Registerecf t>y A astra/ia Post — Publication No. VAR 0663 THOUGHTS OKTOBER 1993 Naslovna slika: Tudi oltarni mozaik sv. Cirila in Metoda, zavetnika slovenske cerkve v Melbournu, je prostovoljno delo. Umetnik je priznani restavrater prof. France Benko. + + + "BOLJE kasno kot nikoli!" je star pregovor. Naj kar povem, da je meni najbolj vieč od vseh pregovorov in morda tudi drugim urednikom, ki ta pregovor poznajo. V tolažbo mi je, kadar me spet ujame bas. To številko MISLI sem pravočasno zabel in upal v možnost, da pridem z izdajo mesečnika v prvo polovico meseca. Pa se je vse izjalovilo in danes samo Boga zahvalim, da ima oktober pet nedelj, sicer bi Se bolj čutil zakasnitev in svojo ne moč. Precej se je zgrnilo name: gost v hiši, priprave na srebrni jubilej naše cerkvice, zakasnelost rednih 6 lan kov, čakanje na fotografije koncerta ... In še kaj. Kadar čakam na članek, se mi iz srca zasmili prejšnji urednik p. Bernard, kako je "cvirnal'' (njegov izraz), ko je Čakal na moj članek.Zdaj se mi vrača tisto, kar sem jaz delal njemu ... To mi da vsaj malo potrpežljivosti, da sprejmem čakanje Članka za pokoro. No,če vzamete za pokoro tudi bralci čakanje na Misli, pa smo vsej zadevi le dodali nekaj pozitivnega. Sveto obljubim — če Se zaupate urednikovi besedi —da bom prihodnji mesec spet poskušal, če mi bo tudi uspelo, pa ne vem povedati. Mir in vse Dobro vsem! — Urednik in upravnik KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE! Poštnina v ceni knjig ni vključena, če vam jih moramo poslati po pošti. UČIMO SE SLOVENSKO - I. del —Odlična metoda pouka mladine osnovnih Sol — Melbournske učiteljice Draga Gelt, Magda Pišotek in Marija Penca — Cena 10 dolarjev. Res koristen dar mladim znancem. UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA. I.DEL (SLOVENIAN LAN-GAUGE MANUAL. PART I. Cena 12 dolarjev. Žal je drugi del pošel in nove izdaje najbrž ne bo. Slovenian Research Center of America. SLOVENSKO SLOVSTVO - BERILO (SLOVENIAN LITERARY READER) — A. L. Ceferin (ed.) — Cena 11 dolarjev. SLOVENSKE NARODNE PESMI - SLOVENIAN FOLK SONGS - A. L. Ceferin (ed.) — Cena knjižice z audio-kaseto vred 6 dolarjev. THE SLOVENIANS FROM THE EARLIEST TIMES - V angleščini je napisala slovensko zgodovino Draga Gelt. S Številnimi slikami opremljena knjiga je izšla v Melbournu. Cena 22 dolarjev. OBRISI DRUŽBENE PREOSNOVE —Knjiga zanimivih esejev Dr.M. Kremžarja (Argentina) o preosnovi družbe. Cena 10 dolarjev. LJUDJE POD BIČEM — Trilogija izpod peresa Karla Mauserja iz življenja v Sloveniji med revolucijo in takoj po njej. Zares vredna branja. Zadnjo izdajo v štirih knjigah dobite za ceno 35 dolarjev. STALINISTIČNA REVOLUCIJA NA SLOVENSKEM. II. del. - Zanimiva študija razvoja dogodkov 1941 - 1945 v Sloveniji. Spisal Stane Kos. Cena 27 dolarjev. (Cena za prvi in drugi del skupaj je 40 dolarjev.) ŠKOF ROŽMAN, I., II. in III. del. — Obsedno delo dr. J. Kolariča, podprto s Številnimi dokumenti. Cena vseh treh zajetnih knjig skupaj je 40 dolarjev. Samo zadnja knjiga (III. del) je 28 dolarjev. POLITIKA IN DUHOVNIK — Zanimivo domače pisana avtobiografija pokojnega izseljenskega duhovnika v Angliji Msgr. Ignacija Kunstlja. Cena 3 dolarje. TEHARJE SO TLAKOVANE Z NAŠO KRVJO - Izjave prič o teharskih dogodkih v letu 1945 po končani revoluciji. Cena 4 dolarje. PISMA MRTVEMU BRATU Topli spomini na brata — Avtor je duhovnik lazarist Franc Sodja — Cena 12 dolarjev. PRED VRATI PEKLA — Duhovnik lazarist Franc Sodja opisuje v £ivo življenje v ljubljanskih zaporih po končani vojni. - Cena 8 dolarjev. JESENSKO LISTJE - Prva pesniška zbirka adelaidskega pesnika Ivana Burnika — Legiša. Ves dobiček je namenjen ljubljanski otroški bolnišnici. Cena 10 dolarjev. mis li (THOUGHTS) Religious and Cultural Monthly in Slovenian language. Informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji + Ustanovljen (Established) leta 1952 + Published by Slovenian Franciscan Fathers in Australia. Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji + Urejuje in upravlja (Editor and Manager) Fr.Basil Valentine, O.F.M., BARAGA HOUSE, 19 A’Beckett Street, KEW, Vic. 3101 - Naslov: MISLI, P.O.Box 197, KEW, Vic. 3101 + Tel.: (3)853 7787 - Fax (03)853 6176 + Naročnina za leto 1993 je 10.- dolarjev, izven Avstralije 18.— dolarjev, letalsko s posebnim dogovorom + Naročnina se plačuje vnaprej + Poverjeništvo za MISLI imajo vsa slovenska verska središča v Avstraliji + Rokopisov ne vračamo + Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema + Za objavljene članke odgovarja pisec sam + Stava in priprava strani (Typing and layout): MISLI, 19 A’Beckett Street, Kew, Vic. 3101 + Tisk (Printing): Distinction Printing Pty. Ltd. (Simon Špacapan), 164 Victoria Street, Brunswick, Victoria 3056 - Tel.: (03)387 8488 - Fax: (03)380 2141 % MtidU 3 i;) ** Di Leto 42 Št. 10 OKTOBER 1993 Ob srebrnem jubileju — + Dr. A. Šuštar — stran 257 "Nič boljšega nisi mogel poslati" — Tone Čokan — stran 258 N ah začetki Spomini ob srebrnem jubileju — P. Bazilij — stran 259 Nehajmo se prenevedati! — Ob — Ob članku dr. Jožeta Pučnika v "Delu - (STA) - stran 263 Frančišek — učitelj pravega veselja — P. Viktor — stran 264 Na lovu - črtica — R. C. — stran 266 Središče svetih Cirila in Metoda, Melbourne —P. Bazilij— stran 267 Izpod Triglava — stran 269 Spomin, ki opominja . . . 19. mladinski koncert — P. Tone — stran 271 Središče svetega Rafaela, Sydney — P. Valerijan — stran 275 Moje celice — zapiski iz zaporov — Jožko Kragelj — stran 277 Naše nabirke — stran 277 Osamljena mati — pesem — Marjan Jakopič — stran 277 O dvojnem državljanstvu poroča Veleposlaništvo RS — stran 278 Statistika ob jubileju -stran 279 Središče svete Družine, Adelaide — P. Janez — stran 280 Vstop Slovenije v evopski telefonski sistem — stran 281 Z vseh vetrov — stran 282 Kotiček n ah ih mladih —stran 284 Križem avstralske Slovenije — stran 285 Pa spet nekaj uvoženega iz Republike Slovenije — stran 288 OB SREBRNEM JUBIIEJU Z velikim veseljem ustrežem želji urednika Misli patra Bazilija, da napišem nekaj besed ob srebrnem jubileju prve slovenske cerkve v Avstraliji, SV. CIRIIA IN METODA V MELBOURNU, ob 20-letnici sydneyske cerkve in ob 10-letnici adelaidske cerkve ter cerkvice v Wollongongu. Kako moramo biti Bogu in božji Materi Mariji, vsem našim nebeškim zavetnikom, pa tudi očetom frančiškanom in njihovim sodelavcem hvaležni za ta verska in kulturna središča Slovencev v Avstraliji! Moje iskrene čestitke in najboljše želje ob srebrnem jubileju in vseh drugih obletnicah! Posebno zahvalo pa v imenu Slovenske škofovske konference, Cerkve na Slovenskem in v svojem imenu izrekam patru Baziliju, ki ima ne samo za cerkev sv. Cirila in Metoda ter za urejanje in izdajanje Misli, ampak tudi za toliko drugih pobud in ustanov izredne zasluge. Iskrena zahvala tudi patru Valerijanu in patru Janezu za njuno dolgoletno delo med Slovenci v Avstraliji. Da je cerkev v Melbournu posvečena ravno .sv. Cirilu in Metodu, ima za Slovence poseben pomen. Spominja nas na naše verske in narodne korenine, iz katerih še vedno rastemo doma in po svetu, kjer koli živijo Slovenke in Slovenci v zvestobi svojim izročilom. Povezuje nas v ekumenskem duhu s slovanskimi narodi in s pravoslavno Cerkvijo v nekaterih evropskih državah, ki prav tako častijo sv. Cirila in Metoda. Spodbuja nas k skupnemu prizadevanju za čim večjo medsebojno povezanost vseh Slovenk in Slovencev doma in po svetu. V mesecu oktobru nas bo, tako vsaj upam, povezala molitev rožnega venca po naših cerkvah in družinah. Božja Mati Marija, ki smo ji na praznik Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta 1992, posvetili slovenski narod in letos obnovili posvetitev, je naša posebna zavetnica. Saj najbrž ni verne slovenske družine po svetu, ki ne bi imela slike Marije Pomagaj z Brezij, Svetogorske Matere božje ali Marijine slike s Ptujske gore. Vabim vas, dragi boljšega nisi mogel poslati...« Prva slika notranjosti naše cerkvice sv.Cirila in Metoda Ljubljana, 1. oktobra 1993 e Alojzij Šuštar, ljubljanski nadškof in metropolit bratje in sestre, da se ob molitvi rožnega venca vedno znova izročamo v Marijino varstvo. Zal mi je, da se nobeden od slovenskih škofov ne more udeležiti slovesnosti ob 25-letnici cerkve sv. Cirila in Metoda. Frančiškanski provincial pater Polikarp, ki je med vami, vam bo prinesel naše pozdrave. Vsem bralcem Misli in vsem slovenskim rojakom v Avstraliji želim obilo božjega blagoslova, Marijinega varstva, zdravja in sreče v osebnem in družinskem življenju. Vsem pošiljam svoj posebni blagoslov in prisrčne pozdrave. PRIJATELJ mi je poslal droben zavojček in pismo. "Kaj naj ti pošljem" — tako nekako mi piše — “v znamenje najinega prijateljstva, ki ni le pozemsko, saj se te vsak dan spominjam pri Gospodovi daritvi? Kaj naj ti dam? Razkošno opremljeno knjigo? Prebereš jo, položiš na polico in le včasih se ti oko še pomudi na njeni lepi opremi. Dragoceno podobo? Dragi, nimam denarja. Posredovalec božje milosti sem. Zastonj sem vse prejel, zastonj dajem. Tako želi Gospod. Pa saj bi podobe ne mogel imeti vedno pri sebi. Jaz pa bi ti rad dal nekaj, kar bi rabil vsak dan, kar bi ti bilo potrebno kot vsakdanji kruh. Mnogo sem razmišljal — in sedaj ti pošiljam rožni venec. Niso jagode biseri. Dar so revnega slovenskega duhovnika. Iz lesa so, na kakršnega je bil razpet Gospod. Položil sem ga na sveti Grob. Naj ti diha iz njega božja ljubezen! Dotaknil sem se z njim tudi groba svetega Petra. Bodi ti vir silne vere, s katero moli in upaj za ves svet! In blagoslovila ga je naša Marija Pomočnica, Kraljica Slovencev, na Brezjah. Moli ga z njenim blagoslovom za naš narod; za svoje, da bi jim družba ne bila v breme, da bi sami drugim ne bili v pohujšanje; za sebe, da te ne bo nikdar sram pred Gospodom in pred samim seboj; in Še zame, da bi ne bil nevreden služabnik Gospodov! . . Tako mi piše. In sedaj molim rožni venec vsak dan. Vsak dan mi drsijo med prsti jagode, vsaka s svojo skrivnostjo, kakor polzijo moji dnevi med dlanmi božje volje v večnost . . . Prijatelj duhovnik, poslal si mi dar, ki naj bi mi bil — pišeš — potreben kot vsakdanji kruh. Nič boljšega nisi mogel poslati. So ure, ko se nam celo vsakdanji kruh upre, in takrat nam ostane samo Bog. In tako sedaj molim rožni venec iz dna svoje tavajoče mladosti, kot moli kmet, stoječ na ogonu prej bohotno obetajoče njive, ki mu jo je toča pobila - s solzami, svetlimi kot majski dež, in prosi, da bi bilo vsaj to, kar je Še ostalo, kleno, da bi bilo za novo setev, novo žetev. Vsak dan ga molim s posebno prošnjo, s posebno zahvalo. Tako mi drsijo jagode med prsti, vsaka s svojo skrivnostjo, kot polzijo meni posojeni dnevi s svojimi drobnimi radostmi, s svojo Žalostjo, s svojo slutnjo brezčasnega poveličanja med dlanmi božje volje v vefcnost. In ko bom pri zadnjem rožnem vencu rekel zadnji Amen, naj mi ga ovijejo okrog rok, da bom imel kaj dati kot protiutež za vse svoje slabosti, za vse zablode, za vse grehe - na pravično tehtnico . .. TONE ČOKAN NAŠI ZAČETKI Spomini ob srebrnem jubileju P. BAZI LIJ BILO je pri nedeljski slovenski maši dne 6. oktobra 1963, ko sem postavil na ogled vernikom maketo naše bodoče cerkvice. Oznanil sem, da sem zaprosil pri nadškofiji dovoljenje za zidavo ter 3. oktobra, dan pred praznikom očeta Frančiška, dobil pritrdilen odgovor nadškofa Mannixa. Na obrazih sem videl veselo