'Olg* Pav, Z2?kfy *°?c/ N.y ^sjiaocMB I €/%mi ajssgasr'x^'^ i,wnr”"‘®' l&mwmam m3LjL LOl l^jL§BHn ’■ v '‘*:f <■ i^7 NO. 53 R5CAM in tMRrr š IN LAN svoje stali- meriške javnosti za Izrael od ju- Vežbanje in oskrbo laoških sil vodijo Amerikanci v Tajski VIENTIANE, Laos. - Iz' kroga tukajšnjih zastopnikov ZDA je prišla vest, da vežlajo in o-skrbujejo laoško tajro vojsko gen. Vang Pao amerišti vojaški svetovalci v Tajski. Središče vežbanja laoških si raj bi bilo v Lop Buri, kjer je gavni stan posebnih sil ZDA (zdenih ba-ret) v Tajski. Ameriško vojaško poveljstvo v Tajski ima posebei oddelek, ki se ukvarja samo z Laosom. O njegovem delu ^do ostali šče. Katoličanov ni v ™ndar njihovo jasno ca zadala od 55', k! • • 1 in odločno stalisce močno opa- člani poveljstva zel' malo, saj Rodeziji nija 1967” pa do letošnjega mar-|živi tudi sam za sete. Vodi ga na 44%. V' ’ ' ^ jih ostalo le okoli 600,000. Sedanje partijsko vodstvo se ravr>o sedaj peča s tem proble-pa so mu zmešali račune Plehapeti stalinovci, ki zahteva-haj se partija znebi še neka-rih premalo “zanesljivih” par-Ilcev. Mednje štejejo celo A. k^čka in ves njegov krog. | hrčkove prijatelje so že jrosta-^ 1 na cesto, sedaj bi radi še ukčka samega. Temu se je ba-Je^PH sam dr. Husak. koliko članov glavnega odbo še V tem vPra®anJu z n.Pm, <, ^ jasno. Dubčka so zaenkrat SUsPendirali”. Dr. Husak misli, ^J PH tem ostane, saj je tudi avotny samo suspendiran in se g Ce ne meni zanj. V Pragi je t^Ve<3a slučaj Dubček sredi estne pozornosti. ženo v rodezijski javnosti. Priporočajte A.D. tem, ki jo še nimajo! istem času je podpora za Arabce padla od 4 na 3%, povečalo pa se je število tistih, ki so za nevtralnost ZDA v izraelsko-arab-skem sporu od 41 na 58%. Predsednik je poudaril znova, da se vlada ne more razgova-rjati in ne ukrepati v korist tistih, ki so se javno uprli zakonom. Vse to bo možno šele, ko se bodo poštarji zopet vrnili na posel in izpolnjevali pogoje svoje službe. Predsednik je dejal, da nemara ne bi bili zašli v sedanje težave, če bi bil Kongres spreiel niegov predlog za ustvaritev posebne zvezne poštne agencije, ki bi naj uredila v medsebojnem dogovoru vprašanje plač in delovnih pogojev svojih uslužbencev. Demokratje v Kongresu so na to odgovorili, da bi do poštnega štrajka ne prišlo, če bi bil predsednik svoj predlog o reorganizaciji pošte poslal Kongresu posebej, posebej pa predlog za povišanje plač poštarjem. Ker je oba predloga združil, sta oba obtičala v Kongresu. Vodnik unije poziva h končanju štrajka Predsednik Unije raznašalcev neki polkovnik, ki S' je boril v Koreji in dobil tan kongresno medaljo časti, pa :e posvetil pošte, katere člani so prvi za-vežbanju komandose v armadi čeli štrajk v New Yorku, je ZDA kot posebni varovanec pozval vse štrajkujoče, naj se gen. Westmorelands vrnejo na delo. Njegov poziv je Še Leninov jubilej ne spravi komunisfev pod en klobuk New Yorku vključenih v poštni promet nekako 30,000 vojakov. Oskrbeli bodo vse poštne posle, le pošte ne bodo dostavljali na naslove. Kdor bo hotel pošto imeti, bo moral priti sam ponjo na svoj najbližji poštni urad. Predsednik Nixon je za enkrat poslal zvezne čete samo v New York, da bi spravil v tek poštni promet tam. kjer je naj-preje obtičal. Povedal je jasno, da bo poslal zvezne čete tudi v druga mesta, kjer poštarji štraj-kajo, če bodo za to prosili krajevni pošni mojstri. Vodniki unije poštarjev, med njimi glavni predsednik unije raznašalcev pošte James H. Rademacher, izražajo upanje, da bo prevladala trezna sodba in da se bodo štrajkujoči vrnili na delo, nakar bo mogoče naglo reševati njihove upravičene pritožbe. To upa tudi predsednik Nixon in z njim večina javnosti. Položaj je že dovolj težaven zdaj, ko so poštarji v uporu proti zvezni vladi, še “težji bi bil, če bi ta njihov upor uspel”, kot je včeraj utemeljeno ugotovil eden od razlagalcev položaja. Ne gre le za plače poštarjev, gre za ohranitev državne oblasti in “vlade po zakonih”, kot je dejal predsednik. *' brezobziren pri vožnji, 0o2abi, da #e boi zaradi ** be*al! ’urn sit .irritH Oblačno in mrzlo z naletava- tur**1 sneSa- Najvišja tempera- , ura 4o. I CLEVELAND, O. — Letos praznuje komunističen svet izreden jubilej, 22. aprila bo poteklo sto let, odkar se je rodil Lenin. Na ta jubilej so komunisti cikali že dolga leta in se vsak po svoje pripravljali nanj. Vsi so upali, da se bo jubilej vršil v slogi in medsebojni ljubezni in vzajemnosti. Prvi, ki so to načelo kršili, so bili sovjetski komunisti v. Kremlju. Hoteli so z, jubilejem ubiti več zajcev z enim strelom: najprvo so hoteli porabiti jubilej, da bi znova proglasili sebe za edino poklicanega tolmača komunizma. Potem seveda so hoteli obsoditi vse druge komunizme in jih pozvati, naj se vrnejo na pravo pot v socializem. Sovjetski komunisti so dosegli svoj cilj samo v eni točki: v Sovjetski zvezi so res napravili vse, kar je človeško mogoče, da bi pokazali Leninovo podobo v vsej polnosti, kar jo premore človeški rod. V ta posel so vpregli vse, kar se da porabiti za propagando: kulturo, znanost in umetnost, prosveto, gospodarstvo, zunanjo politiko itd. Posebno so se zagnali v prosveto. Komunistična mladina je morala iti in še hodi skozi prava vica rdeče vzgoje. Največ so seveda pri tem trpele učne moči od ljudskošolskih učiteljev in voditeljev otroških vrtcev do najvišjih znanstvenih ustanov. Pri tem je seveda moralo priti do spodrsljajev. Vse preveč aparatčikov je hotelo izrabiti priložnost, da zlezejo s pretiravanjem še višje, kot so že. Pretiravanja so bila tako grobe vrste, da je morala proti njim nastopiti celo partija. Koliko se je ruskih delovnih ljudi prijela ta propaganda, se še ne da soditi. Sicer pa jubilejne slovesnosti ne bodo tako hitro končane, režim jih bo nadaljeval po aprilu, morda celo do aprila 1971. Do takrat bo sovjetsko delovno ljudstvo že tako preplavljeno s propagando, da bo čisto otopelo ne samo za jubilej,, am- pak tudi za Lenia. Častilo in oboževalo ga t le še na koncu jezika. Seveda ne kažo komunistične stranke po sem svetu nič manj vneme zta jubilej, vsaka hoče postavi čim višje cilje, ki pravima presegajo njene zmogljosti. To se čuti posebno v nlih komunističnih državah/ vsaki taki državi je ustavljen poseben odbor za rganizacijo slovesnosti, ki u navadno načeljuje tovariš .. ,1, dočim so v odboru sanm tovariši strogo razmeščenpo položaju, ki ga imajo v ir ti ji. Tako bomo koncem leivsaj zaenkrat zvedeli, kdo? kaj v komunizmu v 1. 