
' " ' '	V	11
IExxxxxxxxxixxxrrr ■■■■■ MMB H Hfc I Vl^fffctffclfc A	I M t»»»»"i»»xn
,st.OaiVAve. 3 lH IK A K D I PKIIIIAllA St.(MAve. i
vog. E. (52. ceste! fLfc11BH IIHii Ii IIVftfHVH [vog.E. 62. ceste:
raxxxixXTZXXZJZX*.	i	WMMMMflMMMM^M nxxinxiiTxixxxxl
kateka še konča
DNE 27. FEBRUARIJA, 1919.
'553«Ei5H55553553S
NAŠA RAZPRODAJA VAM NUDI SEDAJ RES DOBRO IN TRPEŽNO BLAGO PO SKRAJNO ZNIŽANIH CENAH.
"gjgB'	*	*•
Velika izbera moških | Moška spodnja obleka Moške kape	Moške nogavice
klobukov $Ii25 ni »sik a spod. obleka. .98c	75c moške kape sedaj ...39c	20c moške nogavice ......16c
. , $1.50 moško spod. obleka$i.19	$1.00 moške k»pe, sedaj .. .89c	25c moške nogavice ..... 19c
$2.00 moški klobuki .... M.79 $2.so moška sipod. obaldk $1.98	$r.5o moške kape, sedaj . .$1.29	55c moške nogavice......29c
$2.50 moški klobuki .... $2.23 $3.50 moška sipod. Obleka $2.47	$2.00 mošlke kape isedaj ,.$1.69	50c moške nogavice ......44c
$3.00. moški klobuki.....$2.69 — __$2.50 moške kape Se-d&j . .$1.90	85c moške nogavice ......69c
$ieo moški klobuki ....$2.95 lr . , , , «	$3.00 moške kape sedaj ..$2.25	6oc volnene nogavice......47c
$400 moški klobuki ..$3.40 Velika IZbera delavnih	Velika izbera kap sedaj 1 . .29c	75c volnene nogavice.....59c
H5o -i Mobuki ....$3,5 | • SHI*	-------g-'
$5.00 moški Hobuk, .. $4-49	^ sr	..............Mo§ki UBk)n Snjts	-------
$5.5o mosu. o«■.... $4.95 . Crne satenastJe J^ po. ,95C.	Moške rokavice
$6.00 moški klobuki----$5-39 $1.50 črne sat. srajce____$1.35	$1.50 moški union suits ..$1.15
' ____ $1.50 delavniške srajce	$2-5o moški union suits . .$2.19	$j.25 moške rokavice......98c
, ,v. Chambray, pO.......$1.35	$300 moški union suits . .$2.69	$2.00 moške rokavice . ..$1.79
NOSKI JOPICI $1.25 dettav. srajce........98c	$400 moški union suits ..$3.49	$2.25 moške rokavice ...$1.98
ScwoaW fftftt^ delav- ,s,raice Cthambray	$2-5° Pleace U. Suits ...$1.98	$2.50 moške rokavice ...$2,19
VfeWeaUH waw/ - z dvema ovratnikoma so	$3.50 Fleace U. Suits ... .$2.89	$2.75 moške rokavice .. .$2.4*
$3.00 moški jopiči sedaij .. $2.40 ------$3-oo moške rokavcie ... $2.69
$4.00 moški jopiči, sedaj $3.20	-
$4.50 moški jopiči, sedaj. .$3.60 nravate Moške flanelaste srajce	velika izbera moških
$5.00 molki jopiči, sedaj..$4.00 . .	trdnih klobukov
$5.50 moštki jopici, sedaj. .$4.40 S™ moške kravate .......44c	85c moške flan. srajce ... .65c
$6.00 moški jopiči, sedaj .$4.80 75c moške kravate ...----68c	$1.50 moške flan. srajce .. .98c	$2.00 in $3.00 sedaj po .. $1.15