presenečenje, na nekaterih pa tudi dvom in vprašanje, če ne pričakujem od skupnosti malo preveč. "Cerkvica bo moderna, a ohranila bo prvine našega domačega stila. Z ozirom na prostor in sredstva ne bo prevelika: imela bo okrog 200 sedežev. Pod cerkvijo (basement) bo dvorana, ki bo služila za odrske in druge prireditve, našim fantom pa za telovadnico. Ko se bo Marija Pomagaj preselila iz kapelice Baragovega doma na stranski oltar nove cerkve, bodo s tem tudi otroci naše Slomškove šole dobili stalen in res za pouk urejen razred: Slomškovo šolo!" sem v nekaj stavkih napisal v oktobrske Misli, kar sem takrat govoril v cerkvi. In začeli smo z nabirko, ki je počasi pa vztrajno rastla in ob zidavi sproti pokrivala stroške pri nabavljanju gradiva. Mrčunova Julka je bila ena Prvih z mecenskim darom. Prijetni so spomini na tisto prvo leto. Ko mi je Mesarjev Johnny prinesel svoj hranilnik - polnega prašička, ali pa Slavčeva Janja, kar je kot otrok nabrala med sorodniki in znanci. Koržev Maks se je pa dal v Baragovem domu obriti po celi glavi za stavo, ki je bodoči cerkvici prinesla dar petih luntov. Klakočerjevi Škrjančki so prišli gostovat s koncertom iz Sydneya, da so podprli našo akcijo. Sernečeva Anica je spravila na oder igro Prisegam", orkester "Bled" je organiziral družabni večer v St. Albansu. Slovensko društvo Melbourne Je darovalo našemu Skladu dohodek ene svojih Zabav, enako geelongško društvo. Tudi pevski zbor Iriglav je cerkvi poklonil del prihoda svojega Silvestrovanja... Dobival sem bodrilna pisma in darove od drugod, celo iz Amerike, kjer se je darovalcem pridružil dr. Miha Krek. Dovoljenje od občine Kew-ne bo težko dobiti, mi je zagotovil občinski mož in bivši župan Daniel Kennedy. Res je šlo vse gladko. Kakšna razlika od Po blagoslovu zemljišča — prva lopata . . . takrat in danes, ko je sto novih predpisov in neljubih zaprek na vsak korak, kot sem videl pri gradnji Doma počitka m.Romane. Takrat sem brez napovedi Town Clerku - če se prav spomnim, se je pisal Johnson - prinesel načrte in mu povedal: "Radi bi gradili kapelo na tenis igrišču in pod njo dvorano." Town Clerk se mi je prijazno nasmehnil in odgovoril:"I can’t see why not!" Dodal je, da bo šlo na prvo občinsko sejo. Ker gradbenega inšpektorja ni bilo v pisarni, mi je obljubil, da mu bo povedal ter ga naslednji dan lahko pričakujem za razgovor v Baragovem domu. In tako je bilo. Naslednji dan sva se pomenila, dal mi je vredne napotke za Board of Works in Health Department. V dveh tednih sem imel v rokah občinsko gradbeno dovoljenje in kmalu tudi od Zdravstvenega oddelka. Zavleklo pa se je na Board of Works, kjer so mi rekli, da so oni za izdajo gradbenega dovoljenja prvi, nato šele občina Kew. Rečeno mi je bilo, da bom dolgo čakal njihovo dovoljenje, če predčasno pripeljem na zemljišče buldožer. Sem pa zato kar vsak drugi dan hodil nadlegovat na urad. Končno mi je uspelo priti prav do vrha, kjer sem potožil neumestno zavlačevanje in čakanje ter dobil na licu mesta na načrte uradni pečat. Za gradbenika sta se ponudila dva zidarja, fanta Baragovega doma, Alojz Markič in Rudi Koloini. Se danes sem jim iz srca hvaležen. Lepo sta sodelovala z inženirjem Brankom Tavčarjem, ki je nadziral delo. Razen enega primera so ju tudi ostali, ki so se javljali na prostovoljno delo, lepo sprejeli, četudi sta bila mlajša. (Ostalih imen rojakov, ki so doprinesli svoj delež pri zidavi naše cerkvice, tu ne bom omenjal -Preveč jih je in gotovo bi tudi kako ime nehote izpustil.) V marcu 1965 sem objavil v Mislih, da smo zbrali in imamo z obrestmi vred 5,500 funtov po darežljivosti 540 darovalcev in iz nabiralne akcije (ki pa smo jo seveda nadaljevali) preidemo na delovno akcijo. Tako smo se v nedeljo 7. marca 1965 zvečer ob sedmih zbrali v kar lepem številu. Zasadili smo prvo lopato in blagoslovili zemljišče, že očiščeno in zakoličeno ter pripravljeno za gradnjo. Lopata, pozlačena in okrašena s slovenskim šopkom ter trakom slovenske in papeške zastave, jc shranjena pod steklom v steni veže naše dvorane. V soboto dne 29. maja smo pričeli z izkopavanjem in buldožer je končal svoje delo 2. junija. Zazijala je jama za bodočo dvorano, saj je bilo odpeljanih preko 2000 kvadratnih jardov zemlje. Bali smo se hudih stroškov, ki so jih nekateri napovedovali. Pa me je Čolnikov Karel, sam prodajalec zemlje, naučil in tudi prevzel izpeljavo: zemljo smo prodali in z izkupičkom krili vse stroške izkopavanja in odvoza, pa še nam je nekaj nad deset funtov ostalo za Sklad. Nato je prišlo na vrsto izkopavanje temeljev, ki so jih 17. julija zalili. V novembrskih Mislih sem že poročal, da so se "iz temeljev dvignile grobe stene dvorane". V marcu 1966 je žerjav dvignil na mesta težke traverze, ki bodo nosile strop dvorane oz. cerkveni pod. Prej pa smo jih morali upogniti za štiri inče,da jih bo zravnala cementna plošča, sicer bi jih upognila njena teža. Pri Country Road Board-u smo si izposodili dva 35-tonska dvigača in ju uporabili pri upogibanju traverz. Uspeli smo, četudi tega niti tovarna, ki nam je železje prodala, ni mogla verjeti. Nato so nadaljevali delo zidarji, na vrsto pa so prišli že tudi varilci in tesarji, ki so naredili formo za cementno ploščo. Ves les smo dobili brezplačno od podjetja Whelan the Wrecker. Skrb za cementno ploščo jc prevzel Knapov Tone. Kar 26 delavcev je 30. junija naporno delo začelo in srečno končalo. Sledilo je čiščenje dvoranskih sten, priprava dvorane za cementirauje tal, odstranitev zemlje za glavni vhod v dvorano. Dne 22. oktobra smo dvignili železno ogrodje za streho. Nato so se dela počasi nadaljevala, saj je imelo malo prostovoljcev čas izven sobote in nedelje. V aprilu 1967 smo dokončali prostore pod glavnim stopniščem, varilci pa so izvršili ogrodje ostrešja, da so lahko nadaljevali z delom tesarji. Ostrešje je kmalu dobilo rebra, dvorana pa cementna tla. Izkopani so bili temelji za zvonik. V maju 1967 so zidovi obdali cerkveni prostor, dospeli so tudi aluminijasti okviri za okna in vhode' v cerkev. V septembru so kleparji, končali svoja dela, v oktobru pa jc stavba dobila streho iz žgane opeke. Do aprila 1968 sta bila končana kor in zakristija, s cementom so zalili tudi glavno stopnišče, ki ima petnajst stopnic s širino celotne stavbe. Seveda je bilo vmes izvršenih mnogo manjših del, a je nemogoče omeniti sleherno. Priznati moram, da sem včasih že kar malo obupaval, ker se je gradnja le preveč vlekla. V Mislih sem redno prosil in priganjal, urednik p. Jama je zazijala — nekateri "neverni Tomaži" so se pa norčevali, da delamo plavalni bazen . . . Bernard pa me je začel dražiti s polžem in objavljali pesmice na naš račun. Da bi pospešil izgradnjo, sem v maju 1968 oznanil dva datuma: Na nedeljo 21. julija bo melbournski nadškof in kardinal James Knox blagoslovil doprsni kip škofa Friderika Baraga pred vhodom v Baragov dom, obenem pa vzidal spominsko ploščo (vogelni kamen) ob vhodu v dvorano ter blagoslovil dosedanje naše delo. Dne 20. oktobra pa bo med nami koprski škof dr. Janez Jenko kot prvi slovenski škof v Avstraliji, ki bo našo cerkvico slovesno blagoslovil ter jo izročil v čast Bogu in nam v služenje. V nekaj mesecih torej moramo dela končati, ali pa nas bo sram... Nekateri so me hoteli prepričati, da dela nikakor ne bodo končana. Vztrajal sem z napovedanim datumom in prepričan sem bil, da bomo pohiteli. Še prej pa smo imeli visoki obisk: V maju 1968 je Avstralijo obiskal vrhovni predstojnik frančiškanskega reda, p. general Konštantin Koser, Brazilčan nemškega rodu. Dne 17. maja ga je pripeljal k nam avstralski provincial p. Am- brož. Poleg Baragovega doma si je ogledal z zanimanjem tudi naše gradbišče in mu dal svoje priznanje in svoj očetovski blagoslov. Blagoslovil je tudi križ, ki zdaj že 25 let visi v naši zakristiji. Kljub zimi se je 21. julij iz deževnega jutra spremenil v lep dan, ravno ob odkritju Baragovega spomenika pa je na kip posvetilo sonce. Imeli smo lepo slovesnost. Kip je odkril v imenu našega rojaka, ameriškega senatorja Franka Lauscheta, generalni konzul ZDA Edward G. Murphy, blagoslovil pa ga je melbournski nadškof in metropolit, kardinal James Knox. Glavni govornik je bil p. Bernard, ki je v ta namen prišel iz Sydneya, navdušen Baragovec in soustanovitelj ameriške Baragove zveze. Po odkritju spomenika pa se jc vsa zbrana množica premaknila na gradbišče, kjer je kardinal vzidal spominsko ploščo. Za njo je v steni škatlica slovenske zemlje (z groba moje matere) in listina, katere kopijo lahko vidite v veži dvorane poleg lopate in zidarske žlice, s katero je kardinal vzidal ploščo. Kardinal je obhodil notranjost cerkve in jo poškropil z blagoslovljeno vodo, potem pa imel pred cerkvijo na vrhu stopnišča lep nagovor. Bodril je našo mladino, naj °hrani dediščino svetih bratov Cirila in Metoda, ki j° je prejela po svojih starših. Nato so se dela na cerkvi pospešeno nadaljevala. Končan jc bil strop in tudi okno pod stropom med cerkveno ladjo in prezbiterijem, zelo sitno delo. Dalje polžaste stopnice na kor, ograja pri stopniščih, v dvorani oder, električna napeljava, vodna napeljava, zvonik, stranišča in sto nujnih malenkosti. Iz Adelaide je prispel glavna oltarna miza - dar družine Slavka Kralja. Dne 21. avgusta je naš umetnik France Benko pričel delati na mozaiku sv. Cirila in Metoda. Nabavili smo steklene kvadratke štiriintrideset različnih barv. Natančno umetniško delo je vzelo okrog pet tednov časa, saj smo plošče mozaika prenesli na steno za oltarjem 28. septembra. Z raztopino solne kisline umita mozaična slika naših zavetnikov je zaživela v vsem sijaju. V začetku oktobra so prišle orgle, naročene cerkvene klopi smo namenili dati v cerkev šele po blagoslovitvi, da bo več prostora za udeležence. Tik pred dnevom blagoslovitve so namestili pod kor krstni kamen - dar Slovenskega društva Melbourne. V Sloveniji naročeni trije zvonovi pa so iz različnih vzrokov zakasnili - dobili smo jih šele v začetku naslednjega leta - blagoslovil jih je pomožni škof Cullinane na velikonočno nedeljo, 6. aprila 1969. Za škofa dr. Janeza Jenka smo napravili spored obiskov vseh naših postojank. Zato je prispel na našo celino že 2. oktobra in sicer na sydneysko letališče. Tako je že končal obiske po NSW in Queenslandu, ko je prišel v ponedeljek 14. oktobra v Melbourne. V četrtek, petek in soboto zvečer je škof vodil duhovno obnovo - vse bogoslužje je bilo na prostem pri lurški votlini. Vreme je bilo na naši strani - kakor kasneje v nedeljo ob blagoslovitvi cerkve. V soboto po večernem bogoslužju je mladina pripravila v dvorani uspelo akademijo. O nedelji 20. oktoboba 1968 so Misli zapisale sledeče: Nedelja 20.oktobra se je razvila v čudovito lep pomladanski dan.Naša cerkvica je stala v soncu kot nevesta, ki čaka ženina. Ljudi se je nabiralo vedno yeč in ni pretirano, če zabeležimo vsaj številko 1500. (Reporter je na večernih televizijskih novicah poleg lepih filmskih posnetkov otvoritve navedel 2,000.) Prišli so celo iz Brisbane, Sydneya, Cenberre... Med gosti je bil Msgr. Leo Clarke, generalni vikar melbournske nadškofije, Zdaj škof v škofiji Maitland, N. S. W., ki je zastopal odsotnega nadškofa. Prišlo je kar lepo število avstralskih frančiškanov s patrom provincialom Ambrožem Raynom. Med nami je bil tudi direktor nadškofijskega migracijskega urada Fr. Rafter, državne oblasti pa je zastopal ravnatelj socialnega oddelka Frank de Grood. Ob desetih je lepo število narodnih noš (reporter jih je naštel okrog petdeset) razvilo procesijo iz stare kapele proti stopnišču na pročelju nove cerkve. Tam je škof začel molitve blagoslova, šel z blagoslovljeno vodo okrog cerkve, nato pa vstopil. Verniki v cerkvi so pazno sledili obredom posvetitve oltarja, katerim je sledil blagoslov tabernaklja in orgel, ki so prvikrat slovesno zadonele. Narodne noše so medtem prinesle v cerkev podobo Marije Pomagaj, ki bo odslej kraljevala na levi strani oltarja. Sledila je prva maša v novi cerkvi, ki jo je opravil g. škof ob asistenci p.Blaža (predstojnik ameriške kustodije slovenskih frančiškanov) in Fr. Mikula. Pridigal je nadpastir, v angleščini pa je mlajšim spregovoril p. Blaž. Med mašo je bilo razdeljenih lepo število obhajil. Popoldne ob treh se je cerkvica zopet napolnila do zadnjega kotička. Dobro, da sem odpovedal klopi in so jih pripeljali šele naslednji teden. Tako je šlo mnogo več ljudi v hišo božjo.