19. Seveda se bodaarodni jubilejni odbori raali po svojem vzorcu komistične filozofije, ki gamatrajo za pravo smer pc v komunizem. Tu se je žzačelo praskanje med tovši kar na debelo. Temu see da ogniti. Kot smo rti, trdi Mo- skva, da je samo sovjetski komunizem pravilen in da so vsi drugi napačni, na primer tudi kitajski in jugoslovanski. Zato pa iz Peipinga in Beograda že grmijo očitki, kaka želi Kremelj zlorabiti celo Leninov jubilej za cilje svoje ozke sovjetske komunistične politike. Moskva pa nanje ne molči. Manj medsebojnega ideološkega streljanja je med drugimi komunističnimi režimi in Kremljem, še manj pa med komunističnimi strankami, ki obstojajo v svobodnem svetu in Kremljem. Kdor torej hoče najti barometer o odnosih med posameznimi komunisti enimi strankami, naj kar opazuje, kako vsaka med njimi pripravlja Leninove jubileje in kako jih brani pred napadi iz Kremlja. Tako nam bo boj za pravoverno praznovanje Leninovega jubileja odkril marsikatero zakulisno razpoko v komunizmu. Kot da bi že drugih ne bilo dosti! Wallace je za Nixona se zmeraj vprašanje zanimivo J9 Iz Clevelanda in okolice Redna mesečna seja— St. Clair Business Association (St. Clairska trgovska zveza) ima svojo redno mesečno sejo nocoj ob osmih v Hofbrau Haus, 1400 E. 55 St. Vsi člani zveze so vabljeni, da se te važne seje gotovo udeleže. K molitvi— Članice Podr. vabljene nocoj Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za pok. Louiso Pylick. Asesment— Jutri bo 25. v mesecu, ko društva običajno pobirajo asesment. Tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo pobirala jutri, v sredo, asesment od 5.30 do 8. zvečer v šoli sv. Vida. V petek zaprto— Petrie Barber Shop, 783 E. 185 St., bo na Veliki petek zaprta, odprta pa bo zato ves dan jutri, v sredo. Rokoborba— V četrtek zvečer ob osmih bo v Areni na 3717 Euclid Avenue obsežen program v rokoborbi. Nastopilo bo 6 znanih poklicnih rokoborcev v parih in skupinah. Ne puščajmo neznancev v hišo— Vseh vrst nepošteni ljudje prihajajo in trkajo ali zvone za vstop v domove. Tako so zadnje tedne hodili okrog neki moški, ki so se izdajali za zastopnike East Ohio Gas Company. Z njimi je iz domov, ki so jim odprli vrata marsikaj izginilo. East Ohio Gas Company opozarja vse, posebno pa starejše ljudi, naj od vsakogar, ki se bo predstavil kot njen zastopnik, zahtevajo izkaznico. Če jo nima ali ni v redu, naj kličejo takoj policijo. Zadušnica— Jutri, v sredo, ob pol osmih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Franka Drobnica ob 25-let-nici njegove smrti na bojnih poljanah Nemčije. Odbor— Štajerski klub ima za novo poslovno leto sledeči odbor: predsednik Tone Meglič, podpredsednik Ivan Novak, tajnica Slavica Turjanski, 1266 E. 59 St., Cleveland, Ohio 44103, blagajnik Ivan Goričan; odborniki: Karl Gumzej, Karl Valenčak, John Kuštec, August Pinterič, Branko Radej, Angela Radej, Marija Kotze, Konrad Peklar; nadzorni odbor: Malika Peklar, Rozika Jaklič, Angela Pintar; razsodišče: Rudi Kristavčnik, Jože Zelenik, Frank Kotze; Gospodar: Tone Zgozdnik, August Sepetavec; Kuharica: Lojzka Feguš, Helen Kostajnšek, dopisovalec Mirko Antloga. PRINCETON, N.Y. — Gallupov zavod je hotel zvedeti, kam bi šli volivci guvernerja Walla-ceja, ako bi guverner več ne kandidiral. Zavod je pri tem dognal sledeče: Wallace je dobil pri zadnjih predsedniških volitvah 13.6% glasov. Ako bi bile danes zopet volitve, bi Wallace dobil le 12%. Ako Wallace ne bi več kandidiral, bi od njegovih glasov dobil Nixon 76%, Humphrey pa 24%. Na jugu bi Nixon dobil 83% glasov, Humphrey pa le 17.'ga bloka in sovjetskega vpliva. V severnih državah bi pa Nixon, Kljub vietnamski vojni in na-dobil le 67%, Humphrey pa petosti na Srednjem vzhodu se 33% glasov. V obeh slučajih bi napetost med Zahodom in Vzho-torej Nixon dobil večino Walla- dom manjša. Vse kaže, da hoče ceovih glasov. Nixon ima smisel Sovjetska zveza mir v Evropi, za take odstotke, gotovo mu gre- da bi lažje posvetila večjo po-'’o že danes po glavi, čeprav je zomost razmeram v Aziji, kjer do predsedniških volitev še da- se je globoko zapletla v izrael-leč. I sko-arabski spor. Arabci se še vedno vežbajo v ZDA WASHINGTON, D.C. — Po podatkih iz obrambnega tajništva je v ZDA kakih 400 arabskih častnikov, ki se vežbajo v raznih vojaških znanostih, pa tudi v rabi orožja, zlasti letal. Gre za vojake iz Savdije, Jordanije, Libije, Tunizije in Maroka — vsi ti se drže izven sovjetske- Ameriška Domovbim !%■ XI I I/ I <- \ — 114 > V1 ■ (>117 c.1. C’air Avtnue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation »'ablished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July JVlanaging iTditjr: Mary Debevec NAROČNINA; Združene države; $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za I mew»e« Kanado in dežele Izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mezeče Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $i6.00 per year; $8.00 for 6 months: $5.00 for 3 month* Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 mouths Friday edition $5.00 for one year Kako globoko tiči turška mladina v novih idejah, priča na primer njeno zanimanje za praktične sodobne probleme. Se jih najrajše dosledno izogiba, se ne briga ne za politiko ne za socialno in kulturno stanje dežele, kolikor se take misli ne dajo vključiti v osnovna gesla nove levice. Pri zadnjih volitvah je na primer ravno šolana mladina naravnost bojkotirala volišča. To ni zdravo stanje v turški družbi. Dobro le je to, da med oficirji nova levica še ni razširjena, pravijo pa, da se je začela širiti tudi tam. Tako postaja mladi turški rod kot nalašč gradivo za demagoge vseh vrst. Kdor bo to mladino dobil v roke, bo lahko delal tudi revolucije. Optimisti seveda mislijo, da to ne bo držalo, da se bo mladina brž, prelevila, kakor hitro bo prišla v stik s pravim življenjem. Pač ne vedo, da so tudi naši ameriški optimisti tako mislili še pred 8-10 leti danes jih je pa stvarnost prisilila, da mislijo že drugače.