$6.50 moški jipiči, sedaj .$5.20 U.00 moške ikravate ..... .89c	$2<00 moš)kc flan srajce $I fig , ----
^7.00 moški jopiči, sedaj. .$5.60 $1.50 moške kravate ... .$1.35	$2.50 moške flan. srajce . .$1.98	SlvikllA crairo
^.50 moški jopiči, sedaj. .$6.00 , $2.00 moške kravate ... .$1.75	$3.00 možke fian. srajce . .$2.55	OJWHW »IdJtC
$8.00 moški jopiči, sedaj. .$6.50 $^50 moške ikravate ... .$2.19	^ moš3ce flan. srajce . .$2.69	$1 &v{]tnt 0Q
$8.50 moški jopiči, setitej. .$6.90 $3-oo m.o«ke kravate ... .$2.49	$3.50 moške flan. srajce .$2.89	J Z TJ .....I 9
$12 moški jopiči, sedaj....$9.50 $3-50 moške kravate .....$2.79	Hoq moške flan. srajce .$3.39	V'i° '' .....i'™
_:__m—r~—
v. L1 v UVerallS	--$3.00 svilene srajce ______$i.6g
Moške hlače ■ „ „	$3.50 svilene srajce .....$3.15
$1.75 overalls sedaj po .. $1.25 MufflerS	$4.00 svilene srajce .....$3.60
$7.50 moške hlače......$6.75 $2.00 overalls, sedaj po .. .$1.69	$4<so svjiene srajce .....$4 Q5
$8.00 moške hlače .......$7.20 $2.25 overalls, sedaj po . .$1.98	50c vredni »edaj po.......39c	- $500 svilene srajce .....$4,49
$8.50 moš>ke hlače......$7^5 $-2.75 overalls, sedaj po ..$2.39	75c vredni sedaj ^	$5.50 svilene srajce .....$4.95
$9.00 moške hlače......$7-9» i $3 Headlight overalls .. $2.39	$LOO vredni sedaj po.....79c	$6.00 svilene srajce .....$5.39
$9.150 moške hlače ......$8.45 $3*5° Headlight U. suit $2.98	$1.50 vredni sedaj po ....$1.19 ------------
$2.00 moške hlače ......$1-35 $4.50 Headlight U. suit $3-93	$2.00 vredni sedaj po ... .$1.69	. o •
$2.50 moške hlače......$2.19 _•__$2_5o vredni sedaj po____$1.89	oFajCe
$3.00 moške hlače,......$2.69 #	$3.00 vredni sedaj po ... .$2.49	...
$3.50 moške hlače ......$3.15 RokaVICe za delo	h-so vredni sedaj po ... .$2.98	£5c mo*k* sraJce.........65c
$4.00 moške hlače......$3-59 t.	$5.00 čredni sedaj «po .. . .$3.98	00 nios-ke srajce .... 8gc
$4.50 moške hlače____..$4.05 15c rokavice za delo po----9c	_.__moške srajce ---- $1.09
$5.00 moške hlače ____$4-49 20c rokavice za delo po .. 13c ,	$1.50 moške srajce......$1.35
$5.50 moške hlače ......$4-95 25c rokavice za delo po . ..17c LOT MOŠKIH JOPIČEV	$l-7S moške srajce......$1.59
$6.00 mošfee hlače ......$5-34 50c rokavice za delo qo ...35c (SWEATERS.)	moške srajce......$I*79
$6.50 moške hlače ......$5.89 $1.00 rokavice za delo po..79c	moške srajce......$1.98
$7.00 moške hlače ......$6.30 $1.25 rokavice za delo po.\9*8c	$2.50 sedaj ..............98c	moške srajce......$2.19
Hetaj CSL Mocnt%,
KROJAČA IN TRGOVCA Z VSO MOŠKO	OPRAVO
6205 St Clair Ave-, -	blizu vogala 62. ceste.
»	'	*
' .	* .	'	-I