(Nisem pa vedel, da sem s tem povzročil hude trenutke našemu inženirju Branku Tavčarju, ki se je potil ob vprašanju, ali bodo spodnje stene zdržale težo z ljudmi nabite cerkve. Na srečo so, hvala Bogu!) Tokrat so se zbrali birmanci in birmanke (103 po številu), njihovi botri in botre, starši in sorodniki. Pridigal je pred podelitvijo birme nadpastir, p. Blaž je pa spregovoril birmancem v angleščini. - Po maši je zopet oživela dvorana pod cerkvijo, kjer je birmancem igral orkester Bled in je bila za vse prisotne domača zakuska. Birmanci so prejeli tudi spominske diplome in svetinjice. , Tako je bila v MISLIH opisana nedelja, ki je ne bomo zlepa pozabili. Dodati ji moramo še to, da je popoldne škof Jenko v cerkvici podelil tudi prvi krst in sicer Tanji Markič, prvorojenki graditelja cerkve Alojza Markiča. Ko danes ob srebrnem jubileju gledam nazaj, kar ne morem verjeti, da je od takrat minilo 25 let. Bogu iskrena zahvala za vse, kar nam je cerkvica nudila v tej dobi. In nudila nam je veliko. Bog daj, da bi tudi v bodoče melbournski rojaki čutili, kaj nam lastna cerkvica v lastnem verskem in kulturnem središču pomeni. Naj končam ta zapis z iskreno zahvalo vsem, ki so takrat z darovi ali delom pomagali naš božji hram graditi ter ga doslej pomagali ohranjati. Z božjo in Marijino pomočjo pojdimo zlatemu jubileju naproti! V eselo razpoloženi škof Jenko med verniki pred cerkvijo &0Q J V mu iN ilip. Spominski plošči ob glavnem vhodu v slovensko cerkev v Melbournu iN ZkTV/^m ■ VOfNiM voZoT__________ POST^ViL! "V- S()OMiN nvsT^ki sLovcn«; NEHAJMO SE SPRENEVEDATI JOŽE PUČNIK, ob prvih korakih Slovenije do samostojnosti ustanovitelj DEMOS-a, je danes predsednik Komisije za raziskavo povojnih množičnih pobojev in pravno dvomljivih procesov. Dne 28. avgusta je v sobotni prilogi Dela objavil daljši članek, v katerem poudarja, da nojevsko sprenevedanje Slovencem žal nikakor ni tuje. leniu dodaja, da je trenutno v modi sprenevedanje v odnosu do preteklosti. Od volitev leta 1990 pa do danes se namreč v Sloveniji sprenevedamo v odnosu do komunistične preteklosti in do zločinov iz tega obdobja. To delamo zato, dodaja Pučnik, ker Prevladuje iluzija, da se lahko temu delu naše Zgodovine izmaknemo, ne da bi pri tem ogrožali Prihodnost. Za sistematično urejanje odnosa do obdobja komunističnega nasilja v Sloveniji pa potrebujemo vrednostno politično oceno tega obdobja in Zakonsko ureditev pravnih posledic, ki izhajajo iz sprejete vrednostne politične ocene komunističnega Nasilja, opozarja Pučnik. Navaja nekaj najbolj očitnih primerov pravnih problemov, ki bi jih morali z zakonom urediti. V Sloveniji nimamo zakona za razveljavitev napisanih in nenapisanih smrtnih obsodb, ki so bile deloma izvršene, deloma pa spremenjene v dolgoletne kazni prisilnega dela. Tudi nimamo zakona, ki bi po uradni dolžnosti izsilil preiskavo o mestu pokopa posameznih žrtev. Ni zakonske Podlage, da bi po uradni dolžnosti razveljavili kazni, ki so bile izrečene v političnih procesih. Ni Zakonske podlage, da bi zaporne kazni, ki so bile praktično vedno prisilno delo, po uradni dolžnosti priznali za pokojninsko dobo. Tudi ni zakonske podlage, po kateri bi uslužbencem tistih državnih inštitucij, ki so izvrševale zločinska dejanja, lahko razveljavili beneficirano delovno dobo in temu ustrezno ponovno določili višino pokojnine. Ni zakona, ki bi določil, da so nekatere ustanove in organizacije komunistične diktature imele zločinski značaj (Pučnik dmenja Komunistično partijo, njene likvidatorske službe in obveščevalne službe). Nimamo zakonodaje o kolaboratorstvu s Sovjetsko zvezo in hlapčevstvom Beogradu. Nimamo zakonske ureditve vprašanja komunističnih arhivov (bolj kot udbovski arhivi so potrebni arhivi Komunistične partije in njih naslednic). Jože Pučnik je prepričan, da je sistematično urejanje odnosa do komunistične diktature projekt, ki je nacionalnega pomena. Gre za nacionalno in državno identiteto, gre za narodni spomin, kakor tudi za odkrito poštenost do lastne zgodovine in do samega sebe. Ne moremo in ne smemo očitnih zločinov komunističnega režima skrivati sami pred seboj in pred drugimi. Umorov, terorja in brezobzirnega kratenja temeljnih človeških pravic, posebno političnih, ne smemo vzeti za "kavalirski delikt", lepo "spravo", pomežikniti, svetohlinsko vzdihniti in reči: kar je bilo, je pač bilo... Tako se lahko obnaša neko gorsko pleme, balkansko ali afriško; narod z državo si tega bizantinstva ne sme privoščiti, med drugim poudarja v članku Jože Pučnik. (STA) FRANČIŠEK - učitelj pravega veselja DANES je na svetu veliko smeha, pa malo pravega in trajnega veselja. Človek je ustvarjen za srečno življenje že na tem svetu in Bog želi, da bi bili vsi zadovoljni ter srečni. Zato človek hrepeni po teh vrednotah, ki se zdijo danes se posebno ogrožene. Velikokrat je v tem iskanju razočaran, ker pravega veselja ne najde ter je zato tudi nesrečen sam in drugi ob njem. Napredek in tehnika nudita razne priložnosti za ugodje, ni pa jima uspelo, da bi s tem prinesla človeku več pristnega veselja. Koliko naveličanih, zagrenjenih in zamorjenih obrazov lahko srečujemo in to celo med mladimi, iz katerih bi morala odsevati življenjska radost. Mnogi ljudje imajo dovolj denarja in udobja, vendar niso srečni. Nekateri so celo tako malodušni, da jih to privede kljub bogastvu na rob obupa. Ob vrtoglavem napredku se človek zave svoje omejenosti in nemoči, ker ga ne more več obvladati, ter se boji, ker ve, kako hitro se lahko napredek sprevrže proti njemu. Zato se mu zdi prihodnost negotova, njegovo življenje pa preveč ogroženo. Tudi teža moralnega in fizičnega zla v svetu, toliko brezplodnih bojev in obljub za lepše in boljše življenje, vse to vpliva na človeka, mu jemlje veselje, ga dela črnogledega, žalostnega in zagrenjenega. Današnji človek pa bolj kot kdaj v preteklosti išče veselja. V tem svojem iskanju je velikokrat razočaran, ker misli, da bo pravo, popolno in trajno veselje našel v raznih zabavah, veseljačenju, popivanju, drogah, itd. Vse to pa ga dela še bolj nesrečnega in nezadoVoljnega. Sveti Frančišek Asiški je bil srečen človek, zadovoljen redovnik in vesel svetnik. Pred svojim spreobrnjenjem je v družbi asiških mladeničev iskal sre- če in veselja v raznih zabavah, veseljačenju in popivanju. Pri tem je sicer za nekaj ur pozabil, kako prazno je njegovo življenje; nazadnje pa je ugotovil, kako ga vse to dela še bolj nezadovoljnega in nemirnega. Ko mu je “Gospod razodel, kaj mora storiti”, je njegovo srce napolnila “neizrečeno velika radost in veselje”. Naenkrat je spoznal, kdo je vir trajnega veselja in temu viru se je z vsem srcem odprl. Bog mu je postal najvišja vrednota in njej je Frančišek podredil vsa svoja hotenja. Ugotovil je nenavadno zakonitost: čimbolj živim v prisrčnem razmeiju z Bogom, tem bolj se počutim svoboden in srečen. To vzajemnost lahko ugotavljamo pri mnogih svetnikih, ki so bili res srečni in veseli. Edina žalost, ki so jo poznali, je bila žalost nad lastnimi grehi in nepopolnostjo. Religiozna umetnost srednjega veka in kasnejših stoletij sicer upodablja svetega Frančiška z vsemi potezami in značilnostmi, ki so bile pod močnim vplivom strogo asketično usmerjenega časa in duhovnosti. Zato sveti Frančišek ni več prikazan v umetnosti kot svoboden mož, ki se sproščeno pogo-vaija z ljudmi, pridiga pticam in se počuti nad vse srečen sredi božje narave in svojih duhovnih sobratov. pač pa je upodobljen kot mož bolečin, poln utesnjenosti, poln žalosti in zapuščenosti, ki kot samotni stigmatik v temni votlini ali na samotnem kraju objema lobanjo. Tako ne prihaja več do veljave to, kar je sveti Frančišek dejansko bil in ostal: poln življenja in čistega veselja nad božjim otroštvom in nad čudovitim stvarstvom, ki ga je znal vedno z izredno globokim čutom za lepoto odkrivati, ljubiti in opevati. V skrajni revščini, skoraj že popolnoma slep in ze- lo bolan, v popolni svobodi od vsega in v otroški predanosti božji Ljubezni, je našel del tiste prvotne sreče in veselja, ki je izšlo še neskaljeno iz Stvarnikovih rok. V svoji čudoviti in enkratni pesmi Hvalnici stvarstvu ali Sončni pesmi je iz svojega srca izlil vso srečo in veselje nad vsem kar je Bog ustvaril, da bi s tem človeka razveselil in sebe v svojih delih proslavil. Razveselil se je ob pogledu na “brata sonce, ki prinaša luč, se blišči, je žareče in ogreva” in je prispodoba Najvišjega, ki je sama Luč. Počutil se je srečen, ko ga je “brat veter” nalahko božal po licih, razžaljenih zaradi hude vročine. Posebno vesel je bil vsakega bistrega potočka, kajti “sestra voda nam je vsem v prid, je lepa, čista in skromna”. V ognju je občudoval njegovo “lepoto, ljubkost, čvrstost in moč”. Zorano in posejano njivo je imenoval “naša mati zemlja, ki nas vzreja, hrani, rodi nam sadeže, travo in pisano cvetje”. Ko je zaslutil, da se bo poslovil od tega sveta, je tej pesmi dodal še zadnjo kitico, v kateri se je razveselil celo nad “sestro smrtjo”. Sveti Frančišek se je razveselil ob še tako vsakdanjih in preprostih stvareh ter lepotah in bil je nad vse srečen, kadar je občudoval okoli sebe stvarstvo, ki mu je glasno govorilo “o vsemogočnem, vsevednem in nadvse vzvišenem Gospodu”. Na stvarstvo je gledal s čistim in svobodnim srcem, zato je prodrl globlje v naravo in vse mu je postalo “brat in sestra”. Veselje svetega Frančiška je torej izhajalo iz življenja z Bogom; to pa pomeni: biti nesebičen, brez greha, mržnje, dati kar največ prostora božji milosti in svoje srce narediti za svetišče Svetega Duha. Že pr- vi stavek Frančiškovega vodila se glasi: “Življenje mojih bratov je: življenje svetega evangelija našega Gospoda Jezusa Kristusa”. Evangelij pa ni nič drugega kot veselo oznanilo, radostna novica. Tisti, ki nosi v sebi to veselo oznanilo — Jezusa, bo znal biti srečen in vesel tudi tedaj, kadar pridejo težave, bolezen, trpljenje. Sveti Frančišek je dobro poznal in izkustveno doživljal zakonitost: čim več evangelija v življenju, tem več veselja in sreče v srcu. Vedel je, da je notranje veselje najbolj zanesljivo sredstvo proti hudobnemu duhu. Svoje brate takole spodbuja: “Bratje, varujte se, da se ne bi kazali na zunaj žalostni in mračni hinavci; nasprotno, razodevajte, kako se veselite v Gospodu in se mu vedno zahvaljujte” (Nepotrjeno Vodilo, 7). Nastopal je proti vsaki obliki žalosti in ko je zaslutil, da se ga hoče polastiti, je