- Verjetno čaka tak razvoj tudi Turčijo. I. A. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 58 Tuesday, March 24, 1970 BESEDA IZ NARODA e^aiMsrrarwrrrT^y^ Novi tokovi v turški politiki Turčija spada sicer med najmlajše svobodne demokracije na svetu, pa je pri tem pokazala izredno žilavost. Poteklo je že več kot 50 let, odkar je oče turške republike Ata-Turk Kemal polagal temelje novi državni stavbi, pa ti temelji še zmeraj držijo. Tekom pol stoletja so se resno potresli le enkrat, ko so namreč generali za kratek čas vpeljali v vojaško diktaturo, ker je takratna civilna vlada le preveč grobo kršila vsa načela svobodne demokracije. Ko je diktatura izročila svoje posle svobodno izvoljenemu parlamentu, je v deželi zavladal red in mir. Je bil sicer tu pa tam v nevarnosti, toda vsaka politična kriza je bila srečno premagana. Zasluge za to nimajo le politične stranke, morda si iahko še več zsalug pripisujejo vojaški krogi, ki jih je že pokojni Kemal Ata-Turk prepojil z idejo svobodne demokracije, da se ji niso nikoli popolnoma odpovedali. Steber politične svobode je republikanska stranka, ki jo je ustanovil Ata-Turk. Je stalno prepojena z naprednimi idejami,, v njenih vrstah se nahajajo tudi vodilni vojaški krogi. Miselnost stranke je že ob rojstvu republike prehitela precej starokopitne nazore prebivalstva, ki še danes obstoja v glavnem iz kmetskega stanu in ki je še danes organizirano v demokratski stranki, oziroma v njeni sedanji naslednici stranki pravice. Je to stranka, ki ima v svojih vrstah največ konservativnih volivcev na deželi: kmete, obrtnike, male podjetnike, male obrtnike, recimo hrbtenico delovnega ljudstva. Delavci v njej še ne igrajo velike vloge, ker turška industrija še ni zadosti razvita. Z ozirom na konservativni značaj turškega naroda je stranka pravice zmagala tudi pri zadnjih volitvah. Njeno vodstvo ni tako konservativno kot njeno članstvo, v tem pa ravno tiči nevarnost za bodočnost turškega političnega razvoja. Stranko vodi predsednik Demirel, razgledan politik, ki je živel tudi v naši deželi in pozna svobodno demokracijo tudi od ameriške strani. Konservativni značaj njegovih volivcev mu ni po godu, rad bi ga usmeril v napredne poli-litične tokove, pa nima težav le na deželi, celo v vodstvu stranke prevladujejo konservativne misli, ki so postale tako močne, da so mu začele odkrito nasprotovati. Spori med Demirelovo napredno strujo in konservativno opozicijo v vodstvu stranke so sprožili ne samo krizo v stranki, ampak v vsem političnem sistemu. Demirtl je skušal iztisniti konservativne pristaše z vodilnih mest, ti so pa odšli v parlamentarno opozicijo. Posledica je bila vladna kriza. Demirel si mora sedaj pomagati s slučajnimi koalicijami, da se more obdržati na vladi proti republikancem in nezadovoljnim pristašem lastne stranke. Tako stanje seveda ne more dolgo trajati. Ali se mu bo posrečilo ustvariti trdno vladno večino ali pa bo moral razpisati nove volitve. Mogoče je seveda tudi, da prevzame vlado republikanska opozicija, toda s to možnostjo še niso začeli računati. Kakšen bi bil izid novih volitev, si ne more nihče predstavljati. Republikanci imajo sicer zdrave ideje, toda pri konservativni javnosti so še zmeraj slabo zapisani. Na zunaj veljajo vse preveč kot zastopniki bogatih slojev, ki nimajo dosti smisla za social-no politiko, ki se pa zato radi vdajajo raznim nacionalističnim prividom. Stranka bi rabila mlajše vodstvo z novimi idejami teh pa sedanji merodajni republikanski krogi nočejo pustiti na vrh. Tako je tudi republikanska stranka po svoje v zakulisni krizi. To seveda ne more pomeniti nič dobrega za turško politiko. Zunaj obeh strank raste namreč nov turški rod, ki se bistveno razlikuje od svojih starejših rojakov. Starejši Turki so po svoji prirodi konservativni, previdni, počasni pri odločanju, sovražniki vsake domišljije, pri tem pa ravno preveč izobraženi. Mlajši rod je pod vplivom novih idej. širijo jih mladi razumniki in študentje, ki obiskujejo srednje in visoke šole. Teh je razmeroma veliko, imajo pa pred seboj ne ravno blestečo bodočnost. V javni upravi ni dovolj mest zanje gospodarstvo pa še ni dosti razvito, da bi jih moglo zaposliti. Radi tega je prav med njimi največ brezposelnosti, ki jih goni z velikim pritiskom v leve smeri. Turška šolana mladina živi namreč od istih idej kot na primer ameriška. Vse, kar nri nas oznanja nova levica, je znano tudi turški mladini. Kot se naš mladi rod vnema za nove ideje in se ne sprašuje, ali so izvedljive ali ne, tako je tudi turška mladina zavarovana vanje in jih obožuje. Kar jc za turške razmere posebno nevarno, je hiter prehod mladine iz desničarske zaspanosti v levičarsko vihro. Ne smemo namreč pozabiti, da je minulo komaj 10 let, odkar turški mladi rod ve, kaj je Marks, kaj je Lenin, in da šele par let pozna voditelje nove levice, kar jih je v posameznih deželah. Slovenski narodni dom v Newburgu obhaja zlati jubilej Piše Agnes Žagar (nadaljevanje Leta 1949 se je podvzela in izvršila velika prenovitev našega Doma. Dozidan je bil obširen prizidek. Tam je velika banketna dvorana, kjer se lahko servira hkrati 700 ljudem, kuhinja, točilnica, dve zborovalni dvorani i. dr. Zgradili