ŠtCV. 10. Poštnin.1 pTnPana t gofnvinf. Ljubljana, 9. marca 1932. Kf* Lefo XIII. Izhaja vsako sredo. — Naročnina za celo leto 30 Din, za pol leta 15 Din, za inozemstvo za celo leto 50 Din. — Inserati po tarifi. — Pismenim vprašanjem naj se priloži znamko za odgovor. — Ncfrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. — Plača in toži se v Ljubljani. — Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ulici št. 7. — Teleion inter. št. 32-59. Račun pri poštni hranilnici št. 14.194, Križi in fežczve našega kmetex Narodni poslanec g. Koman je sijajno opisal v Narodni skupščini težaven položaj našega podeželskega ljudstva Dne 2. marca se je v proračunski razpravi priglasil za besedo tudi narodni poslanec g. Koman, ki je med drugim izvajal: »Z zadoščenjem moram pozdraviti dejstvo, da je važnost kmeta in važnost njegovega dela priznana vsepovsod in od vsakogar. Res je, da je prišlo to spoznanje med naše gospodarske kroge šele tedaj, ko je že uničujoča kriza zajela tudi našo državo. Vendar pa to spoznanje lii prišlo še prepozno. Po ogromni večini je naša država kmečka. Istina je, kar je naš ljubljeni vladar izjavil pri neki priliki: »Selo je selo, bez sela nema ništa.« Zato ni dovoljeno, da vsled kmečkega značaja "naše.države vodi kmetsko politiko edino le gospod minister poljoprivrede, nego je treba, da vodijo kmetsko politiko tudi vsa ostala ministrstva. Gospod minister prosvete ne more voditi drugo prosvetno politiko nego kmetsko prosvetno politiko in to od osnovne šole do univerze. Naš narod ne more imeti druge materialne in duševne kulture, nego kmetsko. Predvideno je, da se ukine večje število višjih in nižjih srednjih šol, ker je vzdrževanje tolikega števila šol za naše težke gospodarske prilike preobčutno breme za državo- Pogrešao bi pa bilo, ako bi se ukinile-one šole v naših vaseh, katere odgajajo izključno kmečki in obrtniški naraščaj. Tudi gospod minister trgovine in industrije ne more danes voditi druge trgovinske politike nego kmetijsko trgovinsko politiko. (Živahno odobravanje in ploskanje v dvorani). Sedanja težka kriza je prav posebno prizadela nas Slovence. Zemlja, na kateri živi naš narod, je skopa in borna. Polovica te zemlje je neplodna, in komaj ostala polovica njena služi kmetijski proizvodnji. Dokler je bila ugodna konjunktura za trgovino z lesom, je služila šuma našemu seljaku kot železna rezerva v skrajnih potrebah. V zadnjih letih pa je tudi ta dobiček popolnoma odpadel. Vsled neplodovitnosti naše zemlje mora naš kmet z razumom, marljivostjo in pridnimi rokami naravnost izsiljevati skromni sadež iz svoje borne zemlje. (Klici: Tako je.) Pobudo za vlaganje tolike muke in dela v zemljo je dajala našemu kmetu do sedaj primerna cena njegovim pridelkom. Naš živinorejec, naš poljedelec in naš vinogradar je dobil do sedaj za vse svoje produkte vendar še toliko, da je za silo kril svoje potrebe. Danes pa je položaj popolnoma drugačen. Zastoj v trgovini z živino, lesom in vinom je potlačil cene vsem produktom tako navzdol, da se kmetu danes delo več ne izplača. Temu stanju se mora odpomoči. Naš kmet si danes ne more nabaviti niti najpotrebnejših predmetov. Ne more si kupiti obleke niti obutve, sebi in svoji družini, njegovo stanje jo tako, ia večkrat nima niti pare za sol. I*o cele mesece brez dinarja v žepu ne more plačati težkih javnih bremen, od občinskih preko banovinskih do državnih dajatev. To stanje, gospodje, je pritiralo našega kmeta tako daleč, da je danes malo kmečkih domov pri nas v Sloveniji, ki ne bi bili zadolženi. Dosti je pa takih, ki so zadolženi do polne vrednosti svojih posestev. Ako ne more država pomagati kmetu do višjih cen njegovih proizvodov, potem si mora prizadevati, da bodo na Smrt velikega francoskega državnika Pretekli ponedeljek je umrl v Parizu v prvih popoldanskih urah veliki francoski državnik Aristide Briand (reci: Aristid Brian). Ta veliki mož je dolgo vrsto let mogočno posegal ne samo v notranjo politiko Francije kot večkratni predsednik vlade in minister, Aristide Briand ampak tudi v vso evropsko in svetovno politiko in njegove besede ni poslušala samo Francija, ampak ves svet. Posebno velike so njegove zasluge po vojni za pomirjenje Evrope, zlasti pa za dosego sprave med Nemci in Francijo. To je bil velik cilj vse njegove politike, od katerega ni odstopil in odnehal niti za ceno svojega visokega položaja. Aristide Briand je bil rojen 28. marca leta 1862. v mestecu Saint-Nazaire (reci: Sen Nazer) kot sin malega gostilničarja. Komaj 20 let star je bil že odvetnik, posvetil pa se je že jako zgodaj tudi politiki in kot politik je dosegel najvišje časti. eni strani zmanjšana vsa javna bremena za toliko, za kolikor so se zmanjšali dohodki Icineč-kega gospodarstva, na drugi strani pa na vsak način izposlovati znižanje cen industrijskih pro« izvodov, koje tvorijo danes glavni vzrok kmečkega siromaštva. Pohvalno moram pri tej priliki omeniti prizadevanje vlade, da pripravlja spremembo taksnega in trošarinskega zakona, ki bo zmanjšal tudi dajatve podeželskega prebivalstva. Potrebno je — v duhu sedanje gospodarsko politike, da se čimprej znižajo advokatski, notarski in zdravniški tarifi. (Burno odobravanje in ploskanje v celi dvorani.) Ravno tako je potrebno, da vlada zakonitim potom uredi obrestno mero in da zlasti čimprej sprovede zakon o razdolženju kmeta. Socialno pravičnost vlade obeležuje posebno njeno hitro delo na likvidaciji agrarne reforme. Ravnotako bodi zaščita našega obrtnika stalna briga naše gospodarske politike. Slovenski kmetovalec z zaupanjem pričakuje zboljšanje neznosnih razmer. V spoštovanju in ljubezni do svoje države je vkljub temu, da so ga oni ljudje, ki so vedno igrali dvolično vlogo, eno za Beograd, drugo za slovenske vo-lilce, z vsemi sredstvi odvračali, vendar v ne« pričakovano obilnem številu stopil 8. uoven bra na volišče in oddal svoj glas za uaroduo in državno edinstvo. (Viharno odobravanje in ploskanje.) Gonja proti volitvam je šla pri nas tako daleč, da so plašili našega kmeta, da če gre na volišče, se mu bodo cerkve podirale. Naš kmet ni bil nikdar separatističen, nego je vedno gledal svoj obstoj in napredek v tesni zvezi s srbskim in hrvatskih kmetom. (Navdušen aplavz). Slovenski kmet je uverjen, da je samo v tej državi, v Jugoslaviji, spas njegove nacionalne in politične svobode, da je samo v njej mogoč za njega vsestranski napredek iu enakopravnost. Naš kmet je poln globokega verskega čustvovanja, a on dobro ve, da mu nikdo ne jemlje njegove vere, zato inu tudi ni treba nikake verske stranke v obrambo njegove Vere. Kajti naš kmet nosi vero v svojem srcu, a ne samo na jeziku. Bivša verska stranka ni ničesar storila v korist pravega verskega čustvovanja, temveč je pod krinko verstva stremela edino le za politično močjo samo v korist le malega kroga svojih strankarskih pripadnikov. A jaz kot kmet mislim, da moremo izboljšanje doseči ne z zabavljanjem, demagoštvom in kričanjem, nego s složnim stvarnim delom. Le na popolni likvidaciji starega stanja in na iskrenem ter zaupljivem sodelovanju na« vseh je mogoča nova, lepša in srečnejša politična doba naše drage nam Jugoslavije.