goreče molil. “Hudobni duh se silno veseli, če more kateremu odvzeti veselje. Na vse kriplje si prizadeva, da bi človeku odvzel mir duha in čistost njegovega življe- nja. Hudobni duh ne more raniti človeka, kadar je ta poln svetega veselja, nasprotno pa, kadar je duša potrta, jo lahko hitro premaga žalost in se preda praznemu veselju” (Tomaž Celano, II, 125). V molitvi je sveti Frančišek iskal trajnost notranjega veselja in če je bilo to veselje ogroženo, gaje zavaroval zopet z molitvijo: “Če je človek vznemirjen, kar se pogosto dogaja, se mora zateči k molitvi in ostati v božji navzočnosti toliko časa, dokler se mu ne povrne veselje. Če ostaja malodušen, bo rastla želja po posvetnem življenju, in če ne bo našel izhoda v jokanju, bo ostala v srcu neozdravljiva brazgotina.” Ko je nekoč videl svojega redovnega sobrata žalostnega in potrtega, mu je rekel: “Ne spodobi se, da si žalosten in jezen, marveč bodi vedno prijazen. O svojih grehih razmišljaj v svoji sobi in tam jokaj kleče pred Bogom; kadar pa se vmeš med ljudi in svoje brate, odloži žalost in se prilagodi drugim” (Tomaž Celano, II. 128). Sobrate je večkrat opozaijal:“Moji sovražniki mi zelo zavidajo odrešenje in božje veselje, in ker vame ne morejo vnesti nemira, vedno poskušajo vznemiriti moje tovariše.” Čeprav je bil sveti Frančišek človek izredne spokornosti, odpovedi in premagovanja, pa je dospel do vrhunca tistega veselja, za katerega pravi Jezus: “Veselilo se bo vaše srce in vašega veselja vam nihče ne bo vzel.” (Jan 16,22). Frančiškovo veselje je zahvala za neskočne božje darove; občudovanje narave, v katero je Bog vtisnil del svoje popolnosti, vsemogočne iznajdljivosti in pestrosti; je molitev Boga Stvarnika; je moč, s katero je znal sprejeti z vso vdanostjo križe, trpljenje, bolezen, ponižanje, nerazumevanja; je pogum, da je kljub tolikim oviram in nasprotovanju ostal zvest svoji karizmi in šel po poti, ki mu jo je razodel “Najvišji Gospod”. Mnogi se še danes poglabljajo v skrivnost Frančiškovega veselja, ker ga želijo raznašati v utrujeni in zagrenjeni svet. Jezus želi, da bi vsi imeli “polnost njegovega veselja” (Jan 17, 13). To pa je možno samo v polnosti življenja iz evangelija. P. VIKTOR /Iz “Prijatelja”/ GOSPOD, napravi me za orodje svojega miru: kjer je mržnja, naj sejem ljubezen, kjer krivica — odpuščanje, kjer so dvomi — vero, kjer je obup — upanje, kjer je tema — luč, kjer je žalost — veselje! /Sveti Frančišek/ 1lizabeth Colig, Tania Smrdel, Vanessa Pogačnik, Anthony Lah, Stephanie Cerovec, Tamara I^etnar, Tanya Kopše, Robert Fisher, Adriana Kustee, Adrian Vuchich, Barbara Petrič, Majda Zdolšek, Diana Horvat in Renee Letnar. Po krajšem odmoru sta nastopili sestri Tanya in Natalie Andrejaš iz Sydncya. Na klavir sta štiriročuo zaigrali dobro znano melodijo Can Gana. Plesna skupina Slovenskega društva Planica iz Melbourna je v venček gorenjskih plesov vpletla Marijino pesem Je angel Gospodov. Z umirjenimi gibi so ji dali ritmično podobo. Skupino vodi Meta Lenarčič, plešejo pa: Suzana Peklar, gvdneV 'ce Prešeren Natash, 1 Martin č id _Ves^i Cankarji - Društvo !. Cankar, Geelong, Vic — -------------- JI I ‘TT-IIH nzor (Sospod kaplan Rudi Črnčec Melbou H/lC Slovenc;. Christina Kure JanvaSSK in Natalie Mattl Veseli Cankarji - Društvo Ivan Cankar, Geelong. Vic Planica - Springvale, Vic Ob podelitvi diplom nastopajočim na koncertu. Letos jih je delil p. David, ki je v Sydneyu nadomeščal p. Valerijana. Joey Lesjak, Lidia Pavel, Robert Anita PoSCiC, Robert Pintar, Christine Cestnik, Irmi Kos, Michael Vogrinec, Wendy Cestnik in Jane/. Mesarič. Mladinski zbor Veseli Cankarji iz Geelonga jc lansko leto prvič nastopil na mladinskem koncertu. V zboru, ki ga vodi Nataša Martinčič,, pojejo: Ana Ramuta, Johnnv Plut, Peter Peršič, Christina Kure, Natalie Ramuta, Robbie Gajič, Melinda Seljak, Belinda Ritonja, Denis Ramuta in Silvo Crtalič. /apeli so tele pesmi: Mati, Slovenija moja in Venček narodnih. S humorističnim prizorom Gospod kaplan so nastopili Simon Grilj, David Hvalica in lirik Mrak iz Melbourna. I^enti I a'n ko iz Melbourna jc tudi v Sydneyu že dobro poznan, saj je nastopil že na številnih konccrtih. Tokrat je zaigral na klaviaturo slovensko narodno Moj fantič je na Tirolsko vandrav, temu pa je dodal še Venček narodnih. Mladi Matthew Košorok iz Sydncya igra na klasično kitaro. Najprej je zaigral Avsenikovo skladbo Slovenija. Nato se mu je pridružila pevka Sue Zec. Skupaj sta predstavila pesem Eriča Claptona Tears in Hcaven.. Pri zadnji pesmi se je Matthewu pridružil še Jan Sarnovski in skupaj sta zaigrala Carullijev duet za kitaro z naslovom Moderato. Veseli Cankarji iz Geelonga so prišli še enkrat na oder. Tokrat kot plesna skupina. Spet so nastopili: Nataša Martinčič, Ana Ramuta, Johnny Plut, Peter Peršič, Christina Kure, Natalie Ramuta, Robbie Gajič, Melinda Seljak, Belinda Ritonja in Silvo Crtalič, pridružila pa se jim je še Julie Kure. Tako smo videli še en Venček narodnih plesov. Kljub kar petim plesnim skupinam je bil izbor plesov tak, da se niso ponavljali. Lidija Lapuh iz Melbourna je prav tako nastopala že na večih konccrtih. Tokrat je zapela in zaigrala pesem Pod staro lipo ansambla Prerod in pesem Simone Weiss Naj živi ljubezen. Za konec se je predstavila še ena glasbena skupina iz Melbourna. MC Slovenci sestavljajo Christina Cestnik, Michael Vogrinec, Lenti I^enko in Joey Lesjak. Za pesmima Ti in jaz, jaz in ti Helene Blagne in Keep on Moving Boba Marley, je prišel na vrsto še Agropopov Franček Priromanček, ki sta ga Christina in Michael predstavila tudi z akrobatskim plesom. Na povabilo p. Davida so na koncu prišli na oder predstavniki vseh nastopajočih in dobili diplome. V nedeljo dopoldne smo se zbrali pri mladinski maši, po njej pa se poslovili od Merrylandsa in kmalu nato tudi od Sydneya. Mladina je tokrat poskrbela za to, da smo se srečali z vsemi skupnostmi v Sydneyu. Tako smo se na predvečer koncerta srečali na društvu Triglav, nato smo se srečevali v verskem središču v Merryland.su, za konec pa smo obiskali še Slovensko društvo Sydney. Kot gostje se prisrčno zahvaljujemo vsem gostiteljem in nasvidenje drugo leto. P. TONE DOPUST v domovini je za menoj. Prav na god svetih nadangelov Mihaela, Gabrijela in Rafaela zjutraj sem pristal na sydneyskem mednarodnem letališču. Pričakali so me p. David in sestri Hilarija ter Francka. Pri večerni maši sem se Bogu zahvalil za vsa prelepa doživetja. Med ta spada najprej srečanje z mamo. Telesno je kljub starosti še kar pri moči ter je čez daii večinoma na stolu ob štedilniku, ker ni rada sama v sobi, pač pa v središču dogajanja v kuhinji. Večkrat želi pomagati pri gospodinjstvu. Moje sestre in njih družine zgledno skrbijo zanjo. Slovo od mame je bilo težko. Bog vedi, za kako dolgo bo?! Drugo izredno doživetje je bila poroka nečakinje Anjolke v soboto 14. avgusta v cerkvi sv. Frančiška v Šiški. Nevesto sem krstil leta 1961, ko sem bil prvič po vojni doma na obisku še iz Amerike. Že v začetku leta me je prosila, če bi opravil zanjo in ženina Slavka poroko z mašo. Najprej je izgledalo, da ne bom mogel biti doma za to priliko. Pa se je pater David ponudil, da bi pred odhodom v ZDA mene nadomestil v Sydncyu. Za to se mu na tem uiestu iskreno zahvaljujem. Pa tudi p. Atanaziju, župniku v Joletu, Ilinois, ki je moral nekoliko delj časa čakati na novega kaplana. Prve dni oktobra, prav na dan sv. Frančiška, bo p. David poletel iz Sydneya proti Chicagu, od tam pa na omenjeno službeno mesto. Želimo mu srečno pot in obilo uspehov med ameriškimi Slovenci. P. TOMAŽ - novoimenovani vodja našega sydneyskega verskega središča sv. Rafaela, mi je pred odhodom iz Ljubljane izročil lepe pozdrave za vse rojake, ki jih bo srečal - kakor upa - ob svojem prihodu v Avstralijo ob koncu novembra. Sedaj čaka na vizo, ki naj bi jo prejel v nekaj tednih. Med čakanjem pa je kar precej zaposlen z mašami, spovedovanjem in veroukom pri frančiškanski cerkvi nad Tromostovjem. Tja se vozi vsak dan iz Viča - njegovo dosedanje službeno mesto. Pater je voljan z vsemi močmi poprijeti dušnopastirsko delo med nami. Skušali mu bomo to olajšati z lepim sodelovanjem, saj bo zanj vse novo, četudi mu ne manjka izkušenj. Vsa leta od mašniškega posvečenja je bil v dušnem pastirstvu in tudi predstojnik redovnee skupnosti. Že zdaj mu kličemo: Dobrodošel med nami! Spomnimo se ga v molitvi za srečno pot in za obilico božjega blagoslova na tukajšnjem službenem mestu! PRAZNOVANJE 20-letnice naše cerkve sv. Rafaela je na sporedu v nedeljo 10. oktobra, ko Misli najbrž še ne boste prejeli. To nedeljo bo med nami slovenski provincial p. Polikarp. Naš župnijski svet z delovnimi skupinami in mladinsko SV. RAFAEL SYDNEY Fr. Valerian Jenko, O. F. M., St. Raphael Slovene Mission, 313 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.W. 2160 (P. O. Box 280, Merrylands, N. S. W., 2160) Tel.: (02) 637 7147 Fax: (02) 682 7692 Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne St. Raphael Convent, 311 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.l/V., 2160 Telefon: (02) 682 5478 organizacijo je pripravil to praznovanje, o katerem bom poročal prihodnjič. Naj tu omenim, da je bila obletnica sicer že v januarju. Ker pa počitniški mesec ni primeren za praznovanje, smo ga prestavili na oktober. Novo cerkev nam je 14. januarja 1973 blagoslovil škof dr. Stanislav Lenič, zdaj že pokojni, dočim središče s staro cerkvijo obstaja že od 31. decembra 1969, ko je bila prvotna cerkvica blagoslovljena in izročena v službo božjo. Na novo leto 1970 je bila v njej prvič opravljena sveta daritev. Za vse naše rojake, graditelje , dobrotnike in prijatelje bo bo prznovanju opravljena sveta maša, pri kateri bo glavni mašnik pater provincial Polikarp. Ob isti priliki bomo praznovali tudi zakonske obletnice tistih, ki so se prijavili. Po sveti maši bomo zapeli Zahvalno pesem, kot se spodobi za obletnico cerkve kakor tudi za obletnice zakonske zvestobe letošnjih slavljencev. MOLITVENA SKUPINA ob četrtkih je potrebna nenehne spodbude, da ne omagamo. Naša skupnost sv. Rafaela bo tako močna in uspešna, kolikor bo predana molitvi. Imamo razne delovne odbore in skupine, ki sestavljajo našo skupnost in so znamenje naše življenjskosti. Vendar pa moramo paziti, da ne postanemo zgolj aktivisti brez duha - tisti, ki poudarjajo samo delo, molitev pa prepuščajo nekaterim posameznikom. Sveti Frančišek je naročal bratom, naj pridno delajo, vendar tako, da ne ugasnejo duha molitve. Ce je nekdo tako zaposlen, da nima časa za zasebno in ne za skupno molitev, potem je preveč zaposlen in po besedah svetega Pavla tisti, ki "maha v prazno po zraku". Ce je Jezus,m ki je bil Bog in človek, čutil potrebo po molitvi ter je marsikatero noč prečul in molil, poleg tega pa še preživel trideset let skrito v Nazaretu, kjer je bila prav gotovo molitev ena najvažnejših družinskih opravil - kako naj bi mi, ubogi zloraljivi zemljani, shajali brez molitve?! CANBKRRA pride spet na vrsto za slovensko mašo na nedeljo 17. oktobra in 21. novembra, tokrat že po novem poletnem urniku: ob sedmih zvečer. Tako bo v poletnih mesecih — torej na božič (v soboto 25. decembra), na novo leto (v soboto 1. januarja), v nedeljo 16. januarja in 20. februarja 1994. Kraj je vedno isti: cerkev sv. Petra in Pavla, Wisdom Street, Garran, ACT. Vabljeni ste, da pridete vsaj dvajset minut pred pričetkom