smo tudi 12-stezno kegljišče z ustreznim barom in družabnim prostorom, priročnim za sestanke in manjše zabave. To renoviranje je stalo približno $250.000 in lahko rečemo, da je newburški Narodih dom v vseh ozirih najbolj pripraven. Otvoritev kegljišča je bila 15. januarja 1949; novega prizidka pa 22. maja 1949. Obenem smo tudi obhajali 30-letnico Domo-vega obstoja. Oba pomembna dogodka pa smo svečano proslavili v velikim banketom. V letu 1951 so bila izdana nova pravila S.N.D. Tekst je v slovenskem in angleškem jeziku pripravila in uredila V’ctoria Hočevar, ter y^e delo i odločno završila. Isto leto, na dan 14. julija, smo izgubili predsednika Josepha Lekana. Njegova smrt je užalostila vso naselbino. Domov voditelj je bil nad 25 let. Naš Dom je dobil novega predsednika v osebi Freda Kre-čič-a, ki je ostal v tej poziciji 5 let in se izkazal kot zmožen odbornik. V oktobru 1952 so bile vstavljene nove kuhinjske omare. Na “Spominski dan” pa pok. predsedniku Josephu Lekanu odkrita spominska plaketa, k: visi v Domovem glavnem vho-dišču. Na dan 10. oktobra 1954 smo proslavili 35-letnico Domov^ega obstoja s kulturnim programom, ob sodelovanju pevskih zborov ‘Slovenija”, “Planina” in “Triglav.” V januarju 1955 smo lastnikom Domovih certifikatov izplačali nadaljne 3% deleže. Leta 1956 je bil izvoljen predsednikom Doma, William Zugar. Bil je prvi, v Ameriki rojen Slovenec, ki je zavzel to pozicijo in jo obdržal 8 let. Tudi v tem obdobju je Dom dobro uspeval. Kegljišče se je moderniziralo z delno-avtomatsko poslugo; i v banketno dvorano inštaliralo izpušne pihalnike; zborovalm dvorane prepleskane, parkirni prostori na novo, asfaltirani i. td. d. Tedaj se je lastnikom certifikatov izplačal poslednji 4% obrok. V letih 1964 - 1965 je bil Domov predsednik Sylvester Pavlin. Tedaj se je redekeriralo banketno dvorano. Kegljišče pa opremilo z Bowl-Mar poslugo V letih 1966 in 1967 jc bil predsednik SND Frank Krall Tedaj je direktorij uvidel potrebo uposliti poslovodjo (General Manager.) Na to mesto je bil imenovan direktor Jim Škufca, ki je bil obenem tudi upravitelj kegljišča. V obeh pozicijah se je vrlo dobro izkazal. Točasno ima v oskrbi le kegljišče, čigar obrat je na vrhuncu. V dotičnem obdobju so nastale na kegljišču nepremagljive težave z Bowl-Mar sistemom. Da se stvari odpomore, je bi! sklican izreden sestanek vseh lastnikov Domovih certifikatov, čigar posledica je bil odlok, da se Bowl-Mar sistem odstrani iv. kegljišče opremi zi novim Brunswick Automatic Pin Setters.” Stvar se je udejstvila in s tem so bile odstranjene vse zapreke, kegljišče deluje sedaj brezhibno, kegljači so zadovoljni, enako tudi upravnik kegljišča, naš popularni—Jim Škufca. V letu 1968 je bil Domov predsednik Josepi Fortuna in poslovanje je potekalo v redu, brez posebnih težav. Kegljišče pa je zabeležilo prav lep dohodek. Leto 1969 — 1970. Predsednik je Eddy Škufca, član Domovega direktorija rad 20 let jako aktiven ves čas v raznih Domo vin odockihT' Točaono j p j n k o zaposlen z vsestransko olepšavo Doma v pripravah za veliko slavje zlatega jubileja, ki ho v nedeljo 5. aprila 1970. Naš Don je tudi včlanjen v ‘Federacij: slovenskih narodnih domov’, jod čije okriljem se letno prirtdi banket in da priznanje poameznim odlikovancem, ki jii okrožni Domovi izberejo na podlagi njihovih zaslug — zamoža ali ženo leta! Te časti ;q bili od strani našega Domadosedaj deležni: v letu 1964 Florian Cesar v letu 965 Louis Zupan v letu 966 Agnes Žagar v letu 967 Jacob Resnik v letu 968 Alice Arko v letu 969 Frank Stražar v letu 970 William Žagar. Odbornik: in direktorji za leto 1970 so Predsednik i!ddy Škufca podpredsedlk John Rutar tajnik Joseji Fortuna blagajničark Anna M. Mannion zapisnikaric Agnes Zagai. Nadzornih preds. Wiiam Žagar Evelyn Jebelak Louis lissig. Namestni) Frank Mahnič. Zaupniki:frank Debelak, Victoria Hocekr, William Mannion, LouisSever, Frank Mah- niče. Pok. Rt. Rev. John J. Omanu za njegove dobre in koristne nasvete, ki nam jih je dajal v živi in pisani besedi; za službovanje v direktoriju nad 30 let in kot častni direktor — do smrti. Pok. Josephu Lekanu za vzorno in zvesto vodstvo Doma nad 25 let. Pok. Jacobu Resniku, za njegov doprinos, zlasti v pogledu dopisovanja. Vsem prejšnjim in sedanjim direktorjem za vzorno sodelovanje. Vsem tistim, ki radi zahajajo v naš Slovenski narodni dom in ga gmotno in moralno podpirajo! Uveijena sem, da bo z vašo nadaljno kooperacijo NAŠ DOM obhajal tudi diamantno obletnico! S tem končujem opis poglavitnih dejavnosti, ki tvorijo polstoletno obdobje Domovega ob stoja, v želji) da bo ob čitanju tega marsikomu osvežen spomin na lepe čase, ki smo j i h preživeli pod streho tega našega narodnega hrama. V imenu celotnega direktorija pa prijazno vabim vsa našo cenjeno javnost na slavnostni banket v nedeljo, 5. aprila, k proslavi — ZLATEGA JUBILEJA SLOVENSKEGA NARODNEGA DOMA št. 2, na 3565 E 80 St. Na veselo svidenje vam kliče Agnes Žagar zapisnikarica SND. nic. ‘ * • Ob tem, i nas nadvse svečanem momeEj, ko se pripravljamo na praZk zlatega jubileja, se z vso hdežnostjo v srcih, spominjamo neštetih rodoljubov, ki so 'Iga leta neseoično delovali za tetoj S.N.D. v New-burghu —- > nam ga s svojo požrtvovalntjo tudi onranili! Poimensknaj mi bo dovoljeno na tem testu imenovati le nekatere Sipine in prvake. Vse priznari in naš poklon gre v prvi vrsti Ustanovit'em in prvemu direktoriju. Društvom, ki so tako radodio kupovala del- IZ NAŠIH VRŠI ..»'