« Kvašen gcvcr poslanca Žhnt. Cevavja Za vseučilišče v Ljubljani. — Težke posledice gospodarske krize. — Za znižanje obrestne mere. — S&rft za domače delavstvo Govor, ki ga je govoril v narodni skupščini poslanec g. Cerar, se glasi v izvlečku (po ste-nografskem zapisniku): Gospodje narodni poslanci! Govoriti hočem v slovenskem jeziku, kajti rodila me je slovenska mati in iz spoštovanja do nje in iz ljubezni do slovenskega jezika, katerega me je ona naučila. Kakor ljubijo in spoštujejo naši bratje Srbi in Hrvatje svoj jezik, tako ljubimo in spoštujemo tudi mi Slovenci svoj malerni jezik. (Burno ploskanje.) Pod Triglavom in Karavankami biva slovenski rod, ki je pretrpel mnogo pod tujim jarmom, vsled svoje žilavosti pa je obdržal svoj značaj, narodno svojstvo in narodni jezik, svojo kulturo ter svojo književnost in to v borbi z neizprosnim tujim narodom, ki je storil v svoji vsemogočnosti vse, da iztrga iz srca našega naroda njegov narodni značaj. Za vseučilišče v Ljubljani Gospodje narodni poslanci, naš tovariš Ri-ssta Djokič je omenil, da ni potrebna slovenska univerza v Ljubljani, da je to luksus, da imamo Slovenci svojo univerzo, in da Slovenci ne potrebujejo univerze. Jaz moram tovarišu Djokiču na tem mestu odgovoriti. Izdatki, ki jih dopri-naša celokupni narod za slovensko univerzo v Ljubljani, niso razsipan denar za luksus, temveč je narodova pravica zahtevati lastno kulturno žarišče, okoli katerega se zbira naša mladina, da dobi svojo naobrazbo v borbi za obstanek slovenstva in v borbi za obstanek jugosloven-stva. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.) Gospodje poslanci! Kakor so vaši srbski bratje prej morali biti pod tujim — turškim — jarmom, katerega jih je osvobodila hrabra srbska vojska dzopd sto- in stoletnega jarma — tudi takrat so Srbi v zasedenem ozemlju pod Turčinom gledali z nekim spoštovanjem in upanjem v središče njihovega narodnega ponosa, v Beograd — isto-tako tudi naši neosvobojeni bratje v Italiji in Nemški Avstriji zrejo z nekim upanjem v bodočnost v našo belo Ljubljano in pošiljajo tja svoje sinove, da se na slovenski univerzi navži-jejo tistega pravega čuta ljubezni, s katerim gredo med svoj narod in širijo ljubezen in upanje na boljšo bodočnost. (Viharno ploskanje.) Mi moramo iskati obrazovanja v šolali, in zata~< hljučhom 1 Velik uspeh *Zveve slovenskih agrarnih interesentov.« Agrarna reforma, ki naj bi končnoveljavno odpravila stare plemenitaške predpravicc, se bliža svojemu koncu. Z izvedbo agrarne reforme bodo dobili naši kmetje nazaj velik del zemlje, ki pripada po vseh božjih in človeških pravicah njim in nikomur drugemu! Od veleposestniške zemlje v Dravski banovini odpade pretežni del na gozdove, zato je vsekakor težišče agrarne reforme v Sloveniji v ureditvi gozdne posesti v § 24. posebne določbe za kraje, ki jim primanjkujejo za obdelovanje potrebna zemljišča in kjer je prebivalstvo navezano na gozdno industrijo. Za take kraje se po cit. paragrafu smatrajo srezi Sušak, Delnice in Vrbovsko (Gorski kotar) in vse področje Dravske banovine. V Gorskem kotaru in v Dravski banovini morejo biti po zakonu občine, zemljiške zajednice, imovinske občine in skupine kmetovalcev (kot pravne osebe) agrarni subjekti tudi za gozdove, ki ~so potrebni za pašo, za oskrbo z drvmi in za ostale gospodarske potrebe. Te odredbe pa se nanašajo samo na ona vele-posestva, katerih gozdovi presegajo 1000 ha. Za razlastitev predpisuje zakon rok 6 mesecev po preteku roka, ki je>bil določen za vlaganje prošenj interesiranih agrarnih subjektov za dodelitev gozdnega zemljišča. Z izvršeno ekspropri-jacijo je sedaj vprašanje ureditve gozdne posesti definitivno rešeno. Ker bi torej 18. februarja t. 1. potekel rok za izdajo odlokov o razlastitvi gozdov, ki prihajajo za to v poštev v smislu § 24. zakona o likvidaciji agrarne reforme, je minister za kmetijstvo izdal 16. februarja t. L v sporazumu z ministrom za šume in rudnike ter v soglasju z ministrskim svetom odloke, s katerimi se v Dravski banovini razlasti v prid občinam okrog 40 tisoč ha veleposestniških gozdov. Kot agrarni subjekti so bile'upoštevane le občine. Razlaščena zemljišča se bodo do nadaljnjih odredb vzela v državno upravo, ker bo de-finitivni odlok o upravi razlaščenih gozdov kakor tudi o načinu preskrbe kmetovalcev (na katerih korist se gozdovi razslastijo) z drvmi in lesom za gospodarske potrebe izdal kmetijski minister v sporazumu z ministrom za šume in rudnike. Idealni solastniški del posameznih občin na razlaščenih gozdovih bo prav tako uredil s posebnim odlokom minister za kmetijstvo v sporazumu s ministrom za šume in rudnike, in sicer še pred izvedbo zemljiškoknjižnega prenosa lastninske pravice. Razlastitev je bila izvršena tako, da so ve-leposestvom, ki so prišla v poštev za ekspropri-jacijo, z odloki razlastili celotno gozdno površino. Ono površino gozdov, ki veleposestnikom ostane kot izključna last po razlastitvi, pa si vsak veleposestnik lahko izbere sam v teku pol leta. Po preteku tega polletnega roka pa se bodo na osnovi predloga veleposestnika v svrho zemljeknjižnega prenosa razlaščenih nepremičnin točno ugotovile parcele gozdnih površin, ki se imajo pustiti veleposestnikom. Pri tem se bo ugotovila tudi odškodnina za razlaščene gozdne površine in za eventualne stavbne objekte. Patronatske pravice, bremena in vstale realne pravice ostanejo zaenkrat še vknjižene na razlaščenih nepremičninah ter jih bodo nosili novi lastniki sorazmerno z velikostjo razlaščenih nepremičnin. Hipoteke pa se bodo z razlaščenih zemljišč črtale, seveda bodo hipotekami upniki imeli pravico, d* dobijo plačilo iz odškodnine, ki se bo polagala pri pristojnih sodiščih. Zveza slovenskih agrarnih interesentov sklicuje svoj redni občni zbor na praznik Sv. Jožefa, dne 19. marca. Zborovanje bo v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani, Miklošičeva cesta, ob 