bogoslužja na pevsko vajo. Povabite k maši še druge rojake, ki ne bodo brali tega obvestila. Naj vas ne bo sram, da ste katoličani in da hodite redno vsaki mesec k slovenski maši! NEWCASTLE ima slovensko službo božjo v nedeljo 31. oktobra v cerkvi Srca Jezusovega, Hunter Street, Hamilton. Čas jc: ob šestih zvečer. Pred mašo je vsakikrat tudi prilika za slovensko spoved, po maši pa je srečanje v dvorani. ZLATA OBALA bo imela obisk duhovnika in sveto mašo v soboto 20. novembra ob pol osmih zvečer. Lepo jc, če se obvestite med seboj in povabite rojake, ki še ne vedo za naše maše in za cerkev na I7airway Drive, Merimac. BRISBANE ima slovensko mašo naslednji dan, na nedeljo 21. novembra, ob 11.30. Upam, da se boste odzvali povabilu vašega pevovodje Stanka Sivca ter prišli na pevsko vajo pred omenjenim mašnim datumom. - Isti dan popoldne ob tretji uri bomo imeli na slovenskem gričku v Cornubiji pri kapelici službo božje besede in molitve za pokojne rojake Queenslanda. Če kdo ne ve, kje je zemljišče slovenskega kluba Planinka, jc tu naslov: 146 Rcdland Bay Road, Cornubia, Qld. Kdor že dolgo ni bil na slovenskem gričku, bo ob obisku veselo iznenaden nad napredkom in izboljšanjem. VVOLLONGONG - FIGTREE ima cerkveno praznovanje zavetnikov cerkvice Vseh svetih v nedeljo 7. novembra ob peti uri popoldne. Zunanje praznovanje z raznimi družabnimi in športnimi prireditvami pa bo dva tedna pozneje, na nedeljo 21. novembra. Klubski odbor bo poskrbel za pravočasno objavo sporeda teh prireditev. Letos je deseta obletnica, kar je bil kupljen celotni objekt v Figtree: dvorana, cerkev in stanovanjska hiša. Zasluga za to pridobitev gre takratnemu predsedniku Ivanu Rudolfu, odbornikom in članom, podpornikom in rojakom, ki so pri tem sodelovali in še sodelujejo. - Bog daj, da bi praznovali še veliko obletnic - dvajseto, srebrno petindvajseto, zlato petdeseto in še nadalje! Od vas, dragi rojaki Wollongonga, je odvisno, kako dolgo se bomo še zbirali v cerkvici pri slovenski maši, v klubu pa pri družabnih prireditvah. SVETA MAŠA NA POKOPALIŠČU bo letos v nedeljo 7. novembra ob deseti uri dopoldne. Letos je na vrsti novi del naših grobov. Upam, da bo do takrat že postavljen križ, da ga bomo ob priliki te svete maše blagoslovili. Na nedeljo z mašo na grobovih bo pri, Sv. Rafaelu v Merrylandsu maša samo ob osmi uri zjutraj. Bog plačaj dobrotnikom, ki so prispevali za postavitev pokopališkega križa in Mejačeve kapelice. Priporočamo se še nadaljnim darovalcem v ta namen, predvsem svojcem tam pokopanih rojakov. PRAZNIK VSEH SVETNIKOV (1. nov) bo letos v ponedeljek. Ker je na predvečer praznika nedelja, praznična obveznost sv. maše ne veže vernikov. V Merrylandsu bo praznična maša zvečer ob sedmi uri. Naslednji dan, v torek, pa je spomin naših rajnih. Zjutraj ob sedmi uri bosta dve sveti maši ena za drugo, zvečer ob sedmih pa tretja. Naj opomnim, da jc ves mesec november posvečen molitvi in spominu za rajne. P. VALERIJ AN Sydneyski rojaki Misijona sv. Rafaela so ob blagoslovitvi cerkve v Melbournu poklonili svetišču sv. Cirila in Metoda krasen kelih, ki ga je prinesel v Avstralijo škof Jenko, ga posvetil in prvi uporabljal ob blagoslovitvi cerkve. Načrt za kelih je naredil ljubljanski arhitekt Janez Žan, izdelal pa ga je pasar Žmuc. V ročaju keliha so štirje opali iz Južne Avstralije, ki jih je daroval Viktor Luksič iz Sydne-ya, zbrusil pa draguljar Rangus v Kranju. Na podstavku ima kelih štiri kamne štirih slovenskih Marijinih svetišč: Brezij, Gospe Svete, Svete Gore in Svetih Višarij. Sydneyski rojaki so poklonili svetišču sv. Cirila in Metoda tudi mašni plašč, ki je bil izgotovljen v Šentvidu nad Ljubljano. Tudi tega je prinesel škof Jenko in prvi maševal v njem ob blagoslovitvi. Jožko Kragelj LEZI - DIZ’ SE! OD časa do časa so delali tudi akrobacije z nami. Vedno bolj sem spoznaval, da smo brezpravni. Pazniki so imeli proste roke. Nekega dne se je nekdo izmed nas nekaj "pregrešil". Menda ni dovolj hitro skočil v vrsto, ko je paznik odprl vrata, ali pa se je ozrl proti vratom. Morda je paznik mislil, da ga hoče napasti. Zarjul je nad nami. Nato je poklical še enega paznika, morda za pričo, ali pa seje hotel pred njim pobahati. "Vas bom že jaz naučil," je rekel. "Vsi na tla! Lezi! Diž’ se!" Vrgli smo se na tla in se pobirali, kot je paznik kričal in ukazoval. Padali smo kot snopi. Začeli smo sopihati. Vse nas je bolelo. Morda nas je hotel razgibati za vse mesece, ko nismo šli na sprehod. Paznik je vztrajal:"Lezi! diž’ se!" Niti slovenskega ukaza ni znal. Turk je stopil k zidu. Roke je spustil kot mrtve ob životu in se ozrl proti pazniku. "Tovariš paznik, prosim za raport. Jaz sem bolan. Tega ne bom delal!" je rekel. "Kakšen tovariš!" je zavpil paznik. "Ali sem jaz vaš tovariš? Tam notri imate svoje tovariše! Za vas sem gospod paznik! Obrnite se proti oknu!" Turk se je okrenil. Paznik pa nas je še mučil. Končno se je naveličal. Vsi zasopli smo obstali. Zaloputnil je z vrati. Zunaj smo slišali krohot. "Gospod paznik!" je ponovil Turk. "Prekleti socializem!” Res je to, da smo morali do leta 1955 nazivati vse uslužbence z "gospod"; gospod paznik, gospod upravnik, gospod pomočnik, gospod nadzornik itd. Šele leta 1955 so nam slovesno sporočili, da jih lahko kličemo "tovariš". Morda je tudi to spadalo k "ruskemu sistemu". V začetku septembra so poklicali C. in ga brez prtljage NAŠE nabirke BERNARDOVEMU TISKOVNEMU SKLADU ZA NAŠE “MISLI”: $70,— Silvo Tomšič; $40,— Helena Leber, Franc Kravos, Slavko Tomšič; $19,— Jožef Tomažič; $10,— Angela Čampelj, Irena Renko, Katarina Horvat, Ana Peklar, Anton Tomšič, Ivanka Študent; $5.— Zofija Valentinčič; $4,— Stanko Ogulin; $3.— Jože Horvat; $2.— Štefan Trstenjak. ZA MISIJONE IN NAŠE POSINOVLJENE MISIJONARJE: $50.— Julijana Šajn (za afriške misijone); $10,— druž. Jože Gosak (za najbolj potrebne). ZA MATER TEREZIJO IN NJENE LAČNE SIROTE: $50,— Julijana Šajn. DOBROTNIKOM BOG STOTERO POVRNI! OSAMLJENA MATI Ceste so vroče, njive dišijo, v ajdove cvete čebele letijo. Potok zapel je, veter ga boža, lastovka v loku domek obkroža. Poleg stogovi, stari mejniki, v hiši prostorni znanci — svetniki. Križani v kotu, molek nad vrati, miza, dva stola — osamljena mati. Marjan Jakopič SPOROČILO VELEPOSLANIŠTVA RS O DVOJNEM DRŽA VLJANSTVU Več predstavnikov slovenskih organizacij in posameznikov nam je poslalo vprašanje v zvezi z novo zakonodajo o dvojnem državljanstvu. V ta namen smo zaprosili Ministrstvo RS za zunanje zadeve za obrazložitev, ki jo tu podajamo v celoti: "Trenutno je v obravnavi v slovenskem parlamentu osnutek Zakona o preprečevanju dvojnega državljanstva. Namen omenjenega Zakona je, da se tisti državljani Slovenije, ki so slovensko državljanstvo pridobili z naturalizacijo in se svojemu prvotnemu državljanstvu niso odrekli, opredelijo za eno od državljanstev. Preprečevanje dvojnega državljanstva naj ne bi veljalo za tiste državljane Slovenije, ki so državljanstvo pridobili po rodu. To velja še posebno za vse naše izseljence. Ker je Zakon šele v fazi osnutka, ni možno dati vet podatkov o načinu reševanja dvojnega državljanstva. Odločitev o tem bo sprejel slovenski parlament v naslednjih mesecih." Na podlagi zgoraj povedanega je razvidno, da osnutek Zakona o preprečevanju dvojnega državljanstva ne predvideva izgube slovenskega državljanstva Slovencem, ki živijo v Avstraliji in ki imajo dvojno državljanstvo. V ogromni večini primerov so Slovenci v A vstraliji pridobili slovensko državljanstvo po rodu, kar pomeni, da so državljani Slovenije od rojstva naprej in da njihova pravica do državljanstva nikoli ne usahne. ALJAŽ GOSNAR (Št. D 383/93) ' odpravnik poslov Canberra, 30.9.93 odpeljali drugam. Ugibali smo. Nekateri so trdili, da je pomiloščen, drugi da so ga usmrtili. Čudno sc nam je /.delo, zakaj ni vzel vseh stvari kot drugi. V drugi polovici septembra so prišli po mene. Peljali so me na zaslišanje. Zdelo se mi je, da se bo vse znova začelo. Skoraj enaka vprašanja. Najbolj jim je bil pri srcu Vatikan. Po sili so me hoteli napraviti za vatikanskega tajnega agenta. "Kragelj, vi veste, kako je z vami. V naših rokah ste. Če nam boste vse iskreno povedali, je še možnost za pomilostitev. Sami torej odločate o svoji usodi," mc je prepričeval "pomočnik upravnika", ki je bil v resnici komisar, udbovec. "Pripravljen sem govoriti o vsem, kar je res. Izmišljenih stvari pa ne morem priznati," sem mu odgovoril. "Mi bomo že vedeli, če boste resnico govorili," je dodal. Poklical je paznika Kenka, da me je odpeljal v drugo celico. Nisem se vrnil v "smrtno celico". "CINKAR" C. so odpeljali v samico, da je napisal poročilo o naših pogovorih v smrtni celici. Pripravili so ga, kako mora izpeljati iz mene vse, kar so želeli. Obstal sem, ko je paznik odprl vrata celice blizu dežurne sobe. Pred sabo sem zagledal P.C., kije stegnil vrat in me debelo pogledal, kot bi me še nikoli ne videl. Dobro je skrival svoje namene in nalogo, ki mu je bila dana. Hlinil je pobožnost, da bi vzbudil večje zaupanje. Veliko je pripovedoval o sebi. Trdil je, da so tudi njega z drugimi domobranci vrgli v jamo na Kočevskem. Od tam se je rešil in zbežal čez mejo. Potem sc je vrnil in živel kot skrivač. Ujeli so ga in obsodili na smrt. Pozneje so odkrili še druge stvari in ga ponovno postavili na zatožno klop. Želel je živeti, zato je stopil v službo "cinkarja". Tako smo imenovali tiste, ki so jih nastavljali po celicah, da so poročali o vsem, kaj se godi ali govori med jetniki. Redki so bili tako pošteni, da so opozarjali zapornike, naj pazijo, kaj govorijo. Zgodilo pa se je, da sta bila dva "cinkarja" v isti sobi, kjer je bilo več jetnikov. Drug za drugega nista vedela. Tako so včasih nekateri zašli v protislovje. Poročila se niso ujemala. Sam sem bil v teh skupnih zaporih še zelenec. Niti slutil nisem, kaj se dogaja. Tudi v C. sem gledal poštenega fanta. Morda sem bil v začetku tudi nepreviden v besedah. Nekatere stvari je razumel po svoje. Kar je zvedel, je sporočil naprej. To sem kmalu občutil na lastni koži. Pozneje pa so jetniki sami opozarjali mlajše, naj pazijo, naj C. ne zaupajo. Nekoč je bilo slišati celo "telefoniranje" iz spodnjega nadstropja. "Telefonist" je sporočil: C. je cinkar! Takih je bilo veliko. Nekateri so znali spretno prikrivati svoje poslanstvo, drugi pa so se nerodno izdali. Kdor je le malo poznal psihologijo arestanta, jih je kmalu izvohal. Nekateri so namenoma govorili pred njimi o stvareh, ki naj pridejo na ušesa upravnika ali Udbe. "Cinkarji" so upali, da bodo zlezli po hrbtih drugih čimprej na svobodo. Velikokrat pa se je zgodilo, da so morali vsa leta obsedeti, čeprav so jim obljubljali, da bodo prej izpuščeni. Opravičevali so se jim, češ da so tu notri bolj potrebni in koristni kot na svobodi. S C. sem preživel mesec dni v tej celici. Bila je mrzla. Gledala je na Miklošičevo cesto. Ker je bila prav v kotu, ni nikdar pokukalo sonce vanjo. Zato je bilo dovolj časa za pogovore. Po desetih dneh so C. zaslišali. Trdil je, da pogrevajo stare reči. V resnici je bilo vse sveže. Dne 25. oktobra 1949 so poklicali tudi mene. Isti zasliševalec. Stef' je bilo njegovo partizansko ime. Imel je črne polizane lase. Hodil je s stopali navznoter. Roke je držal vedno v hlačnih žepih. "Kako se počutite, Kragelj?" je vprašal. "Zebe," sem mu odgovoril. "Sami ste krivi! Zakaj ne govorite? Mi bi vam radi pomgali, toda