■MHW1 Ul' W-U*1*. »■ llu l‘lnl|irT I » * So. Chicago, 111. — Spoštovano uredništvo! Prejel sem Vaše ljubeznivo obvestilo, da bo moja naročnina potekla. Dokler bom živ, ne bi rad zamudil niti ene izdaje Ameriške Domovine, tako zelo se mi je ta priljubila v dolgih letih mojega naročništva. Ameriška Domovina je za nas Slovence nujno potreben list. Koliko lepega napiše slovenska roka za ta naš časopis, koliko idej, misli, predlogov, poročil. Vse rad čitam, dopise in poročila starih, pa tudi mladih. Bog daj, da bi se mladi rod oklenil Ameriške Domovine in jo smatral za svojo. Vsi tisti, ki Ameriško Domovino čitamo, moramo biti zelo hvaležni vsem, ki se trudijo z njenim izdajanjem, vsem, ki v njo dopisujejo in poročajo slovenske novice iz drugih krajev in vsem, ki list kakorkoli podpirajo. Bog naj jo živi še mnogo let! Obenem želim vsem sloven skim družinam in posameznikom prav lepo in veselo praznovanje Velike noči, tega lepega praznika Gospodovega vstajenja. Zelo rad se še spominjam, kako radostno smo praznovali ta veliki praznik v rodni domovini. Tudi tu smo obdržali naše lepe verske in narodne običaje, ki so nam v veselje in ponos. Barvali bomo pirhe, potic in šunke tudi ne bo manjkalo, vsak po svoji želji; Vsem naročnikom in čitate-Ijem Ameriške Domovine pošiljam prav lepe pozdrave! Martin Shifrer • Chicago, 111. — Cenjeno uredništvo! Priloženo Vam pošiljam naročnino za celo leto, kar je več, naj pa bo v podporo listu. Z njim sem zadovoljen in ga priporočam vsaki slovenski družini. Vsem naj lepše pozdrave! John Buh * Chisholm, Minn. — Cenjeno uredništvo! Podpisani naročnik iž Chisholma, Minn., Vam pošiljam mojo celoletno naročnino za list Ameriško Domovino. Z listom sem zelo zadovoljen. Z naj lepšimi pozdravi! Frank Benchina Koristen dosežek ali škoda? Čeprav nas je Slovencev o-bupno malo, če se primerjamo z nekaterimi drugimi narodi, vendar v marsičem, tako skupno kot posamezno, mnog okrat zavzemamo prva mesta na svetovnem prizorišču. Če je to v športnem udejstvovanju, osebnem uveljavljanju, ali raznih drugih dosežkih, je to razveseljivo dejstvo. Spremeni se pa lice, kadar zavzemamo vodilna mesta tudi v stvareh, ki so le žalostna dejstva in narodu v škodo, kot npr. v odstotku mladostnih samomorov. Ob tem se nam je pred kratkim predstavilo novo torišče, kjer smo Slovenci med prvimi. V št. 10 leta 1969 revije “Teorija in Praksa”, ki jo izdaja Visoka šola za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani, smo zasledili v članku Ermina Kržičnika “Poskusi projekcije dolgoročnega razvoja SRS” sledeč zanimiv podatek: Delež žensk pri zaposlitvi, ki je v Sloveniji leta 1968 znašal 40.3'/(, je med naj višjimi na svetu; pred Slovenijo je le še Japonska 44%. Če pogledamo v statistikah razvoj tekom let, vidimo, da je leta 1938 procent znašal 30.6%. Že deset let kasneje (1948) je bilo zaposlenih 34% žensk; leta 1958 se je ta zvišal na 34.8% ter dosegel višek lansko leto z že omejenim 40.3%'. Ob tem, kar Ermin Kržičnik nakazuje kot pozitiven pojav, se nam vsiljuje misel, da je nova klonitev zdravega duha pod pritiskom mate rializma. Višanje odstotkov ženske zaposlenosti predstavlja res višanje dohodkov in produktivnosti, je pa tudi znak razbitega družinskega življenja, kjer so maloštevilni otroci (koliko je že v Sloveniji zakonov brez otrok!) prepuščeni preveč samim sebi, in je njihova vzgoja v rokah sorodnikov, ali javnih ustanov. Kakšna bo duhovna posledica tega, si je lahko predstavljati. Morda ni tako brezsmiselna primerjava, da je rast ženske zaposlitve tudi eden vzrokov mladinske kriminalnosti, pa tudi mladostnih samomorov. A tega dialektični materializem komunističnih oblastnikov, ki že četrt stoletja ugonabljajo naš narod, ne upošteva. Otipljivi dosežki so mu prvo in zanje žrtvuje vse, tudi narodovo bodočnost. Razstava knjižnice V razstavni dvorani Univerzitetne knjižnice je bila do 26. februarja razstava rokopisov in številnih osebnih dokumentov predstavnikov slovenske moderne, pesnikov Ketteja in Murna. Razstavo je pripravil rokopisni oddelek univerzitetne knjižnice s sodelovanjem novomeške Studijske knjižnice. Otok btejski obnavljajo Dela za obnovo in ureditev Otoka, ki so se začela poleti 1969, bodo končana do leta 1971; vendar bodo turisti mogli na O-tok že to poletje. Po novem bo otok razdeljen v kulturnozgodovinski in gostinski del. Prvi bo obsegal cerkev, zvonik, hišo poleg cerkve ter cerkveno dvorišče, gostinski del pa staro gostilno, bivšo proštijo in nov gostinski objekt, ki bo zgrajen med o-bema starima. Koksa ni bilo V jeseniški železarni so zaradi pomanjkanja koksa morali ustaviti 7. februarja proizvodnjo surovega železa v eni izmed dveh visokih peči. Ustaviti so morali delo zaradi neredne dobave koksa iz koksarne Lukavac. Jeseniška železarna je stalen odjemalec te tovarne, ki pa je že lani neredno dobavljala potrebni material. Koksarna je pripravljena še naprej dobavljati koks, toda zahteva zvišanje cen za 17 odstotkov, sklenitev pogodbe za 15 let in še sofinaciranje železarne za graditev novih peči za koksanje. Delavski svet železarne je zahteval od zveznih organov odobritev uvoza starega železa in koksa, da bi premostili težave. Micko v kartonih Vsako leto za 1.5% NEW YORK, N.Y. — Po podatkih Združenih narodov se pomnoži prebivalstvo sveta letno za 1.5 odstotka. Novi član Slov. akademije Na skupščini Slovenske Akademije znanosti in umetnosti so bili izvoljeni za redne člane dosedanji dopisni člani dr. Dragotin Cvetko, Lojze Dolinar, dr. Svetozar Ilešič, dr. Janez Milčinski, dr. France Novak in dr. Andrej Župančič. Za dopisne člane pa so bili imenovani: dr. ing. Davorin Dolar, dr. Josef Kratochwil, ing. arh. Marjan Mušič, dr. ing. Janez Peklenik in dr. ing. Miha Tišler. Zasebni muzej V Slovenski vasi pri Šentpe-tru živi 65-letni kmet Leopold Kozlevčar, ki ima visokošolsko izebrazbo in je razen tega lastnik enega redkih zasebnih muzejev. V svoji hiši ima nad 1000 večjih starin, okoli 200 pečatov nekdanjih slovenskih imenitnikov, slike Groharja, Gasparija, Berganta in Sedeja ter porcelanast ciborij, ki ga je uporabljal Primož Trubar. Na vprašanje, ali kaj proda, je Kozlevčar odgovoril, da jabolka, krompir in seno prav rad, od zbirke pa ničesar. Zbirko rad vsakomur pokaže in kot nekdanji konservator jo tudi vzdržuje, ni se pa še odločil, komu jo bo zapustil. Ljubljanske mlekarne bodo polagoma opustile prodajo mleka v steklenicah. Čeprav je po-pirnata embalaža za mleko dvakrat dražja kot obrabnina za steklenico, se privarčuje razliko pri prevozu in pranju steklenic- Vedno manj kmetov Po podatkih statističnega letopisa je bilo leta 1959 od 1,710,618 prebivalcev Slovenije še 412,562 kmetov. Število kmečkega pre* bivalstva v Sloveniji upada leto za letom. Tako je bilo 1. 