10. uri dopoldne. Na zborovanja bodo zelo važna poročila o današnjem"stanju agrarne reforme; zato čutim dolžnost, da pozovem vse agrarne interesente, posebno pa člane naše Zveze, da se kolikor mogoče obilno udeleže občnega zbora, zlasti iz bližnjih občin. Sicer vemo, da je bil zakon za obdelovalno zemljo in travnike sprejet že lansko leto dne 24. junija od visoke kr. vlade, toda s tem zakonom so bili pritegnjeni pod agrarno reformo tudi gozdi in pašniki, kjer so se prijavile zadruge ali občine kot agrarni interesenti, do 26. julija 1931. Na podlagi teh zakonskih določil je bila izvršena razlastitev gozdov dne 16. februarja 1932. Kako je bilo rešeno to vprašanje, se bo poročalo na občnem zboru. Razume se, da so veleposestniki zastavili vse svoje moči, da rešijo kolikor največ gozdov, da bi si osigurali še udobnejše življenje napram malemu, revnemu kmetu, kateri nima toliko kuriva, da bi mogel v zimskem času ogreti družini borno stanovanje. Ako pogledamo nazaj v pretečeno dobo, ko še mi bilo naše Zveze, ko so obstojale bivše politične stranke, vidimo da se ni 10 let ničesar storilo za agrarne interesente, čeprav je bilo v bivši ustavi določeno, da naj se donese končni zakon o agrarni reformi. Šele potem, ko smo ustanovili svojo stanovska organizacijo in ko so morali po 6. januarju 1929. takratni strankarji zapustiti svoja mesta, smo dobili agrarni interesenti pravo zaščito, šele ta vlada je izdala zakon, a katerim smo prišli agrarni interesenti do svojih tako zaželjenih pravic do zemlje. Zato lahko trdimo, da je imela naša »Zveza« tudi v tem letu uspehe. Do naših uspehov je veliko pripomogel gospod ban naše banovine, kateremu bo vsak zaveden agrarni interesent globoko hvaležen. Iz navedenega je razvidno kako je potrebno, da je mali kmet — bajtar — organiziran. Kako bi se agrarna reforma izvršila pri nas v naši banovini, ako bi ne bilo naše Zveze? Težko bi se dobili ljudje, kateri bi se borili za pravice agrarnih interesentov proti mogočnim veleposestnikom. Posamezna tarnanja in vzdihovanja agrarnih interesentov bi ne pomagala ničesar. Naša zveza je ustanovila veliko gozdnih in pašniških zadrug, katere so bile upravičene prositi za gozdove. Če bi ne bilo zadrug, bi tudi občine ne predložile svojih prošenj. Šele potem, ko so novoustanovljene zadruge prijavile svoj pristop, so se nekatere občine pomikale za njimi. Ako bi ne bilo zadrug, bi skoraj gotovo ne bilo interesentov za gozde in pašnike. V tem se vidi, da je naša Zveza tudi v gozdnem in pašniškem vprašanju veliko naredila. Koliko pa je naredila za dodelitev obdelovalne zemlje, o tem pričajo cele skladovnice pisem v naši pisarni v Ljubljani. Prihajajo pa vedno nova vprašanja. Ker so zadnje čase veleposestniki ustavili po § '37. zakona prodajo zemlje agrarnim interesentom, je naša Zveza že veliko denarja prihranila s tem, ker je preprečila preveč visoke cene. Zato opozarjam agrarne interesente: Ne kupujte kar sami, temveč se obračajte na našo Zvezo, kjer dobite v s* navodila za odkup agrarne zemlje. Zato pa pozivam vse agrarne interesente, da tudi oni zadoste Zvezi, da jo podpirajo s članarino, katera je določena na občnem zboru. Vsak zaveden član bo to naredil in gledal, da pridobi tudi tiste, ki še niso člani Zveze in ki še ob strani gledajo kaj bodo drugi za njih naredili. Teh je še veliko. Komu pa je močna in trdna organizacija bolj potrebna kakor nam malim kmetom agrarnim interesentom? Zato ostanimo zvesti naši Zvezi in pomagajmo z združenimi močmi drug drugemu. Kdor pa more več, naj si naroči »Kmetski list« in naj ga da tudi drugim čitati, kajti »Kmetski list« je edini časopis, ki se bori za tvoje pravice in prinaša obvestila o agrarni reformi. Ivan Stražišar. Zborovanje agrarnih interesentov. Redni letni občni zbor Zveze slovenskih agrarnih interesentov se vrši 19. marca 1932. ob 10. uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo članov odbora. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Razprava o sedanjem stanju agrarne reforme zlasti z ozirom na razlaščene gozdove in o bodočem delu društva. Polovična vožnja za občni zbor je dovoljena pod št. M. S. br. 4727/82 od 5. marca 1982. Koliko šol imamo v naši državi? (Iz govora ministra za prosveto v proračunski razpravi.) V utemeljevanju proračuna za prosveto je navedel minister dr. Kojič sledeče podatke o našem šolstvu: L. 1918. smo imeli v državi državnih, samoupravnih in zasebnih ljudskih šol 5610; na teh je poučevalo 11.064 učiteljev, učencev pa je bilo 658.000. Danes pa imamo 8818 ljudskih (osnovnih) šofz 20.293 učitelji in 1,316.000 učenci. V 12 letih je torej narastlo število ljudskih šol za 3000! Srednjih šol imamo nad 200 poleg 40 učiteljišč, meščanskih šol pa 173 državnih in 30 zasebnih. Na gimnazijah poučuje 4310 profesorjev 80.450 dijakov, meščanske šole pa obiskuje nad 28.000 dečkov. Na visokih šolah je vpisanih okrog 20 tisoč dijakov! Vseučiliških profesorjev pa je V Zagrebu 114, v Ljubljani 88, v Beogradu pa še veliko več. To so uradni podatki. Jasno je, da za vse srednješolce in viso-košolce ni prostora v državnih službah — večina teh fantov si bo morala iskati kruha drugod! To naj blagovolijo vpoštevati tudi slovenski starši! Anton Bukovic — petdeseti etnik Pretekli teden je obhajal petdesetletnico rojstva ter petindvajsetletnico zvestega in plo-donosnega službovanja kot upravnik pri Kmetijski družbi g. Anton Bukovic. Jubilantu želimo še na mnoga leta! Ivanu Kocetu v spomin V Starem trgu ob Kolpi je pretekli teden preminul Ivan Koče, posestnik in trgovec. Pokojnik je bil mož odkritega značaja, dela in neutrudljive volje. Kot sin kmetskih staršev si je v življenju s trdno voljo priboril marsikatero zaslugo ter je po vsej dolini užival zaupanje in ogled. Bodi mu ohranjen časten spomini tvancija in Podonavje »Podonavje« imenujemo na kratko one države, ki leže ob Donavi. To so: Avstrija, Češkoslovaška, Ogrska, Jugoslavija in Romunija. Nemčije ne prištevamo k Podonavju, čeprav teče Donava tudi po Nemčiji. Večina zgoraj naštetih držav je bila prej združena v avstro-ogrski monarhiji; danes pa so te države samostojne in neodvisne- Neodvisne hočejo postati zgoraj naštete ,nove' države zlasti v gospodarskem oziru, t. j. otresti se hočejo v prvi vrsti vpliva nemške in avstrijske industrije, ki je nekdaj v teh deželah vladala nad vsemi drugimi. Ker pa Nemci ne morejo prodajati svojih industrijskih izdelkov v nove države, zato nagajajo našemu izvozu žila. Posledica: huda kriza na obeh straneh. V svoji stiski pričakujejo nemški Avstrijci pomoč od Nemčije, nove države pa od Francije. Francija ni se z vso silo trudi, da prepreči ujedinjenje Avstrije z Nemčijo, je sedaj predložila vladam zgoraj naštetih držav načrt, po katerem naj bi se nove države združile z Avstrijo in Ogrsko v eno gospodarsko celoto pod določenimi pogoji. Ta predlog pomeni do neke mere gospoda* sko obnovo bivše avstro-ogrske monarhije. Veliko vprašanje pa je, če se bo dal francoski predlog tudi v praksi izvesti, ker so gospodarska nasprotja med njimi silno velika. Mi in Romunija in Orgska n. pr. izvažamo žito — kdo naj ga potem od teb tudi več izvozi? Takih vprašanj je cela vrsta in zato je domneva opravičena, da bc poteklo še mnogo vode, predno bo uresnčena. Moč me&še avmade Zli 12!