prej moramo skupno razčistiti razne zadeve. Vi veliko veste. V Gorici poznate razne ljudi. Z njimi ste imeli ilegalne stike. Poročali ste jim. Vse to dobro vemo. Zanima nas le to, kakšna so bila ta poročila in kolikokrat se je to zgodilo. Dobro vemo, da ste imeli stike s škofijo, z Margottijem. Ti so naši sovražniki." "S škofijo nisem imel nobenih stikov, ker po priključitvi nismo več spadali pod Staro Gorico," sem mu oporekal. "Saj ni treba, da ste imeli direktne stike s škofijo! V Gorici so razni ljudje, ki so s škofijo povezani. Saj poznate Močnika, Mazoro, Pontarja in druge! Ali tako hitro pozabite na svoje prijatelje?" "Z njimi nisem imel nobenih stikov!" sem odločno zanikal. Posvetilo se mi je. Spomnil sem se, da mi je C. nastavljal vprašanja o Gorici in podobno. Vse je bilo naročeno. Bog ve, kaj jim je zblcbetal. "Čudno, da ste tako hitro pozabili! Se boste že spomnili! Nam se nič ne mudi." Stef je poklical Kenka. Bila je že tema. Odpeljal me je v dežurno sobo. Tam me je vsega pretipal, mi obrnil žepe in zelo grobo ravnal z mano. Slutil sem, da se bliža nova preizkušnja. K C. se nisem vrnil. /Nadaljevanje sledi/ Morsko letovišče Portorož I MPH Poprek sem plezal in navzdolž. Ne, bila ni na uro milja . . . Pa vendar prišel sem do cilja: na moč obrekovani P0L2. V novembrskih Mislih 1968 se je še zadnjikrat pojavil polž, a tokrat že na vrhu cerkvene strehe NEKAJ Z AN IM IVIH PODA TKO l/ OB SREBRNEM JUBILEJU: V petindvajsetih letih obstoja melbournske cerkve svetih bratov Cirila in Metoda — je bilo razdeljenih okrog 300.000 obhajil. — spovedi nismo Steli, a njih Število gre v tisoče. — krsto\( ie bilo 1405, poleg petih sprejemov odraslih med elane Cerkve. — prvih obhajil smo naSteli 86. — zakrament svete birme je prejelo 384 vernikov. — zakonsko zvestobo je obljubilo 615 parov. — pogrebov se je zvrstilo iz slovenske cerkve 286 in prav tolikokrat so pokojnim v slovo zapeli zvonovi. /Seveda to niso vsi slovenski krsti, poroke in pogrebi, ker se po želji poslužujemo tudi drugih cerkva./ SVETA DRUŽINA ADELAIDEj Fr. Janez Tretjak, O. F. M., Holy Family Slovene Mission, 51 Young A ve, IV. Hindmarsh, S. A., 5007 (P. O. Box 479, Welland, S. A., 5007) Tel.: (8) 346 9674 - Fax: (8J 346 3487 NA zadnjo nedeljo v septembru smo priredili po maši B.B.Q., ki je bil namenjen za kritje stroškov pri našem verskem središču. Čeprav je naša skupnost majhna, je vendar vedno darežljiva -skoraj vedno isti ljudje, na katere pa se lahko naslanjam in dobivam njihovo oporo. Rad bi se vsem tem požrtvovalnim članom naše skupnosti prav iz srca zahvalil za zvestobo in pomoč. Bog vam povrni! Dne 10. oktobra smo imeli malo slovesnost: prvič se je srečala z Jezusom pri obhajilu Monika Cronin, pravnukinja pokojne gospe Kriste Golob, ki je dolga leta gospodinjila na našem adelaidskem misijonu. Njena vnukinja Marija Helga rojena Mautner je obljubila svoji stari mami, da bo hčerka prejela zakrament svetega obhajila v slovenski cerkvi, katero je gospa Golobova tako ljubila in se zanjo žrtvovala. Helga je zdaj spolnila svojo obljubo. Ta slovesnost prvega obhajila je bila za našo skupnost potrditev v veri in zvestobi slovenski cerkvi. Mlada družina Filipa in Helge s hčerkama je res zgled vsaki družini: ob večerih se redno zbere k molitvi rožnega venca in tudi sodelovanje v cerkvi ji ni tuje. Korenine seveda segajo nazaj v Helgino mladost, ko sta Franci in Krista Mautner vzgajala hčerko z zgledom in globoko vero. Mautnerjeva družina je vedno dajala zgled spoštovanja do duhovnika in Cerkve. Res so bile marsikdaj tudi črne pike, vendar so Mautnerjevi v duhovniku, pač grešnemu človeku kakor so drugi ljudje, videli vselej tudi duhovnika kot božjega poslanca. Slovesnost prvega obhajila je bila še toliko bolj doživeta, ker se. je družina Cronin nanjo res pripravljala kot na velik družinski duhovni dogodek. Tudi to sodelovanje in priprave naj služijo za zgled vsem našim staršem, ki želijo, da njih otroci prejmejo prvo sveto obhajilo. Veliko staršev jemlje vse bolj površno. Že to, da pridejo k maši le takrat, ko pripeljejo otroka k verouku, to je enkrat ali dvakrat na mesec, ni ravno pohvale vredno. Zelo vprašljivo je, koliko je vere pri takih starših in koliko je v takih družinah sploh skupne molitve. Če v družini otrok ne sliši molitve, obenem pa morda veliko slabih pripomb o duhovniku in Cerkvi -kako more to dobro vplivati nanj? Pregovor pravi, da jabolko ne pade daleč od drevesa, pa bo že držalo. Starši so in bi morali biti prvi veroučitelji, ki otrokom kažejo pot k Bogu. Po izkušnjah pa je večina staršev popolnoma pozabila na to svojo starševsko nalogo, ki so jo obljubili pri svoji poroki in pri krstu svojih otrok. Teh nekaj vrstic nisem napisal kot kritiko, ampak le kot opomin, s katerim bi rad spomnil na vlogo in odgovornost, ki jo starši imajo pred Bogom in skupnostjo. In kaj bo novega v našem verskem središču? Na misijonsko nedeljo, 24. oktobra, bo med nami v Adelaidi p. Polikarp Brolih, provincial slovenskih frančiškanov. Ob deseti uri bo vodil bogoslužje, po maši bomo imeli B.B.Q., katerega dobiček bo tokrat namenjen za misijone. Prvi teden v mesecu novembru bom obiskal pokopališča, kjer čakajo vstajenja naši rojaki. Razpored bo pravočasno objavljen v cerkvenih oznanilih in po slovenski radijski oddaji. Radijska oddaja v priredbi našega verskega središča je prvo, drugo in tretjo sredo meseca in sicer zvečer ob 7.30 na valovih 5 EBI FM etnične postaje. Verouk za prvoobhajance je vsako drugo in četrto nedeljo v mesecu, za birmance pa vsako četrto nedeljo v mesecu po maši v knjižnici. P. JANEZ Vodnikova koča na Velem polju (1805 m) To so udeleženci parlamentarne delegacije RS na kongresu Interparlamentarne unije v Canberri v letošnjem septembru. O njej poroča ambasada RS na strani 285 te številke MISLI, v prejšnji številki na strani 246 pa se je s pozdravi in poročilom oglasil tudi vodja delegacije Zoran Thaler. Aljaž Gosnar, odpravnik poslov veleposlaništva RS, je zadnji na desni strani slike. Vstop Slovenije v evropski telefonski sistem PRAV vsakega zavednega Slovenca, ki čuti kaj pomeni samostojnost rodne domovine, niora veseliti sleherni korak, s katerim Republika Slovenija polagoma a vztrajno trga vezi preteklosti in si utira pot na mednarodna območja. Ime Slovenija postaja vedno bolj znano in priznano. Po sporočilu PTT Slovenije je z letošnjim prvim oktobrom Republika Slovenija stopila tudi v evropski telekomunikacijski sistem kot polnopravna clanica. Zato pa se bo morala prilagoditi evropskim pravilom in standardom tudi na telefonskem področju. Naj vedo vsi, ki imajo od časa do časa telefonsko zvezo z domovino, da je s prvini oktobrom Slovenija dobila tudi novo klicno številko in sicer 386. Prejšnja številka je bila 38 in je predstavljala državo Jugoslavijo. Tej sledi pri klicih v rodno domovino številka gotove omrežne skupine v Sloveniji. Te Številke so ostale nespremenjene. Torej: Ljubljana 61, Maribor 62, Celje 63, Kranj 64, Nova Gorica 65, Koper 66, Postojna 67, Novo mesto 68, Murska Sobota 69 in Še nekatera manjša telefonska okrožja. Končno pri klicu sledi telefonska številka, ki pa je ponekod spremenjena oz. dodana ji je vmesna Števil- ka. Tako je, da vzamemo primer (pa tudi prav je, da veste), nova številka Katoliškega središča Slovencev po svetu v Ljubljani 133-2075, stara številka istega urada pa je bila 13-2075. Pa Še eno novost je prinesel vstop Slovenije v evropski telefonski sistem: njena izhodna številka za mednarodni pogovor ni več 99, ampak 00. Če bi - za primer - želel kdo iz Slovenije telefonično govoriti z uredništvom MISLI, mora klicati takole: 0061 - 3 - 853-7787 izhod v Avstralijo - Vic. - St. telefona In obratno, če želi kdo iz Avstralije klicati - na primer - pisarno Katoliškega središča Slovencev po svetu, mora zavrteti tele številke: 0011 -386-61 - 133-2075 izhod - vstop v Slov. - Ljub. - št. tel. Vsem našim bralcem in drugim rojakom priporočamo, da se pri sorodnikih v rodni domovini pozanimajo za morebitno novo Številko njihovega telefona. In ne pozabite na angleški pregovor: Čas je denar! Čim daljši bodo razgovori preko oceanov, tem večji bo telefonski račun. . . D—i Z VSEH VETROV AMERIŠKA SLOVENSKA ŽUPNUA svetega Vida v Clevelandu je na prvo septembrsko nedeljo proslavljala visoki jubilej - stoletnico obstoja. Začetek župnije jc bil leta 1893, ko je tedanji clevelandski škof Ignacij Horstmann imenoval novomašnika Vida Hribarja, doma iz Zgornjega Tuhinja, za prvega župnika slovenskih naseljencev v Clevelandu. Slovesno mašo jc vodil clevelandski škof Anthony Pilla ob somaševanju pomožnega škofa Pevca (ki je zrastcl v tej župniji) in dvajsetih duhovnikov, pa seveda ob prisotnosti polne cerkve ter številnih visokih gostov predstavnikov javnega življenja. Škof Pilla je takole nagovoril navzoče: Ob sklepu jubilejnega leta ste lahko ponosni in hvaležni. Tisoče slovenskih priseljencev je prišlo v Ameriko iskat boljši kruh, in poglejte, kaj so naredili! Tu so našli boljše in svobodnejše življenje. Ti slovenski pionirji so prinesli s seboj najdražji zaklad, katoliško vero, ki se je tu še bolj razcvetela. Sredi nove dežele so Vaši predniki ustvarili skupnost vere in ljubezni. Postavili so svetišče, ki ste ga zdaj čudovito obnovili. Čestitam vam k tej lepo obnovljeni cerkvi. Ilvala župniku Božnarju, vsem njegovim sodelavcem, cerkvenemu svetu, šoli in redovnicam ter vsem dobrotnikom! To je velika župnija in Vi ste čudoviti ljudje. Slovenske korenine naj spodbudijo mlade, da bodo delali za lepšo prihodnost Vaše župnije in Cerkve v Združenih državah. Maša je bila angleška, v slovenščini pa je bil uvodni pozdrav, prvo berilo in evangelij. Združeni pevski zbori so med mašo zapeli tri slovenske pesmi, pri prošnjah za vse potrebe pa so verniki molili za obe domovini, ameriško in slovensko. Kakor so Slovenci napolnili mogočno cerkve sv. Vida, tako so tudi Slovenski narodni dom v bližini, kjer so se zbrali po končanem bogoslužju, da tudi izven cerkve proslavijo častitljivo stoletnico svoje župnije. Župniji sv. Vida v Clevelandu tudi avstralski Slovenci izrekamo izkrene čestitke! Naša prva slovenska cerkev - svetega Cirila in Metoda v Melbournu - obhaja letos komaj srebrni jubilej. Treba bo še trikrat toliko, da dohitimo Sv. Vida. Res sem radoveden, če bo po 75-ih letih še kaj slovenskega v naši cerkvi. Ameriški Slovenci so bili drugačnega kova, sicer bi ne ohranili slovenske zavesti cclo v tretjem in četrtem rodu. CCEE - Svet evropskih škofovskih konferenc se je zbral v Pragi na svoj osmi evropski simpozij. Prvič so bili poleg škofov povabljeni tudi predstavniki Sveta delovne skupnosti duhovniških svetov Evrope (CCPE), dalje Evropske konference narodnih združenih redovnih predstojnikov (CESM) ter tudi predstavniki Evropskega foruma narodnih Svetov laikov. Živeti evangelij v svobodi in solidarnosti je bil naslov razmišljanj o novi evangelizaciji Evrope. Slovensko delegacijo je vodil mariborski škof dr. Franc Kramberger, med govorniki pa je bil tudi beograjski nadškof dr. Franc Perko, ki je predstavil udeležencem izhodiščno analizo evangeljskega pojmovanja svobode. Simpozij se je s posebno Izjavo dotaknil tudi žalostnih dogodkov v Bosni in Hercegovini ter obsodil razdelitev po "z orožjem izsiljenih dejstvih." Izjava pravi, da na ta način "umira na zakonih in ne nasilju zgrajena Evropa". Simpozij izraža skrb za