1964 še 26.1%; kmečkega prebivalstva> lani pa le še 24.2%. Nad 50% kmečkega prebivalstva ima samo še sedem občin v severovzhodni Sloveniji: Murska So- bota 66%, Sv. Lenart 65.3%, Or* mož 64.1%, Lendava 61.4%, Ljutomer 54.6% , Šmarje pri Jelšah 54.6% in Šentjur pri Celj11 50.3%. Uspeh “Bcltinke” Tovarna pletenin “Beltinka” v Beltincih ima zaposlenih 200 delavk. V zadnjem času se je posvetila izključno izdelovanju ctrcške trikotaže in si s teh1 utrla mesto na zahodnem trgu: v Franciji, Avstriji in Belgiji' Na sejmu Moda 1970 v Ljubija' ni je dobila letos dve srebrn*’ lani pa zlato medaljo. * Tekstilna industrija v Kranju v težavalh Kranj je še izpred vojnih lct eno glavnih središč tekstilne ir dustrije, saj je bila tam že pn drugo svetovno vojno sreč ■ tekstilna šola. Tekstilna industrija je kljub vsemu zašla v te' žave in to prav največ zaradi pomanjkanja izobrazbe delav' cev. Tovarna Tekstilindus zap0' sluje na primer 3200 delavnih sil, od teh pa ima višjo ali vis°' ko izobrazbo le 27. Tako pri^ na enega z višjo izobrazbo kot 120 delavcev. Iz življenja Slovencev v teem Torontu Na ozemlju župnije Brezmadežne odkrivamo vedno več novih slovenskih obrazov. Nekateri slovenski fantje in dekleta, pa tudi matere, so prišli pred kratkim iz Slovenije, nekateri pa iz drugih krajev Kanade, lepo šte- Upravi AD vsa čast, križ je le s pošto LETHBRIDGE, Alta. — Uprava Ameriške Domovine posluje a bolj na zunanji kot na notranji stalno bolel želodec. Občutek sem imel, da me ne boli v želodcu, ampak ob želodcu. Dejal bi, da me je bolel obod želodca, v redu, se trudi, da bi vse zadovoljila. V tem pogledu ji vsa čast. Druga reč je pošta. Ta ubira svoja pota in je hudo muhasta. Včasih pride dosti hitro, strani. Nek zdravnik mi je dejal, da se je nabrž ob operaciji nekaj narobe zarastlo na želodec in to sedaj boli. Tega sedaj ne verjamem. Ta bolečina je po ne- Vilo se jih tudi vsako leto priseli drugič pa jo je treba čakati, da kaj tednih vroče vode na tešče iz župnije Marije Pomagaj v Torontu. Za nove in tiste, ki se hbčejo izpopolniti v angleščini, hnamo ob nedeljah zvečer angleški tečaj, ki ga vodi profeso-vica gdč. Mary Kotze. Za dora-ščajočo mladino je pa Katoliška ženska liga organizirala letos plesno šolo. se človek pri najboljši volji na- preminula. Drugo, kar pripisu-veliča. Doma smo ob takih pri-1 jem pitju te vode, je pa to, da ložnostih čakanja dejali: Tega ne čutim več toliko tistega na- bi bilo poslati po smrt! Na tojpenjanja, ki se je prej tako rado namreč vsi radi počakamo, se pojavljalo ob vremenskih spre- nam ne mudi prehudo, da bi jo srečali. Zato se mi zdi, da je T. Osov-nik v AD 23. februarja zelo prav V tej šoli se mladeniči in mla- napisal, ko je dejal “Ne maščuj denke ne uče samo plesati, ampak tudi olikanega vedenja v Medsebojnih odnosih. Katoliška Ženska liga in Zveza katoliških Mož in fantov skrbita tudi za izobraževanje mož in žena, fantov in deklet. Tako je možem in fantom predaval dr. F. Porovne o vplivu nikotina na zdravje, Peter Čekuta je pa govoril možem in fantom o znamenjih sedanjega časa in o družbenem sistemu v Severni Ameriki. Oba Predavatelja sta bila zelo ugod-bo sprejeta in razgovori po obeh Predavanjih so pokazali, da se Možje in fantje za taka predavanja zanimajo. Ženam in dekletom je pa Peter Čekuta govoril o mladem rodu in kaj naj one kot žene in matere store, da Se mlad slovenski rod slovenski skupnosti ne bo oddaljil. Razgovor je pokazal, da je problem Med starimi in mladimi pereč in da bo treba nanj polagati veliko Važnosti. Slovensko gledališče v Torontu je gostovalo v dvorani Brez-Madežne z veseloigro: Naproše-M ženin. Režiser g. Vilko Čekuta je zbral igralce iz obeh slovenskih župnij, tudi mlade in jih je kar dobro izvežbal. Dvorana je bila polna, tudi veliko Mladine; smeh je ves čas spremljal igralce, kar je pričalo, da so dobro igrali. V nedeljo, 8. marca, so spet gostovali v dvorani Brezmadežne, to pot z bolj resno igro: Zgodaj dopolnjena mladost, izpod peresa g. Simčiča. Omembe vredna je tudi pustna zabava v soboto, 7. februarja. Dvorana je bila polna kot na Silvestrovo, razpoloženje pa še bolj veselo. Nastop maškar je spravil vse v veselo razpolože nje. Naslenji dan, v nedeljo, 8. februarja, se je pa dvorana še skavtski prireditvi. Skavti in skvatski prireditvi. Skavti in skavtinje so nam pokazali v besedah in dejanjih, zlasti z razstavo, kaj znajo. Voditelji in vo diteljice vseh skavtskih organizacij so dobili javno priznanje od višjega odbora skavtskih organizacij za zapadni del Toronta. V KRSTNO KNJIGO smo zapisali sledeča imena: Virginia Sadi, hčerkica Franca in Alek-sandrine r. Bizjak, Andy Mau-ko, sinček Felixa in Antonije r. Kovačič, Edwin Lukač, sinček Viktorja in Berte r. Jakončič, Virginia Kocijančič, hčer kiča Antona in Annunciate r. Cam-pobello, Jerry in Cindy Hlad, sinček in hčerkica, dvojčka, Kristijana in Teodore r. Cotara, William Starešinič, sinček Vla-dota in Jesenke r. Hagljan. • POROČILA sta se Stanislav Movrin in Frančiška Metež. Po B.B. se nad nedolžnimi!” Tudi jaz sem se jezil in bil med tistimi, ki so krivili upravo AD, pa sem spoznal, da temu ni tako. Zvedel sem, da AD dobe v Hamiltonu, Ont., že drugi dan. Od tam dalje pa se ustavi. Zakaj, ne vem. Do nas hodi cel teden. Pa ni z drugimi listi nič boljše. Tako sem dobil “Božjo Besedo” za marec, ki je bila oddana 20. februarja v Torontu, šele 3. marca. Hodila