€5E=I2€2I?lce Naša armada šteje 95.000 mož. Tudi armada podpira kmete. Minister za vojno in mornarico je navedel v svojem govoru v proračunski razpravi nekaj zanimivih uradnih podatkov o številčni moči naše armade. Po njegovih podatkih šteje naša # armada 8367 častnikov; potrebovali pa bi jih "še 7800, kar pa bo mogoče doseči šele v 12. letih. Z ozirom na potrebno varčevanje v vseh panogah državne uprave se je število moštva in podčastnikov letos znižalo tako, da šteje naša armada sedaj le 95.000 mož, t. j. za 15.000 manj kakor preteklo leto. Važna za kmete pa je ugotovitev ministrova, da je armada začela svojo hrano nabavljati direktno pri kmetih in je s tem znatno pripomogla k zvišanju cen poljskih pridelkov. Ta način preskrbe vojaštva sc bo še izpopolnil. V novem proračunu- je določeno za vsakega vojaka na dan za hrano 5 Din 75 par, za vsako žival pa 10 Din 60 par. Znižanju roka vojaške službe minister ni nasproten, ampak pravi, da se bo doba vojaškega službovanja znižala, čim bo več ljudi znalo brati in pisati in čim bo urejena vojaška vzgoja mladine. Volitve x€s. &vetlsed.~ mhzi nemšfoe vernih* Tihe Za čast predsednika nemške republike se potegujejo štirje kandidati Prihodnjo nedeljo — 13. marca — bo nemški narod volil novega predsednika svoje republike. Za predsedniško čast se potegujejo štirje kandidatje: 1. dosedanji predsednik maršal Hindenburg, 2. vpokojeni častnik Duisberg, 3. vodja nemških narodnih socialistov Adolf Hitler in komunist Taelmann. Po dosedanjih znakih sodeč pa prihajata v poštev le Hindenburg in Hittler. Hindenburg je za mirnejšo politiko, dasi-ravno zasleduje tudi on splošne cilje nemškega naroda (ustavitev plačevanja vojne odškodnine in pa revizijo mirovnih pogodb), Adolf Hitler pa je magari tudi za nasilno rešitev teh vprašanj, kar bi pomenilo skoro gotovo novo vojno. Nemške volitve z veliko pažnjo zasledujejo Francozi, kjer bodo dober mesec kasneje volitve za francoski državni zbor. Jasno je, da se bodo Francozi v veliki meri ravnali po izidu volitev v Nemčiji. Zaradi tega pa so predsedniške volitve v Nemčiji svetovno-političnega pomena. Ribnica. Pred pustom smo imeli 40-urno pobožnost, katere se nas je udeležilo lepo število. Ob zaključku pobožnosti pa smo imeli pridigo o vojni, granatah in plinih. Pa nemara ne bo vojne? — Pust je minil. V lepem obsegu se je pri nas proslavil. Posebnost smo videli v originalni prireditvi mask, ki so predstavljale gobe — od velikega »jurčka« do čisto majhnega. To menda ni nobena pregreha; od pamtiveka živijo ljudje s tem običajem, ponekod je z njim res hudo, ko ga praznujejo kar po več tednov, Slovenci pa smo skromni, še za norčije nam je zadosti eden ali dva dneva. — Koruze smo dobili precej. Prav iskreno se zanjo zahvaljujemo. Cena ji je primerna. In tudi lepa je koruza, dasi jo glodajo zlobni jeziki — žganci iz nje pa kot orehova jedra. Poglavitno pa je, da je bila -med ljudstvo pravično razdeljena ne oziraje se na politično pripadnost. — Gospodarsko-politična razcepljenost je pri nas še zmiraj aktualna. Čemu neki potrebujemo dveh zadrug? In druga od druge sta oddaljeni za štab streljaj! — Davčni urad in ekspozituro sreskega načelstva borno dobili, če so razne vesti resnične. S tem bi bilo našim ljudem jako ustreženo. Pa tudi lepe denarce bi si prihranila naša lepa dolina, prav posebno naši rešetarji, ki morajo na sreskem na-čelstvu osebno iskati svoje potne liste. — V splošnem je občutiti, da naš rojak minister g. Ivan Pucelj prav očetovsko skrbi za nas. Njemu, županu in občinskemu odboru gre vsa zahvala. — Zimo imamo ostro. Po hišah je po-mrznila voda. Razvil pa se je v naši dolini živahen zimski šport, posebno smučanje. — Naša organizacija IRKD tudi uvaja živahno delovanje. Organiziranih je v njej že veliko število mož in fantov. Upamo, da bo svoj cilj v polni meri dosegla ter tako ustvarila politično enotnost našega ljudstva. K. Domače delo svetla točka v krizi. V današnjem oglasnem delu opozarjamo na ponudbo tvrdke: Domača pletarska industrija, Josip Kališ. Maribor. Trubarjeva ulica 2. Pletilni stroj »Regentinia« pomeni za delavoljne novo stalno možnost mesečnega zaslužka. Ljudje, ki so bolni na žolčnih, ledvičnih in kamnih v mehurju, ter oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne ki3line in napadih pro-tina, uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »Franz Josefove« vode. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Franz Josefova« grenčica sigurno skrajno prizanesljivo delujoče salinično odvajalno sredstvo, tako, da jo priporočajo tudi pri trebušnih kilah, natrgani danki in hipertrofiji prostate. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drotferijah in špecerijskih trgovinah. Ob 60Ieinici ha Sancina V teh dneh praznuje svojo 60-letnico gospod Ivan Sancin, nač. kmet. odd. v p. Poleg Ožjega kroga prijateljev se ga spominja vsa javnost, prav posebno pa kmetsko ljudstvo, kateremu je posvetil največji del svojih moči. Po rodu je slavljenec Tržačan. V Trstu se je tudi šolal. Po končanih srednješolskih študijah se je ves posvetil kmetijsko-strokovnemu šolanju, nakar je kot kmetijski referent služboval daljšo vrsto let v Dalmaciji, kjer je živel v sredi dalmatinskih seljakov. Po vrnitvi v svojo Ožjo domovino se je ves posvetil delu za po- 5. ^ V 1 i Ivo Sancin vzdigo in napredek ljudstva v Istri. Iz Istre pa ga je življenje zaneslo na Štajersko, v Celje, kjer je ohranjen nanj in njegovo delo živ spomin. Iz Celja ga je vodila pot v Maribor, nato pa v Ljubljano, kjer je bil načelnik kmetijskega oddelka. Na tem svojem mestu si je za naše kmetijstvo pridobil trajnih zaslug. Posebno vidno pa je njegovo delo na predsedniškem mestu »Kmetijske družbe«, kjer je to mesto prevzel v težkih razmerah. S svojo delavnostjo pa je znal težak položaj obvladati ter aktivizirati kmetijsko-gospodarsko ustanovo. Nič manjših zaslug pa si jubilant ni stekel na polju politične izobrazbe našega kmetskega človeka. Od vseh začetkov svojega javnega udej-stvovanja je opravljal med kmetskim ljudstvom veliko delo, bodisi kot tajnik bivše Samostojne kmetijske stranke, bodisi kot človek, ki razume težnje in zahteve našega kmetskega ljudstva, ki ve ceniti njegove zasluge. Jubilantu želimo še mnogo let! V njegovem delu, ki s tem jubilejem ni prav nič prekinjeno, pa še mnogo uspehov! SEJMI. 