katoličane ogroženih krajev in poziva Organizacijo združenih narodov, da njene sile omogočijo duhovnikom dostop do njihovih župnij in seveda dušnopastirsko delo. Udeleženci simpozija so ob sklepu Izjave podprli vse dosedanje spodbude verskih voditeljev za mir in sodelovanje. SRBSKI PATRIARH PAVLE je v pismu hrvaškemu kardinalu Kuhariču izrazil svoje mnenje, da dogodek ni ravno poteza zbližanja in izboljšanja katoliško-pravoslavnih odnosov. Hrvaške oblasti namreč niso izdale vizuma v Nemčiji živečemu srbskemu pravoslavnemu škofu za Srednja Evropo Konstantinu Dokiču. Po patriarhovem pismu je bil to "prekršek proti človekovim pravicam in verski svobodi". Hrvaški cerkveni krogi so izjavili, da oni ne izdajajo viz in je tu odgovorna samo vlada. Zagrebški dnevnik Vijesnik pa je objavil zapis o intervjuju s tem srbskim škofom, v katerem je ta __LLnmv Za ljubitelje slovenske glasbe in knjige SLO - IMPEX COMPANY 25 Reserve Rd„ BEAUMARIS 3193, Victoria Uvoz audio-video kaset in knjig založb "Mladinska knjiga", "Obzorja Maribor" Suha roba in razni spominki Telefon: (03)589 6094 - Fax (03)589 6085 HELENA in IVO LEBER izjavil, da Hrvatje niso narod, ampak lc katoliška veja srbskega naroda. Prav ta izjava naj bi mu zaprla vrata na Hrvaško. JAPONSKI CESAR AKIIIITO je na začetku svojega potovanja s soprogo po Evropi obiskal papeža Janeza Pavla II. Srečali so se v papeževi poletni rezidenci izven Rima, Castelgandolfu. Cesar se je papežu zahvalil za mirovni poziv, ki ga je Japoncem in svetu izrazil med pastoralnim obiskom v Hirošimi in Nagasakiju v februarju 1981. Cesar je poudaril, da je papeževa beseda takrat globoko odjeknila po vsej Japonski. - Papež se je na takratnem obisku Japonske srečal z Akihitovim očetom, pokojnim cesarjem Hirohitom. SARAJEVSKA NADŠKOFIJA je nedavno objavila natančno poročilo o preganjanju in zatiranju katoličanov na ozemlju nadškofije. Po tej študiji je nadškofija imela pred vojno 528.000 katoličanov. Od teh jih je zdaj okrog 50.000 izgubilo življenje, ravno tako veliko število jih pogrešajo, 155.000 so jih pregnali Srbi, 128.000 pa Muslimani. Iz predelov, kjer niso bili nasilno pregnani, jih je iz strahu pred napadi 104.000 zbežalo. Po vseh računih je bilo sredi avgusta v sarajevski nadškofiji le še okrog 141.000 katoličanov. Nadškofija je imela pred to vojno 144 župnij. Danes je prostih le še 54 župnih središč. Od ostalih je 56 zasedenih od Srbov, 34 pa od Muslimanov, v kolikor jih niso uničile granate in ogenj. Kršitev najosnovnejših človekovih pravic se nadaljuje. Iz poročil mnogih humanitarnih organizacij je razvidno, da je ženevski načrt o razdelitvi Bosne in Hercegovine na tri dele vodil le do povečanja progonov tisočev iz rodnega kraja. MATI TEREZIJA iz Kalkute, ki jo pozna ves svet in se čudi njenemu zgledu ljubezni do najbednejših, je bila nedavno spet v bolnišnici. A ne za dolgo - saj ne zdrži v postelji. Cim jo zdravniki za silo "poflikajo", že hoče domov in na svoje delo, da izrabi še zadnji čas svojega življenja za reveže. Stara je že 83 let, zelo šibkega zdravja, četudi so zdravniki ob njenem zadnjem odhodu iz bolnišnice izjavili, da je njeno zdravstveno stanje "stabilno". Morala pa bo po vsej verjetnosti na operacijo, ker so zdravniki ugotovili v njeni arteriji krvni strdek. SPOVEDI je pri katoličanih vedno manj in mnogim se zdi nekaj nepotrebnega, kar naj nadomesti skupni obred kesanja brez osebne obtožbe grehov. Evangeličanski teologi pa so se na letnem zasedanju strokovne zveze za evangeličanske duhovne obnove v Weitenhagnu v Nemčiji izrekli GLAS SLOVENIJE AVSTRALSKI SLOVENSKI NEODVISNI ČASNIK PRVI IN EDINI 14-DNF.VNIK V AVSTRALIJI Vam , kulturne in diplomatsko konzularnih predstavništev ter iz slovenske skupnosti SAMO $ 4.00 MESEČNO Letna naročnina $ 50.00, polletna $ 30.00 PODPRITE NAŠ SLOVENSKI TISK Naročilnice poslati na naslov: GLAS SLOVENIJE, 265 Nicholson Str., Footscray, Victoria 3011 za oživitev spovedi. Luter je zakrament pokore odpravil, kakor je odpravil marsikaj, kar mu v Cerkvi ni bilo všeč. Vendar spoved služi obnovi osebnega odnosa do Kristusa. Gre za "pogovor z Jezusom iz ljubezni in hvaležnosti," je izjavil evangeličanski župnik Christian Schreier na tem srečanju. Kdor osebno spoved tako doživlja, je ne razume kot "poniževalno samoobdolžitev". Taka spoved ima vsekakor svoj pomen in bi bila vredna, da bi jo nudili svojim evangeličanskim vernikom. "ŽENSKE PROTI VOJNI" je dejansko edina organizirana opozicija proti vojni politiki srbske vlade. Žene v Beogradu že od začetka vojne pred dvema letoma vsako sredo prirejajo na beograjskih območjih za pešce tihe protestne demonstracije. Oblečene so v črno in delijo letake proti vojni. Nič ne razpravljajo z mimoidočimi pešci, marveč svoje odklanjanje vojne izražajo z molkom. Nedavno so organizirale celo kongres v Novem Sadu, kjer se jih je zbralo okrog 120, med njimi tudi predstavnice iz tujine. Zanimivo je, da srbska policija doslej ni preprečila demonstracij, kakor tudi ne tega javnega kongresa. Tudi ni pri članicah "Ženske proti vojni" napravila še nobene hišne preiskave, kar pa je storila hrvaška policija pri svojih vojnih "protestnicah" v Zagrebu. AVSTRALIJA je kar na vrhu svetovne lestvice ločitve zakonov, sem bral nedavno v časopisu: vsak tretji zakon se razdere. In naš ločitveni zakon velja za enega najbolj ohlapnih na svetu. Avstralija: kam? DISTINCTION PRINTING PTY. LTD. Lastnik Simon Špacapan Tiskarna za broSure, knjige in barvna dela 164 Victoria Street, Brunswick 30S6 Telephone: 387 8488 KOTIČEK NAŠIH MLADIH DRAGI KOTIČKA RJI! Danes nisem dal novega obraza in imena v GALERIJO MLADIH. Vsakoletni Mladinski koncert smo imeli in slika mi je ostala pri urejanju srednje strani te številke. Pa sem jo dal v Kotiček. Vredna je objave. Mladi, v Avstraliji rojeni otroci slovenske krvi so na njej — le poglejte jih, kako se zagnano vrtijo na odru, v narodnih nošah, v razgibanem narodnem plesu. Dodajajo svojo pestrost mladinski prireditvi\ Prav vsaka fotografija nastopajoče slovenske mladine me silno razveseli. Saj mi pripoveduje, da se slovenska dediščina staršev ali vsaj njen del le prenaša na novi, tukaj rojeni in rastoči slovenski rod. Škoda le, da je to majhen odstotek tukajšnjega našega rodu, ki raste ob zavednih starših po slovenskih društvih in verskih središtih. Resno se sprašujem, kje so še drugi? Letošnji Mladinski koncert je bilže devetnajsti vsakoletni koncert v priredbi treh slovenskih verskih središč pod Jušnim križem. Slovenska mladina iz vseh koncev naše celine se na njih srečuje in spoznava, z nastopi kaie svoje mnogotere talente ter znova in znova poiivlja v zavesti, da so ji korenine v slovenski tradiciji. In ta tradicija je tako bogata, da jo je vredno ZA KAJ JE KDO VSAK JE NA SVETU ZA KAJ. ZA PRAVLJICE DEDKI, PAPA, DA GRE V GAJ, PAPAGAJ, DA JE V KLETKI. STOPE SO ZA PROSO, ZA SENO LOPE, STOPICE V PESMIH TEKO, V AFRIKI ANTILOPE. POTLEJ SO LOVCI ZA LOV, KROVCI ZA KROV, A PIKOLOVCI, DA DAJEJO SOL ZAJCEM NA REP POD KOZOLCI. VSAK JE NA SVETU ZA KAJ. VOJAKI ZA MARŠE, RAJ, DA SE RIMA NA MAJ, OTROCI,DA STARAJO STARŠE. ohraniti kljub rodni domovini, ki se ne imenuje Slovenija, ampak A vstralija. Bog daj, da bi še dolgo ne minilo leto brez našega Mladinskega koncerta! - Striček Na sliki pleše folklorna skupina Slovenskega društva Sydney (SDS) "Mali Prešeren" RAZPORED KONZULARNIH DNI VELEPOSLANIŠTVA REPUBLIKE SLOVENIJE V NOVEMBRU 1993: SYDNEY - 1.11.1993 od desete do ene ure popoldne v hotelu Parkroyal, Parramatta. Od tretje do šeste ure v prostorih Slovenskega društva Sydney. MELBOURNE — 2.11.1993 od desete do ene ure popoldne v hotelu Parkroyal Melbourne. Od tretje do šeste ure popoldne v prostorih društva Planica, Keys-borough. — 3.11.1993 od desete do druge ure popoldne v verskem središču v Kew ( pisarna S.N.S.). V DECEMBRU 1993: SYDNEY — 6.12.1993 od desete do ene ure popoldne v hotelu Parkroyal, Parramatta. Od tretje do Šeste ure v prostorih društva Triglav. MELBOURNE - 7.12.1993 od desete do ene ure popoldne v hotelu Parkroyal Melbourne. Od tretje do Šeste ure popoldne v prostorih Društva Ivan Cankar v Geelongu. — 8.12.1993 od desete do druge ure popoldne v verskem središču v Kew (pisarna S.N.S.). Veleposlaništvo je pripravilo program konzularnih dni na podlagi števila dosedaj zbranih konzularnih zahtev. V primeru potrebe bomo organizirali tudi dodatne konzularne dneve. Da ne bo nepotrebnega čakanja, naj bi bili obiski v času konzularnih dni po predhodnem dogovoru (by appointment) z veleposlaništvom. V primeru, če gre za izjemno nujne zadeve, naj se stranke obrnejo na naše poslaništvo, kjer bomo uredili vse, kar bo potrebno za hitro rešitev primerov. Veleposlaništvo RS v Canberri ima vsak delovni dan uradne ure od desetih do ene ure popoldne. V tem času lahko dobite vse potrebne konzularne informacije, osebno ali telefonično. S tem se bomo tudi lahko izognili napačnim tolmačenjem nekaterih konzularnih vprašanj. Naše veleposlaništvo uraduje na naslovu: ADVANCE BANK CENTRE - Level 6, 60 Marcus Clarke Street, CANBERRA CITY. Številka telefona je (06) 243 4830. Številka faksimila pa je (06) 243 4827. Pisma in drugo pošto pa pošiljajte na naš poštni predal. EMBASSY OF SLOVENIA, P. O. Box 284, Civic Square, Canberra, A.C.T. 2608 ALJAŽ GOSNAR, odpravnik poslov KZIZ£M AVfT&AL iKL pa je nepričakovano dne 22. maja 1992 v Bairnsdale, Vic. Dočakal je starost 60 let. Doma je bil nekje pri Ajdovščini. Pokopan je bil v sredo 27. maja iz kapele pogrebnega zavoda H. W. Baggs and Son na Bairnsdale Lawn Ccme!ery. Pokojni rojak je imel ženo Sheilo, avstralskega rodu. Poleg uje zapušča sina (Wayne), hčerki Helen por. Nicholson in Kerry, hči Kim pa je že med pokojnimi. Sedem vnukov in vnukinj je izgubilo starega očeta. (Ali bodo še vedeli, da je prišel iz Slovenije? - Op.ur.) Njegov sin je izrazil željo, da bi očetovo ime priljučili v našo Matico mrtvih. Zadovoljna sem, da sem končno izpolnila svojo dolžnost. Lepo vse pozdravljam, kakor tmji mož Evgen in družina. - Magda Bene LARA, VIC.- Sporočiti želim, daje JUSTINA MULLER, ki jo je pater urednik obiskalv bolnišnici v Frankstonu, umrla dne 21. septembra 1993 v Mercy Ilospitalu v Alburyju, NSW. Pokopana je bila dne 24. septembra na pokopališče v kraju Chiltem, blizu Wodonge, kjer je preživela svoja avstralska leta. Pokojna Justina je bila rojena Dolenc dne 7. oktobra 1919 pri Treh Hišah, Mala Brda, župnija Hrenovice. V Avstralijo je prišla leta 1955 z možem Leopoldom in sinčkom Petrom. Iz taborišča za uovodošle (Bouegilla) se je Mullerjeva družina Mamifacturcr of Premium Qualily Sniallgoods Melbournskim Slovencem se priporoča SMALLGOODS 209-215 St. George's Rd. North Fitzroy, Vic. 3068 Tel.: 481 1777 Facsimile: 482 5411 Nudimo prvovrstne kranjske klobase, sveže meso, kvalitetno suho meso, raznovrstne odlične mesne izdelke. Hitra in brezplačna dostava. Obrnite se na nas: naše mesno podjetje nadaljuje tradicijo vam vsem znanega d6lgoletnega podjetja JOHN HOJNIK Melbournskim rojakom je na uslugo ZOBNI TEHNIK — DENTAL TECHN1CIAN i LUBI PIRNAT ! 