je 11 dni. Z zanimanjem sem bral Am-brožičevo preudarjanje nošnje kratkih kril in odnos do tega med ženskim svetom. Ne verjamem, da bi bilo mogoče dobiti mlada dekleta, ki bi se organizirala in skušala uvesti svojo, dostojnejšo nošo. Ženski svet se ravna po modi, pa naj bo že kakršna koli. Ta ne velja samo v noši, velja tudi v drugih zadevah. Dekleta, ki še niso dekleta, že vneto gledajo za fanti, ki še niso fantje. Vse se začenja zelo zgodaj in matere k temu nič ne rečejo. Še dobro se jim zdi, če imajo njihove hčerke fantiči radi, jih obletavajo in hodijo za njimi. To je moderno. Tista, ki ne hodi po teh potih, je v nevarnosti, da bo ostala sama. Tega se vse boje, nemara mame bolj kot hčerkice same. Pravijo, da se naj deklice zgodaj začno o-gledovati in si naj ne ogledujejo samo enega. Morajo jih več spo-nati, da bodo- znale pravega izbrati. To je važno opravilo, važnejše od šole. Svet se spreminja, duhovno izgublja svojo vrednost, ni več moderno, vse drevi za materijo. Večno Resnico zapuščajo in iščejo sami svoje cilje življenja. Boga nočejo, si rajše ustvarjajo svoje bogove, na katere pa se v stiski opreti ne morejo, ker so njihova stvaritev in ne njihov Stvarnik. Kje pa naše srenje stoje? Članek, ki ga je napisal v našo Ameriško Domovino Tone Osov-nik, bi morali vsi prebrati, prebrati ponovno in 'temeljito. Kdor hoče razumeti, lahko razume, komur ni do stvari, temu pa tudi ni nobene pomoči. Vsem prijateljem in znancem želim veselo Veliko noč, prav posebno tudi vsem pri Ameriški Domovini. Jože Dimnik St. KDO JE KRIV KRISTUSOVE SMRTI Krščansko izročilo daje na to vprašanje dva nasprotujoča si odgovora. V apostolski veroizpovedi pada ta sramota na Poncija Pilata, kjer je v zvezi z Jezusovim trpljenjem on edini imenovan. “Trpel pod Poncijem Pilatom,” je rečeno. Prav isto trdijo poganski zgodovinarji prvega in drugega stoletja po Kristusu. Najslavnejši 'izmed njih Tacitus (55—120 po Toda žaloigra na Kalvariji, odgovornosti, ker je sodna pre- upira in protestira. Mar se vsi Francozi skupaj čutijo odgovorne za smrt device ’ Orleanske ali za usmrtitev Ludvika XVI.? Ali se vsi Angleži čutijo skupaj odgovorne za vse svoje obglavljene kralje in kraljice? Ali vsi Nemci odgovarjajo za koncentracijska taborišča in plinske celice pod Hitlerjem? Spričo zločinov, ki jih napravi ena skupina, en razred ali en membah — zlasti, ko je prihajalo južno vreme — in tudi ob drugačnih spremembah. (Vsled teh sprememb v dobro, sem sklenil to pitje vode-kropa na tešče še kar naprej obdržati. Niti ob tistem telegramu: Ne- haj s kropom — začni z vinom, nisem presedlal na vino, pač pa ostal še naprej pri kropu, kar še danes držim. Ne ravno vsako jutro tri čaše. Vsaj podrugo pa gotovo. Ker sem ob tistem telegramu imel že dobro skušnjo s “kropom”, zato z vinom nisem hotel delati poskušnje. Bi se najbrž slabše obneslo kot vroča voda. Naj tu pripomnim, da sem dr. Pucu delal krivico, ker sem ga osumil, da me je hotel spraviti ponoči iz gorke postelje. Kakor sem pozneje zvedel, je bil tisti telegram že v soboto ob treh popoldan na naši pošti. Ker pa v Kanadi ob sobotah ne raznašajo pošte — lansko leto so si to priborili — zato se je ta reč tako zapoznela. To v toliko povem, da popravim krivico, ki sem jo napravil — in prosim o-proščenja. Pitje vroče vode na tešče pa priporočam vsakemu, ki ima ka- Kr. r.) piše: “Za vladanja česa- vladar, spontano odgovarja vest rja Tiberija je upravitelj Foncij posameznika: “Nisem kriv!” Pilat Kristusa s smrtjo kazno- Zakaj ne bi pustili, da s prav posledica strašnih spletk judovskih voditeljev in naravna posledica naše slabosti, se ne končuje v breznu teme in tudi ne z maščevanjem r a z s r j enega Boga. Iz ust Jezusovih prihaja s križa beseda, ki strah spreminja v upanje: “Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!” Kdo je pa izključen iz tega usmiljenja, ki rosi na nas obenem s krvjo Križanega? Nihče. Ne Ane, ne Kajfe, ne Pilati, ne saduceji in farizeji vseh časov in narodov. Kakor vsak drug narod, ga je deležen tudi izraelski narod, naj se tega zaveda ali ne, naj to sprejme ali ne. iskava ugotovila, da je zmešan. Sodišče ga je zato poslalo v neko umobolnico. V Moskvi ugibajo, čemu je režim sploh objavil sedanjo sodbo. Res je nenavadna, pa vendar ne tako pomembna, da bi jo bilo treba sedaj objaviti. Poročilo o sodbi je kratko, morda bodo razmere dale povod, da bo Moskva o tem procesu še kaj povedala. Nekako polovico vseh V cerkvah raznih krščanskih veroizpovedi v naši deželi naj bi bilo skupno vpisanih preko 100 milijonov ljudi, torej nekako polovico vsega prebivalstva. ke težave ž želbdcem ali črevesju. To za lažje slučaje seveda. Za težje ima večje uspehe — nož. HEMEROIDI IN KRČNE ŽILE Ljudje imajo sedaj precej težav s hemeroidi — krčnimi žilami itd. Mislim, da sem enkrat zapisal v AD, da sem bil trikrat operiran na hemeroidih. To je bral v Belgiji g. Franc Kokel, ki je pred vojno župnikoval na Dobravi pri Bledu. Med okupacijo so ga Nemci pregnali, pa je potem prišel na Dobrovo od nekod iz Srbije. Župnik Klopčič ga je sprejel - in še nekatere druge pregnane gospode, — ki so jih kmalu pognali Lahi iz župnišča, pa so si morali potem iskati privatna stanovanja po hišah v vasi. G, Kokel je dobil stanovanje pri dr. Pucovih. Tam je njemu in še nekaterim potem večkrat postregla ljubezniva gospa Puco-va, ki je splošno znana po svoji dobroti, s kakimi dobrotami in jih ohranjevala pri moči. Ti gospodje so bili izgnani brez vse- val” (Tacit, Letopisi 15, 38, 44). . če to pravno presojamo, nosi dejansko odgovornost za ta umor takratni rimski upravitelj Judeje, Poncij Pilat. Ta bi Jezusa lahko oprostil, ker je videl, da je nedolžen. Toda on ni tega storil iz strahu pred Judi. ODGOVORNOST Toda čeprav Pilata bojazljivost in neznačajnost nikakor ne opravičujeta, vendar pada še večja moralna odgovornost na tiste, ki so Pilatovo