13. marca: Loka pri Zidanem mostu. 14. marca: Sv. Vid na Blokah, Doberniče, Sv. Vid pri Grobelnem. 15. marca: Lož, Semič, Zdole, Prosenja-kovci. 16. marca: Pekel. 17. marca: Mengeš, Trbovlje, Žužemberk, Škofja Loka, Cmurek, Podčetrtek, Rečica, Svečina, Frankolovo. 18. marca: Stari trg pri Poljanah, Krško, Trebeljevo, Brusnice, Begunje pri Cerknici, Nova Štifta. Pri bolečinah povzročenih vsled prehlajenja posebno pri bolečinah v hrbtu in pri trganju, ie blagodejno drgnjenje s starini domačim sredstvom in kozmetikom, Fellerjevim Elsa-lluidom. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 velike specialne steklenice za 62 Din brez daljnih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller. Stiibiea Donja, Elsatrg 344, Savska banovina. Jiooice Peki proti karteliranemu kvasu. Pretekli teden je deputacija pekov izročila vladi spomenico proti kartelu tovarn kvasa. Zanimivo je, da se v naši državi letno porabi do 320 vagonov kvasa, še zanimivejše pa je, da velja 1 kg kvasa 31 Din, medtem ko so ga v času, ko izdelovanje še ni bilo kartelirano, prodajali po 20 Din. V slavonski vasi Kaptol je kmet I. Tvrdi pokladal biku krmo. Hipoma pa ga je bik z vso silo pritisnil ob zid ter mu končno zasadil rog v prsa. Domači so našli nesrečnega gospodarja že mrtvega. S preteklim tednom je z. pet pričela redno vzdrževati osebni promet avtobusna proga Celje—Sv. Peter pod Sv- gorami. Nesreča v gozdu. Gozdni delavci iz Črnega vrha pri Polhovem gradcu so v gozdu nakladali drevesna debla. S polno naloženega voza se je sprožilo deblo ter podrlo na tla Vavhčevega sina, ki je dan kasneje na posledicah umrl. Za konzula Argentinije v Zagrebu je imenovan Celsa de Barison. Območje tega konzulata obsega vso našo državo. Velik požar je pretekli teden upepelil v Osijeku tovarno piškotov. Še na zadnji poti, ko si že končal z življenjem, občutiš današnjo gospodarsko krizo. — V Dubrovniku je neki delavski materi umrl otrok. Za krsto revna žena ni imela, svojega otroka je položila v navadno večjo škalto ter ga dala pokopati. Zaprtje. Številna strokovnjaška zdravniška poročila potrjujejo, da so tudi bolni na ledvicah in protinasti, revmatiki, trpeči na kamnih in sladkosečni prav zadovoljni z učinkom naravne Franc-Jožefove grcnčice. Vlak obtičal v snegu. Med postajama Gračac in Zrmanja na liški progi je obtičal v snegu splitski potniški vlak. Zapadlo je namreč zopet mnogo snega. V postelji zgorela. Iz Kruševca poročajo, da je v hiši seljaka Ljubomira Količa izbruhnil požar. Mož in žena sta še spala, ko se je požar že razširil na družinsko bivališče. Oba sta našla smrt v plamenih. Na povratku iz zapora domov zmrznil. Med seloma Miošič in Žarkovo je pri Drnišu zmrznil seljak, ki se je iz zapora, kjer je obsedel nekoliko mesecev, vračal domov. Sedem kilometrov oda! jen od svoje hiše je na poti obnemogel in zmrznil. Po 17 letih se je javil iz Mandžurije. Iz Har-bina v Mandžuriji se je te dni oglasil Varaž-dinec Ferdinand Kukol, ki je prišel 1. 1915 v Karpatih v rusko ujetništvo. Prepotoval je vso Rusijo in nazadnje se je oženil. Zdaj je zahrepe-nel po domovini in obrnil se je na naš konzulat v Pittsburgu s prošnjo, naj bi mu pomagal priti domov. Strela ga je ubila v postelji. V Poleški pri Biogradu na Moru je udarila te dni strela v hišo kmeta Sime Zriliča. Strela je kmeta na mestu ubila, ubila je pa tudi tri ovce. Zrilič je ležal na postelji in tako najbrž niti vedel ni, kdaj se je preselil na oni svet. Starec zmrznil. Blizu Banjaluke je zmrznil v petek zv. 97-letni kmet Krsta Galovič. Bil je pri svojih prijateljih, na povratku je pa omagal in obležal v snegu. Naprava stanovitnega sadjevca. Kmetijska družba je izdala novo »Gospodarsko navodilo« pod tem naslovom, ki obsega 34 strani. V njern se obravnava na kratko naprava sadjevca, poljudno in lahko umljivo, tako da se zamore v kratkem času vsakdo poučiti o tem važnem načinu uporabe sadja za dom. Navodilo je namenjeno predvsem praktičnim sadjarjem, ki imajo veliko posla z napravo domače pijače za dom. Proti vpošiljatvi 5 Din v znamkah, ga Kmetijska družba vsakomur dopošlje. Kdor mnogo sedi, mora želodec in črevesje pobuditi na pravilno delovanje, ker pride sicer do motenj v cirkulaciji krvi. Pitne kure s »Planinka-čajem Bahovec« so za to svrho vedno dobre. Donava pri Zemunu z ledom zatrpana. Po vesteh iz Zemuna je tamkaj v zadnjih dneh zavladal hud mraz. Iz gornjega toka prinaša Donava velike ledene plošče, ki so se zajezile pred Beogradom. Ves rečni promet je ustavljen, med Beogradom in Zemunom-pristaniščem pa so uvedeni lokalni vlaki. Na gornjem toku Donave se led že giblje, na Dravi in Tisi pa še stoji Zgornja Hudinja pri Celju. 6. marca smo pri nas ustanovili društvo kmetskih fantov in deklet. Za predsednika društva je bil izvoljen tovariš Zupane Alojz. Društvo si je nadelo nalogo z vso silo širiti idejo kmetske vzajemnosti. Ob ustanovitvi sta nas posetila tovariš predsednik Kronovšek iz Orle vasi in ravnatelj Gomi-šček iz Celja. Oba sta nam razložila smisel našega pokreta in naš cilj. . Kmetijsko kino-filmsko predavanje na Poljanah nad Školjo Loko. Na Poljanah nad Škofjo Loko se bo vršilo v nedeljo, 13. marca t. I. ob 3. uri popoldne v osnovni šoli kmetijsko filmsko predavanje. Predvajalo se bo dva daljša filma o napredni živinoreji in o preureditvi zanemarjene kmetije, h koncu pa še dva zabavna filma s poučno vsebino. Vsi filmi so krasni, vseskozi nazorni in nudijo obiskovalcem v živih slikah kratko šolo za izboljšanje kmetijstva. Filme bo pojasnjeval in predaval kmet. ref. g. Sustič iz Kranja. Vstopnine ne bo. Društvo kmetijskih strokovnjakov za Dravsko banovino ima svoj 25. redni letni občni zbor v Ljubljani v soboto, 19. marca t. 1. v restavraciji »Zvezda«. Pričetek ob 9-30 dopoldne. Vsi absolventi kmetijskih šol, tudi nečlani, se vabijo. Za redne člane je udeležba obvezna. Rokodelstvo zopet cvete Mi beremo dostikrat, kako da dandanes rokodelstvo propada, ker ga uničuje fabrika in