18 WRII>CWAY A VE., BURWOOD, Vic. j Telefon: 808 4159 ; Izdelava umetnega zobovja in vsa popravila. j Full denture service and repairs. ■ Admiral Motor Inn Vaša gostitelja sta M U R R A Y in FRANK BERIC Eno-, dvo- in trisobna odlično opremljena stanovanja,kopalni oazen,sončna terasa,pralnica, TV, ventilatorji, zajtrk po želji ... Samo par minut hoje do plaže in trediiča mesta. VpraSajte za ostale informacijel 2965-2967 Gold Coast Highway (ali pa P. O. Box 691) SURFERS PARADISE, QLD.4217 Telefon: (075)398 759 kmalu preselila v bližnji Chiltem, kjer si je uredila lep dom. Rodile so^se ji še dve hčerki, Tanya in Jane. Tako zdaj pokojnica zapušča poleg moža Leopolda v Chilternu še sina Petra z družino v Frankstonu, hčerko Tanyo v Melbournu in hčerko Jane z družino v Manslieldu, dalje svaka Viukota Pegau z družino v Lari in sestrično Francko Wetzel z družino v Adelaidi. V rodni domovini pa zapušča še tri brate, dve sestri v Padovi v Italiji, eno sestro pa v Zagrebu. Naj bo blagi Justini lahka avstralska zemlja, naj v njej počiva v miru! - Ančka Pegan SMITIIDIELD, N.S.VV. - Potom "Misli" bi želel sporočiti vsem avstralskim Meniševcem, ki so kakor koli pomagali k odkritju spomenika boljševiškim žrtvam v Begunjah pri Cerknici, (Prošnja za pomoč je bila objavljena v julijski številki MISLI na strani 191,- Op.ur.) da sem ravnokar dobil od doma video-kaseto, narejeno ob tej priliki. Radevolje jo posodim, kdor bi jo želel videti. Pišite na naslov 9 Galton Street, Smithfield, NSW, 2164., ali pa telefonirajte na (02)604 7074. Lepo pozdravljeni! - Tone Švigelj ST. ALBANS, VIC. - ZAHVALA. Ob smrti naše drage mame KAROLINE GERBEC sc zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem za njihovo sočustvovanje v času našega žalovanja, dalje za molitve na predvečer pogreba ob krsti, pri pogrebni maši in za spremstvo na zadnji poti k večnemu počitku. Posebna zahvala osobju Doma počitka matere Romanc pri slovenski cerkvi v Kcw za odlično oskrbo naše drage mame, saj je tam preživela svoj zadnji čas. Naša zahvala tudi vsem, ki ste darovali cvetje, ali pa namesto cvetja denarni prispevek za Dom m. Romanc. I^cpa hvala tudi patroma Baziliju in Tonetu za cerkvene obrede. Dobri Bog naj povrne vsem! - Hčere Marta, Danica in Zvonka z družinami KEVV, VIC. - ZAHVALA OB SLOVESU Ob najinem odhodu iz Avstralije, kjer sva preživela deset nepozabnih mesecev, se iz srca zahvaljujeva vsem, ki ste nama pomagali in naju lako lepo sprejeli medse. Posebej se zahvaljujeva p. Tonetu in p. Baziliju, ki sta poskrbela, da je postalo Slovensko versko središče v Kew najin "avstralski dom". Ilvala tudi p. Valerijami, s. Hilariji in s. Francki ter Tini Omahen in družini Gosnar za gostoljubje v času najinega bivanja v Sydneyu oziroma Canberri. Veseliva se, da sva uspešno končala najine študijske obveznosti s področja Business Administration ter Information Management na Svvinbume University oziroma Melbourne University in RMIT. Prepričana sva, da bova tu pridobljeno znanje lahko s pridom uporabila pri najinem poklicnem delu doma v Sloveniji. Veseliva se tudi, da sva v tem času uspela obiskati in si ogledati vsaj del Avstralije in tako odhajava nazaj domov polna nepozabnih vtisov o naravnih lepotah te čudovite dežele. Spoznala sva se tudi z delom slovenske skupnosti tu v Avstraliji in predvsem s pomenom verskih in kulturnih središč ter konzularnega predstavništva za ohranjanje slovenske besede in stika z domačo Slovenijo. Pozdrave pošiljava tudi vsem bralcev Misli. Vam, p. Bazilij, pa želiva, da bi še dolgo uspešno urejali Misli, ki že vrsto let obveščajo, povezujejo in vzgajajo Slovensko skupnost v Avstraliji. Naj vam Bog pri tem pomaga. S prisrčnimi pozdravi, Zdravko in Angela čuk ' Melbournskem Slovencem se priporoča KAMNOSEŠKO PODJETJE LUCIANO VERGA & SONS ALDO and JOE r< MEMORIALS P/L 10 BANCELi. STREET,' CAMPBELLFIELD, VIC. 3061 i Tel : Vsa ' 359 1179 dela so A.H.: 470 4095 pod garancijo! HEIDELBERG CABIHETS FRANK ARNUŠ PTY. LTD. ! Priporočamo se melbournskim rojakom ; za izdelavo kuhinjskih omar in drugega pohištva po zmerni ceni. 7 LONGVIEVV COURT, THOMASTOVVN 3074 TEL : 465 0263 (Bundoora Industriai Park) A.H. : 459 7275 REŠITEV SEPTEMBRSKE KRIŽANKE: Vodoravno: 1. petek; 4. suhota; 8. steklo; 10. opora; 12. omagam; 14. praznil; 17. lice; 19. kovanec; 20. oklepaj; 22. Kajn; 23. nikakor; 27. učbeno; 29. audio; 30. ovadim; 31. trezno; 32. čekan. Navpično: 1. posip; 2. tvega; 3. kolon; 5. ubog; 6. opomin; 7. Arabec; 9. omikane; 11. palača; 13. alojino; 15. rok a; 16. zvenči; 18. celo; 20. oktant; 21. ljudje; 24. kovač; 25. Kodak; 26. Roman; 28. born. Rešitev so poslali: Jože Grilj, Ivanka Študent, Ivan Podlesnik, Lidija Čušin, Marija Horvat, Peter Kolar, Anica Grof. — Žreb je izbral Marijo Horvat. Učitelj:“Gospa, vas1'sinko ima stra&no Žejo po znanju. Alije to podedoval?” Učenčeva mati:“Da, podedoval: žejo po otetu, znanje pa po meni.” VIKTOR1JSKIM SLOVENCEM North Melbourne 189 Boundary Road. 329 6144 I— U. TOBIN BROTHERS funeral direetors Malvern 1382 High Street. 509 4720 CJb Noble Pafk 505 Princes Highway, 546 7860 Frankston 232 Cranbourne Road. 781 2115 NA USLUGO V ČASU ŽALOVANJA Mentone 93 2460 m 0 © m m □ □ □ □ □ □ m © KOMBINACIJSKA KRIŽANKA S KONČNO REŠITVIJO Sin je prinesel očetu svoje slabo spričevalo. Oče se je skoraj ujezil in je rekel sinu: “Lahko se sramuješ svojih redov! V tvojih letih je bil Napoleon . najboljši v razredu.” Sin pa očetu:“Vem, o£e! V tvojih letih pa je bil že cesar Francije.” Po modernem.— “Moja hči je stara šele osemnajst let, pa je že zaročena.” — “Prava reč! Moja jih ima pa komaj sedemanajst, pa je že ločena.” Profesor: “Krištof, povej mi, kje leži Hamburg.” — Krištof:“Poleg Bremna.” — Profesor:“In kje je Bremen?” — “Poleg Hamburga.” — “Kje pa ležita Hamburg in Bremen?” — “Drug poleg drugega.” PA SPET NEKAJ UVOŽENEGA IZ REPUBLIKE SLOVENIJE + Naie gospodarstvo šepa, strokovnjaki pa mu natikajo čevelj z visoko peto — na daljšo nogo. + Zdaj je spet vse v najlepšem redu: bivši komunisti so zgoraj, bivli protikomunisti pa spodaj. + Jalovo je, te snemamo dokumentarne filme s kratkovidnimi kamerami. + Nesreča je, te ima majhna država prevet velikih ljudi. + Prilli so v zgodovino, ker so se sprli z zgodovino. + Lažje je prepisovati preteklost kot raziskovati sedanjost. + Ubranili smo svobodo pred sovražniki, ne pa pred "osvoboditelji". + Stari imajo pesmi, mladi imajo glas. + Laži ni. Vse je resnica, le bolj domiselno izražena. + Zgodovino moramo braniti pred zgodovinarji. + Za nekatere se je lepša prihodnost začela že včeraj. + Umazane vesti ni mot oprati v pralnem stroju. + Srce imam na levi denarnico pa na desni strani. ABANDON PAN ABO PATROLA ALI PRANJE ANAPEST PRESTA ARAT RADA ARANY RADIRKA EKIPA SET GY TRAKTOR IZVOR TRANS NJ TITAN NONO TOKSIKOLOG OKA ZRNO Besede, ki so zgoraj razvrščene po abecednem vrstnem redu, vpifite v križanko. Seveda se morajo med seboj ujemati. V vodoravni vrstici, ki je posebej označena, boste dobili besedo, ki pomeni posebno varnostno napravo. REŠITEV pošljite do 5. novembra na uredništvo! "'Vi''' Micka je služila pri Ponikvarjevih. Med pospravljanjem sobe je videla, kako sta domači hčerki četveroročno igrali na klavir. Ko pride drugi dan na trg, potoži prijateljici Nežki: “Sem mislila, da sem prišla v službo k bogve kako bogatim in imenitnim ljudem, pa je revščina pri hiši: obe hčerki morata igrati na en klavir.” “Ti presneti pešci! Ali morajo res vedno hoditi po sredi ceste?”se jezi mož, ko se vozi domov s plesa. Žena pa:“Pomiri se vendar in zapelji s pločnika!” Prodam takoj vseljivo nadstropno stanovanjsko hišo s sadovnjakom in primemo velikim vrtom. Je na lepem kraju v RADENCIH, SLOVENIJA. Zelo primemo za mimo poslovno ali turistično dejavnost. Podrobnejše informacije: K. SATLER, 35 VVhite-horse Road, Blackbum, 3130, Vic. Telefon: (3) 877 4128. — DO YOU NEED A GOOD PLUMBER? POTREBUJETE KLEPARJA, VODNEGA ALI PLINSKEGA INŠTALATERJA? Rojakom Melbourna in okolice se priporoča in je na uslugo J02E 2UGIČ, 5 Waverley Ave., E.Kevv - Tel.: 817 3631 HOJA ZA KRISTUSOM — Knjižica je v obliki molitvenika in obsega nesmrtne spise Tomaža Kempčana. Cena 5 dolarjev. KRISTJAN MOLI je naslov molitvenika vredne vsebine na 305 straneh. Cena 5 dolaijev. LUČ V ŽIVLJENJE je molitvenik z velikimi črkami za ostarele, ki so jim opešale oči. Cena 10 dolaijev. VSE POTI — V tekoči vezani besedi izražena topla razmišljanja je napisala v Melbournu Draga Gelt. Od vsake knjige gre en dolar za Dom počitka m. Romane v Kew. Cena 15 dolarjev. DREAMS VISIONS — Cankarjeva knjiga “Podobe iz sanj” v odličnem angleškem prevodu. Slovenian Research Center of USA. Lepo darilo angleško govoreči osebi. Cena 11 dolarjev. VVHISPER — Anglesko-slovenske pesmi Danijele HliŠ. — Cena 10 dol. MEN VVHO BUILT THE SNOWY - O življenju ob graditvi Snowy Mountains projekta napisal v angleščini Ivan Kobal. Cena 8 dolarjev. THE GLIMMER OF HOPE (Svit upanja) — IzŠla v angleškem jeziku v samozaložbi pisca Jožeta Komidarja, N. S. W. Obsega spomine na Loško dolino med revolucijo in razmišlja o komunizmu. Cena 6 dolaijev. ČASOMER ŽIVLJENJA — Avtobiografska razmišljanja je napisal Lev Detela, Avstrija. Knjiga je izšla v Argentini. Cena 13. dolaijev. CELJSKE MOHORJEVKE 1993 so pošle, imamo pa se CELOVŠKE (40 dolarjev) in GORIŠKE (40 dolarjev) MOHORJEVKE. Odlične knjige, vredne branja. Mohorjeva družba praznuje letos že 140 letnico. Imamo že več drugih knjig iz rodne domovine, zamejstva in zdomstva G LEPOTE SLOVENSKIH CERKVA je monumentalna knjiga z 283 čudovitimi barvnimi posnetki. Avtor fotografij je Jože Anderlič, besedilo pa je napisal dr. M. Zadnikar. Kupi jo, da bo postala tvoj družinski zaklad, ki ga boi s ponosom pokazal obiskovalcem druge narodnosti. Cena 49 dolaijev. ZA PEST DROBIŽA je najnovejša pesniška zbirka, ki nam jo poklanja adelaidski rojak Ivan Burnik Le-giša. Cena deset dolaijev. SLOVENSKO AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc. pozdravlja vse rojake in bralce MISLI s prisrčnim vabilom; KADAR SE MUDITE V CANBERRI, OBIŠČITE NAS! Vsem rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš DOM, poznan pod imenom TRIGLAV, na Inving Street, PHILLIP (CANBERRA), A. C. T., je odprt gostom vsak dan (vključno sobote, nedelje in praznike, razen velikega petka in večera božične vigilije) od 11.30 a.m. do 11.45 p.m. Naš bar je odprt od 11.30 dopoldan dnevno ter nudi tudi številne slovenske pijače. Kuhinja servira okusno domače pripravljeno hrano vsak dan od šestih do devetih zvečer, ob nedeljah pa tudi od poldne do druge ure in od šeste ure zvečer. KADAR SE MUDITE V CANBERRI - DOBRODOŠLI V SLOVENSKEM DOMU! Pri nas Vam bo tudi vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici. SL.OVi.-NI«> AUSTRAUAN Naša telefonska številka: (062) 82 1083. Since 1982 DONVALE TRAVEL has been organising GROUPS FOR SLOVENIJA and now SLOVENIJA TRAVEL has joined DONVALETRAVEL ENROL NOW FOR ECONOMICAL GROUP TRAVEL FOR SLOVENIA 1994 m DONVALE TRAVEL 1042 —1044 Doncaster Road, EAST DONCASTF.R, Victor.a 3109 Telefon: 842 5666 Lic. No: 302 1 8 SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE! PRIGLASITE SE ŽE SEDAJ ZA SKUPINSKO POTOVANJE NA OBISK SLOVENIJE V LETU 1994 Zelo dobre ekonomske prilike za obisk lepe Slovenije in vseh strani sveta ... Pokličite ali obiščite naš urad za podrobnejša pojasnila, da Vam lahko pomagamo pravočasno dobiti potni list in potrebne vize! DONVA | M/uvel Ne pozabite, da je že od leta 1952 ime GREGORICH dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje! PRIDEMO TUDI NA DOM! F.R1C IVAN GREGORICH Slovenija Travel / Donvale Travel 1042—1044 Doncaster Road, KAST DONCASTER, Vic. 3109 Telefon: 842 5666