velika industrija. Tožbe, da se rokodelstvo dandanes več ne izplačuje, kar ne prenehajo. Nekdaj je bilo to seveda drugače. Takrat, ko je bil edini stroj še človeška roka — takrat, pravijo, je imelo »rokodelstvo zlata tla« in rokodelski mojstri so bili visoko spoštovani možje. Vse te slave pa je danes konec, ker jo je uničil stroj. Tako tožijo vsaj rokodelci in obrtniki. Ali imajo rokodelci s svojimi tožbami prav? Da in ne! Če opazujemo današnje obrtne in fabriške izdelke, vidimo, da ima vse tisto blago, ki ga izdela človeška roka, še vedno mnogo višjo ceno kakor pa na stroj izdelano blago. Takega stroja kakor je človeška roka, nobena tehnika ne bo nikdar izdelala. Kar izdelamo z rokami, to lahko vedno prikrojimo po svoji osebni zahtevi in želji. Postelja, ki jo dam narediti po meri, bo gotovo taka, kakor jo hq,čem imeti jaz sam in nihče drugi. Izdelam tako posteljo pač tudi z orodjem, toda po svojem okusu — tega pa stroj ne more. Fabrika dela obuvalo po številkah, roka pa po meri moje noge. Prav to velja tudi za obleko in za vse druge izdelke. Poleg tega pa ima ročno delo še to prednost, da vsak izdelek lahko okrasim po svojem okusu, s strojem pa tega ne morem. Rokodelec torej, ki zna spretno združiti uporabo modernega orodja s svojim osebnim okusom, še vedno lahko računa s tem, da bo njegovo delo imelo ceno in veljavo. Pri vsakem izdelku namreč ne odločuje samo nizka cena, ampak tudi kakovost, in ljudi, ki cenijo tudi kakovost, še ne bo tako kmalu konec. m^Hmmmm&mmmmmmBMsmmesttmm Pristopajte k Kmetijski Matici. Žepni robec Dandanes si že težko mislimo izobraženega in olikanega človeka brez žepnega robca. Žepni robec oziroma njegova uporaba za čiščenje nosa pa ni tako stara kakor bi človek mislil. Rutice za brisanje potu so poznali že stari Rimljani oziroma Rimljanke. Toda svoje nosove si niso čistili z robci, ampak na način, ki je ponekod tudi še pri nas v navadi. Tudi mogočni plemenitaši in celo vladarji srednjega veka so imeli dragocene robce iz najfinejših tkanin in umetniško okrašene, toda samo za »parado«. Sicer pa so si brisali svoje nosove kar ob rokave. Znana je n. pr. nagajivost, s katero so v Avstriji dražili ogrske vojake. Ti so imeli na rokavih ostre našitke in pravijo, da so jih morali nositi na povelje cesarice Marije Terezije, ki jih je hotela s tem prisiliti, da opuste razvado brisati se pod nosom z rokavom. Danes pa igra robec zopet važno vlogo ne samo v modi, ampak tudi v zdravstvenem oziru. Ivan Urek, nar. poslanec; Vinska trošarina Beograd, 5. marca 1932. Povodom predložitve zakona o spremembi trošarinskega zakona Narodni skupščini, razvila se je širom naše domovine velika debata za in proti znižanju ali celo odpravi trošarine. V času uzakonjenja sedaj veljavnega trošarinskega zakona znašala je cena vinu pri pro-ducentu Din 6'— do Din 8'— za liter. Trošarina pa je znašala skupno za državo, banovino in občino okrog Din 2-50 do Din 3-— za liter. Torej pod polovico, kar je bilo itak že nezaslišano! Med tem pa je cena vina katastrofalno padla tako, da znaša že skoraj v vsakem slučaju manj kot trošarina. Vsak poznavalec razmer ve, da se je vsaka užitnina še vedno prenesla na pridelovalca. V kolikor je porasel ta davek, v toliko se je potisnilo cene nizdol. Tako je previsoka trošarina z nje načinom plačevanja (za vso kupljeno množino takojšnje plačilo) ubila našega že dovolj siromašnega vinorejca. Al naj še tu opisujem strašno bedo. v kateri živi naše vinogradniško ljudstvo? Mislim, da za razumne ljudi tega ni treba! Kdor pa noče videti tuje revščine ker je sam na sebi nikdar čutil ni, ta pa bo itak za vse tuje nadloge ostal slep! Neupravičenost tako visokega trošarinskega bremena, ko mora vinogradnik plačevati tako zemljiški davek z vsemi prirastki, kakor vsak drug posestnik, ko se na njega prenese tudi vsa druga bremena gostilničarjev kakor točilno takso, nočni davek itd, je v teh časih, ko vinogradniško ljudstvo gladuje v polnem pomenu besede, naravnost v nebo vpijoča. Zato pa s© je proti tej nezaslišani krivici dvignil ves narod v državi. Mi slovenski poslanci — zastopniki vinogradnikov hodimo tudi tu lojalno srednjo pot m ves čas našega delovanja v Beogradu vodimo neizprosno in nelahko borbo za olajšanje tega zla. Plod te borbe so že mnogi načrti, ki so bili postavljeni in ki so po večini morali tudi pasti, ki pa morajo privesti v najkrajši dobi zadevo do likvidacije. Med tem ko zahtevamo v glavnem olajšanje plačevanja trošarine (ko se stavi sod na pipo itd.) ter maksimiranje skupne (državne, banovinske in občinske) trošarine na 1 Din za liter, zahtevajo naši južni poslanci popolno odpravo trošarine na vino in žganje. Ker smatramo, da je stvar neizvedljiva in bi bila tudi za vinogradnike vsled oprostitve trošarine na žganje, kvarna, se mi tej zahtevi nismo pridružili! In sedaj se je zgodilo to, kar je naša stara in slavna slovenska špecijaliteta! Med tem, ko se proti zahtevi južnih poslancev po popolni odpravi trošarine ni oglasila nobena občinska uprava z protestom, smo mi slovenski poslanci, ki bijemo težak boj za eksistenco naših vinogradnikov in hodimo pošteno srednjo pot, dobili polena pod noge od tam, kjer bi se nam morala nuditi vsa pomoč! One mestne občine, ki prav rade priznajo, da črpajo težke milijone iz krvavih žuljev naših viogradnikov med tem ko živi njegova družina človeka nevredno življenje, so prišla z najhujšim protestom proti znižanju trošarine na vino! Iz poročil o seji Županske zveze, ki bi rada imela svoje člane menda tudi med vinogradniki, vidimo, da so zastopniki onih krajev, kjer ne raste vino (Ljubljana, okolica, Gorenjska itd.) čutili se poklicanim odrejati usodo vinogradništva! Pri tem so ravno ti ljudje, ki jim prilike vinogradništva pač najmanj niso poznane, skušali dokazovati, da trošarine ne plačuje vinogradnik! Kdo pa neki plača? Saj od oene vina, ki se prodaja n. pr. v Ljubljani po 16 Din in dražje, odbija gostilničar tako dolgo vse njegove izdatke in neizdatke, da za vinogradnika ne ostane ničesar. Vsak gostilničar že vnaprej določi, po čein bo lahko vino točil. Odbije vse drugo in tako nastavi ceno, po kateri kupi od vinogradnika. In ta cena je danes strašna! Gornjim gospodom bi jas navedel sledeči primer: Vzemimo, da se naloži trošarina na mleko in mlečne izdelke na primer 2 Din za liter mleka, ki stane v okolici Ljubljane še vedno 3 Din, kakor v onih srečnih časih inflacije! Kdo bo plačal to trošarino? Konsument, ki bo moral dati tako za liter mleka 5 Din pač gotovo ne! V tem primeru bi se zgodilo točno isto, kot se je pri vinu: Konsum bi padel najmanj za polovico, blaga bi bilo preveč na ponudbo, cena bi padla in proizvajalec bi moral kmalu prodajati liter mleka za 1 Din, pa bi ga o rentabilnosti proizvodnje nihče ne vprašal, kakor dane? ne vpraša vinogradnika! Brezpogojno je potrebno, da se že enkrat tudi mi Slovenci navadimo drug drugega razumevati in podpomagati! Ce bodo nevinorodni kraji nasprotovali koristim vinorodnih, ti zopet njim pri silnih podporah v elektriaciji, pašništvu, mlekarskih zadrugah itd, od česar vinogradnik nima ničesar, mora pa za te stvari nositi enaka davčna bremena, potem ne bomo ne samo v nečimer uspeli in se pred vsem svetom osmešili, temveč drug drugega — ubili! Zato prav vljudno prosim prizadete: ne podirajte z nerazumevanjem prilik tega, kar že itak z največjo težavo v Beogradu ustvarimo. ŽIVINSKI SEJMI. Ljubljanski sejem 2. marca. Na sejem je znašal dogon (v oklepajih število prodanih glav): 227 (28) konj, 97 (28) volov, 61 (17) krav, 13 (10) telet in 95 (46) prašičkov za rejo. Sejem je bil razmeroma živahen, vendar v kupčijskem oziru slab. Cene so ostale od zadnjega sejma sem neizpremenjene kakor sledi: voli L 5—5'50, II. 4—4-50, III. 3—4, krave debele 4—4-50, klobasa-rice 2—3, teleta 6—7 Din za kg žive teže, prašički za rejo 80—100 Din za komad. Dunajski prašičji sejem. Danes je bilo pripeljanih 8633 pršutarjev in 4478 špeharjev, iz Jugoslavije 299 pršutarjev in 2378 špeharjev. Cene: špeharji najboljši 1'40, I. 1'32—1-35, II. 1'28—1-30, kmetski 1-25—1'40, pršutarji 1-40 do 1-80, najboljši 1-85. Tendenca: najboljši špeharji so se podražili za 3 do 5 grošev, druge cene pa so ostale neizpremenjene. Mariborski svinjski sejem 4. marca. Pripeljanih je bilo 84 svinj. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 7 do 9 tednov 100—120 Din, 3 do 4 mesece 150 do 200 Din, 5—7 mesecev 350 Din, 8—10 mesecev 400 do 450 Din. Kilogram žive teže 5—6 Din za kilogram, mrtve teže 7—8 Din. Prodanih je bilo 37 komadov. Telefon: it. 24-85. KRA Račun poSL hranilnice št. 10.689 sedaj Hranilnica Dravske banovine Ljubljana, Knafijeva ulica št. 9. Tu naložite na najboljše obresti svoje prihranke. Za vloge in vse obveznosti jamči Dravska banovina z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Denar se poiil|a laMn tudi po potiai hranilnici. - Najvarnejša naložitev denarja. Najvišje obresfo vanje. M&Aim ,,Gruda". Te dni je izšla 2. št., ki prinaša prav lepo vsebino. V glavnem se nadaljuje povesi V. Bi t en c a „Bajtarjeva hči". Razplet povesti že sega živahno v splošen problem bajtarstva. Med leposlovjem najdemo še Fr. Ljubica »Travnik", V. Winklerja lepo črlico vasovanja „Na mojem srcu en kamen leži" in Zvezdane" »Navadno zgodbo". Pesmi so prispevali Fr. Mastnak „Zimsko vasovanje", Damjan V ah en »V tujino, Fr. Ljubic „Ob oknu" ter Franc Potočnik „Zimska". — Dr. V. (ikfor) M. (aček) je prispeval nadvse aktualen članek »Junaki noža". S tem je načel vprašanje, ki je naša največja sramota. Nakazal pa je tudi pot, po kateri naj naša kmetsko - delavska mladina hodi, da bo oprala ta veliki greh in madež slovenskega naroda. Že v tem dejanju bo pokazala vso veličino in moč svoje ideje. Želeti je le, da ta članek ne bo »prvi in zadnji", zakaj za veliko stvar grel — VI. P. se bavi v članku »Mir - ideja človekoljubov" z vprašanjem, ki se ga danes pravzaprav obravnava kot veliko komedijo, prav zato pa tudi ni uspehov. Morda ga bo mladi rod vzel resno!? — Obsežni so tudi Poskusi iz naših vrst, Gospodinjstvo in Higijena. Med Organizacijo pa F r. M. (astnak) nadaljuje svoja razpravljanja o »Organizaciji in organizatorjih (ricah)". Našim dekletom je naslovil par Malinovec pristen, iz gorskih malin, v kantah po 10 in 20 kg, nudi po ugodnih cenah FRANC PUSTOTOIK Blagovica, pošta Lukovica ............... . .................................. Popravljena narava. Človeški duh obvladava tudi to, bar narava pokvari. Posebno velja to za nedostatke človeške kože in las, ki se dajo odstraniti z dobrimi sredstvi, kot so: Fellerjeva Elsa-pomada za zaščito kože in Fellerjeva Elsa-pomada za rast las (2 lončka brez daljnih stroškov 40 Din), ter Fellerjeva Elsa-mila lepote in zdravja (5 kosov 52 Din franko). Naroča se pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 344, Savska banovina. pomembnih in iskrenih navodil, njih največja vrednost je gotovo v tem, da so iskreno - resnična in kritična, toda za to resnico se je že v uvodu članka opravičil. Vsaka prava članica našega kmetsko • mladinskega gibanja pa se iskrenosti in resnice ne sme izogibati, temveč ji morata biti obe vodilo v dejanskem pokretu. Potrebne kritične razprave bo pisec še nadaljeval. — V Dopisih pa zeva vrzel, ki ne dela časti našemu gibanju kot ga tudi ne kaže v delavnosti in moči. Tudi na to je polagati važnost, dasi nam nI za baharijo, je nam pa, da se tudi naše delo zapiše v zgodovino lastnega naroda. Tržna poročila. Tržne ceue v Ljubljani, dne 1. marca 1932. — Govedina: 1 kg govejega me6a I. 10 do 12, II. 8 do 10, III. 6 do 8 Din. Teletina: 1 kg telečjega mesa I. 14, II. 10 do 12 Din. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. 14 do 16, II. 9 do 12 Din. Konjsko meso: 1 kg konjskega meea I. 6, II. 4 Din. Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 2 do 3, 1 kg surovega masla 24, 1 jajce 0-75 do 1 Din. Pijača: 1 liter 6tarega vina 16 do 20, novega 10 do 14 Din. Sadje: 1 kg luksuznih jabolk 7, jabolk I. 5 do 6, II. 4, III. 3, suhih češpelj 6—10, hrušk 5—8 Din. Žito: 100 kg rži 190— 210, ječmen 180—210, ovsa 185—210, prosa 190—210, koruze 155 do 165, ajde 200. fižola ribničana 275, prepeličarja 335, 1 kg graha 6 do 8, leče 6 do 8 Din. Krma: 100 kg sladkega sena 80, polsladkega 75, kislega 60 do 70, slame 50 do 60 Din. Tržne cene v Mariboru, dne J. marca 1932. 1 kg govejega mesa I. Din 10—12, II. 6—8, III. 4—6. 1 kg teletine I. Din 12—14. II. 6—8, 1 kg prašičjega mesa Din 8—14, 1 kg konjskega mesa I. Din 3, II. 2. kom. konjske kože Din 35—100, 1 kg goveje kože 5-50 do 6-50, telečje 9. svinjske 3-50, gornjega usnja 55—80, podplatov 35—56, 1 piščanec majhen Din 14—16, večji 25—32, kokoši 25—35, 1 liter mleka Din 2—3, 1 kg surovega masla 24—32, kuhanega 30, 1 jajce 0-60—1, 1 kg pšenice Din 2-35, rži 1-75—2-50, ječmena 1-75—2, ovsa 1-70—2-50. koruze 1-35—2, prosa 1*35 do 2-50, ajde 1-35—2-50, fižola 1-75-4. graha 12—14, leče 10—12, 1 kg pšenične moke 00 Din 3-90—4-25, 0 4—4-25, 1 3-90, 2 3-70—4, 4 3-50—3-75, 5 3-20—3-75. 6 3—3-50, 7 2—3, ržene moke I. 3—3-50, II. 2"90 do 3-25, prosene kaše 3-50—5, ječmenčka 3-50—12, otrobov 1—1-75, koruzne moke 1-50—2. koruznega zdroba 2—3-50, pšeničnega zdroba 4-25—5. Poravnajte pravočasno naročnino, da se vam pošiljatev lista ne ukine! Mesec je cen V IPrešernovi ulici (■pol®® lfeezvezrm& Slen) se prodaja za velikonočno sezono raznovrstno pomladansko reanufakturno blago po neverjetno znižanih cenah — in sicer: Blago za moške obleke in površnike, češko in angleško 30% do 40% ceneje Blago za damske plašče, obleke, svile za obleke, p.alne svile, šifoni, cefirji, svile za perilo, platno za rjuhe, gradi za žimnice, odeje, moške srajce, moške in damske nogavice, žepni robci itd. 20% do 30% ceneje Vseblagoje sveže,direktno iz najboljših tovarn.Izkoristiteugod-no priliko,gotovo seVam izplača! Ogledneobvezenl Prepričajte se! Prešernova ul. 5% Je sip Jvtmčič flllllllllllllllllllllll je Vaša korist, ako kupite čevlje v trgovskem domu Stermecki, kjer je garantirano dobro, pristno usnje ter cene čevljev iz kravine 127, 160 Din, iz teletine 135, iz boksa 148, iz šev-roja 230, platneni pa po 40 in 51 Din. Pišite Se danes po novi, veliki, ilustrirani cenik! Trnovski i« Stermecki Ceile št. 63 Oglasi t Kmetskem listu imajo siguren uspeli! Posneinalice in brzoparilnike kupite najceneje v Mlekarni KRIŠTOF, Ljubljana, Sv. Petra cesta 60 .i": :• v . I 1 <} ' • - v Ljubljani Tavčarieva (Sodna) ulica 1 Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu i in posojilni dom registrevana zadruga z neomejeno zavezo Račun pošt. hranil, št. 14.25? Brzojavi: »KMETSKI DOM" Telefon štev. 28-47 VLOGE na knjižice in tekoči račun se obrestujejo po 5 '/,% brez odpo-povedi, pri trimesečni odpovedi po 7°/„ brez odbitka davka na rento Stanje v!sg nad 3S,0Q9.CC0 dinarjev // Reserue nad 500.C90 dinarjev Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog Vložne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjenja obrestovanja. POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji BLAGAJNIŠKE UHE: Ob delavnikih od 8—12'/, in od 3 — 4 V«. le ob sobotah ln dnevih pred prazniki od 8 — 12'/, Podružnici v Kamniku, Glavni trg, in v Mariboru, Slomškov trg 3 »KHAKI CAMPBELL« zajamčeno sveža riga laka za valenjs ■ 'iiiimiiiiiiiiMiiiinii m n i—urni umi mmmi hihiiiim od iz Holandije uvoženih rac nudimo v vsaki množini po ceni Din 2'— za komad. Jajca razpošiljamo v vato zavita v patentiranih zabojčkih po originalni tvorniški ceni z doplačilom. Zabojčki so za 25—50 in 100 jajc. Na posestvu gojimo 250 rac nesilk In 50 samcev za pleme. Za čisto pasmo rac in svežost jajc jamčimo! Ekonomija iobl, Stari Sivac, BačLa KMETOVALEC Naše izkušnje in naše znanje smo to pomlad posvetili temu, da obujemo Tebe kmetovalec in Tvojo družino v dobro obutev in to za malo denarja. Da Vas obujemo tako kot nihče drugi v čevljarski stroki. Pridi s svojo družino v našo prodajalno, naši sodelavci Vam bodo pokazali potrebno obutev brez obveze za nakup. Nov poklic za dame in gospo de z ureditvijo strojnega pletiljstva doma. — Zajamčen zaslužek okoli 1500 Din mesečno, ker odjemljemo naple-teno blago, plačamo delo za pletenje in dobavimo prejo za predelovanje. Pišite še danes po brezplačne prospekte na: Domača pletarska industrija štev. 87, JOSIP KALIŠ MARIBOR Trubar jeva ulica Z. Pristopajte h Kmetijski Matici I fNKUBATORE (valilnice) in ostalo opremo za perutninar-stvo nudi po najugodnejših pogojih F. KADLEC, tvornica inkubatoroV Temerin. DLAKO srne in druge divjačine kupi 1. O RAZE M RIBNICA, DOLENJSKO SANDALE so potrebne vsakemu članu Tvoje družine, za lepe pomladanske dneve. Otroci gredo v šolo najraje v sandalah, gospodinja nosi doma najraje sandale, a gospodar, ko pride s polja domov, si najbolj odpočije noge v udobnih sandalah. Sandale z usnjatim podplatom prodajamo št. 23—26 za Din 39'—, št. 27—34 za Din 49'—, št. 35—38 za Din 59'—, št. 39—46 za Din 69'—. ŠKORNJI: Kadar je blatno, deževno in vlažno vreme, kadar gnojiš in orješ zemljo, moraš imeti obutev, ki je nepremočljiva, s katero ne boš prinašal v hišo gnoja in blata in katero z lahkoto osnažiš. To so gumijasti škornji nalašč za Tebe, katere opereš z navadno vodo in jih ni treba sušiti. Nepre-močljivi so in pomagali Ti bodo, da vsak čas in z mnogo manjšim naporom opraviš delo na polju. Polvisoki stanejo samo Din 99'—, visoki do kolena Din 129'—. ČEVLJI iz mastnega usnja z močnim usnjatim podplatom, dvakrat zbiti, so Ti potrebni za vsa poljska dela, kadar je suho vreme, posebno so Ti pa potrebni, ko greš v mesto. Ti čevlji stanejo v vseh naših prodajalnah samo Din 99'—. Za dober materijal teh čevljev prevzamemo vsako garancijo. Za dečke Din 89'—, za otroke Din 69'—. Pri krompirju, pesi m koruzi se splača uporaba Nitrofoskala-Ruše nad Pridelek: 300 q krompirja oziroma 600 q pese na 1 ha. Na 1 k. jutro je potreba 250 do 300 kg nitro-foskala. Kmetovalci, naročajte skupno preko svojih zadrug, Kmetijskih podružnic ali občin pri Tvornici za dušik d. d.. Ruše Priznano najboljši TRBOVELJSKI PORTLAHD- CEMENT vedno v zalogi pri EKONOM, osred. gospodarski zadrugi v Ljubljani, r. z. z o. z. Mestu« hne&iMilniccL ljubljanska Uuhijana, Prešernova ulica 3 je največja regulativna hranilnica sr Jugoslaviji. Ima vlog nad 480,000.000 Din Za vse vloge jamči ljubljanska mestna abčina t reem svojim premoženjem in z davčno močjo. Vloge sprejema na knjižice in na tekoči račun in jih obrestuje kar najbolj ugodno. Posojila dovoljuje na posestva, menice in vrednostne papirje čim najceneje. Za male trgovce in obrtnike ima posebno kreditno društvo, za pupilne naložbe pa sodni depozitni oddelek, Za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje denarja po pošti pa svoje položnice. Telefon št. 2016 in 2616. Poštni čekovni račun št. 10.533. Uradne ure za stranke so od 8. do 12. in pol. V vsako kmetsko hišo Kmetijsko Matico I v ------ ... j elilia noč in pomiad se bližala! Treba bo marsikomu nove obleke in čevljev. Slabi časi in pičli zaslužki ovirajo ljudi pri nakupu najpotrebnejših reči. Da po možnosti olajšam te neprilike, sem se odločil ponovno znižati cene vsemu blagu, prav posebno pa še oblačilnemu blagu za moške in ženske obleke, usnju, železu, cementu, umetnim gnojilom itd. Na novo sem vpeljal betonsko železo. V zalogi imam najboljšo strešno in zidno opeko. — Pridite in prepričali se boste, da se pri meni kupi dobro in poceni. Ivan A. Grosek, ESE^E Trebnje Uredniki MIlan MI«I! j«, —> Jfdajftolji J* a a Puoeij. — Tislu tiskam* Merkur (pr«dj»tavaik ti»karn«i O. Mioh&lak), Ljubljana.