človeško slabost izrabili, da so dosegli sramotni namen. Judje so bili tisti, ki so venomer kričali: “Križaj ga!” (Jan 19, 6). V svojem govoru je sv. Peter na bin-koštni praznik Judom takole očital: “Izraelci, Jezusa Nazarečana, izdanega po določenem sklepu in previdnosti božji, ste po rokah krivičnikov na križ pribili in umorili” (Apd 2, 22) ALI VSE LJUDSTVO? Še jasneje nam je to, ko sv. Pavel, ki je bil sam Jud in učenec izraelskih rabinov, piše o tem kot o stvari, sami po sebi umevni: "Judje so Gospoda Jezusa in preroke umorili” (Tes 2, 15). Zdi se, kakor da ti sv. pismo vse judovsko ljudstvo istim odgovarja mali izraelsk’ narod? Tudi 2. vatikanski koncil odklanja kolektivno odgovornost in krivdo judovskega naroda za Jezusovo smrt, ko pravi: “Četudi so judovske oblasti s svojimi pristaši zahtevale Kristusovo smrt, so vendar to, kar se je zgodilo v njegovem trpljenju, ne more pripisati vsem Judom brez razlike, niti tistim, ki so takrat živeli, niti sedanjim” (Prim. 2 VAt.....). Toda vpra- šanje glede odgovornosti za Jezusovo smrt ne spada samo območje pravoznanstva in Peru se boji prevrela? LIMA, Peru. — V peruvanski republiki je 1. 1968 v oktobru vojaška zarota prevzela oblast, upravo dežele je pa dobil v roke general Velasco. Ta ni ravno močna politična osebnost, zato je skušal živeti z generali v miru. Zadovoljeval je njihove želje, sam pa je usmerjal domačo politiko bolj na levo. Pri tem ga je zaneslo na tvegana pota. Pred tremi tedni je na primer “socializiral” dva vodilna dnevnika Expreso in Extra. Upravo listov je izročil delovnemu kolektivu. Socializacija je rodila dosti kritike, kajti Sorazmerno malo V tiskarskem in knjižnem delu je v ZDA zaposlen povprečno le eden od 259 delavcev. Čeprav j ne zaposluje preveliko število ljudi, je vendar ta gospodarska panoga izredno važna za deželo, manj seveda za gospodarstvo, obožno, da t>o jokali, ko so premišljevali Jezusovo smrt na križu in bolečine Žalostne Matere božje pod križem. Ker na veliki petek nekdaj ni bilo ne prave maše ne obhajila, je to na verne ljudi zelo vplivalo in njihovo žalovanje po Jezusu, ki je na križu umrl, še bolj poglobilo. VELIKA SOBOTA Velika sobota nas je nekdaj samo do obredov spominjala Jezusa, počivajočega v grobu. Blagoslov ognja, velikonočne sveče in krstne vode pa nas je že opozarjal na največjo skrivnost cerkvenega leta, na Kristusovo vstajenje. Zato smo vsako leto težko pričakovali velike sobote. Blagoslov ognja se je navadno začel že ob šestih zjutraj. Ogenj je pripravil cerkovnik s pomočjo ministrantov tako, da ga je zanetil z iskrami kresilnega kamna. Ko je prišel duhovnik ogenj blagoslavljat, ga jo čakalo že vse polno večinoma n^adih ljudi z drevesnimi gobami, s katerimi bodo nesli blagoslovljen ogenj v vse domove v župniji. Med njimi je bil tudi kak starejši mož, cerkovnik oddaljene podružnice, ki so ga prosili, da jim prinese blagoslovljen ogenj. Navadno so mu za to dali jajc in klobas kot priboljšek za Veliko noč. Jasno je, da med blagoslovom ognja ni manjkalo prerivanja, včasih tudi prepira. Vsak je hotel imeti prvi blagoslovljen ogenj, da ga bo čim prej prinesel domov. Na veliko soboto je bila navada, da po domovih niso prej zakurili, dokler ni bilo blagoslovljenega ognja, šele, ko so ta ogenj imeli, so začeli kuhati in si pripravljati jedi. Po blagoslovu ognja, velikonočne sveče in krstne vode je bila sveta maša. Nestrpno smu pričakovali, da je duhovnik slovesno zapel: “Slava Bogu na višavah.” Tedaj so se spet 'ogla- sili zvonovi, ki so jih odvezali, oziroma so se vrnili iz Rima, zapele so spet orgle v cerkvi in nas pripravljale na velikonočno skrivnost Gospodovega vstajenja. Naše veselje se je še povečalo, ko je duhovnik po berilu trikrat zapel in to vselej z višjim glasom: Aleluja, kar pomeni: hvalite Gospoda. Pevci so mu ob spremljavi orgel trikrat — vselej z višjim glasom — odgovorili: Aleluja. Petje aleluje je že napolnilo naše duše s pravim velikonočnim veseljem. To velikonočno veselje je še povečalo evangeljsko poročilo, da je Kristus vstal. Ko ga je duhovnik pri spremenjenju poklical na oltar in smo ga po duhovnikovem obhajilu prejeli tudi mi, je bilo naše velikonočno veselje popolno. BLAGOSLOV VELIKONOČNIH JEDI Matere in starejše hčere so imele na veliko soboto zjutraj vse polno dela s pripravo na blagoslov velikonočnih jedi. Zato k obredom velike sobote navadno niso mogle priti. Blagoslov se je namreč začel že dopoldne takoj po končanih! cerkvenih obredih. V lepo pletene j er base ali košare so dale najprej različno meso, ki je spominjalo na.Jez;u-sa, božje Jagri j e, ki se je darovalo za nas; položile pirhe, z rdečo, modro 1 in želeno barvo pobarvana jajca, nekaj pomaranč in jabolk. Rdeča barva je pomenila Kristusovo ljubezen in kri, ki jo jie prelil za nas. Modra barva las je spominjala na Kristusovo trpljenje, zelena barva pa je vnemala v naših srcih upanje v Kristusovo vstajenje in zmago. Jajčja lupina pa je pomenila grob, iz katerega je Kristus vstal. V jerbasih med velikonočnimi jedili je bilo tudi več korenin grenkega hrena, ki so spominjale na žeblje, s katerimi so Jezusa pribili na križ. Blagoslova velikonočnih jedi so se posebno veselili otroci, ker jim je duhovnik prinesel lepe podobice. Veselila so se ga vsa, zlasti mlada dekleta. Lepo, praznično so se oblekla, potem pa med seboj tekmovala, katera bo prva na kraju, v hiši, kapeli ali cerkvi, kjer je bil blagoslov. Jerbase so imele pogrnjene s tako lepimi prtovi, da so bili vredni občudovanja. K tekmovanju jih je spodbujala starodavna napoved, ki se je širila od rodu do rodu, da se bo tisto dekle, ki bo prvo prineslo jer-bas k blagoslovu ali po njem domov, najprej poročilo. Mudilo pa se jim je po blagoslovu domov tudi zato, ker je bila v večjih župnijah že ob štirih ali petih popoldne velikonočna procesija, ki so jo že ob treh popoldne naznanjali zvonovi. Tudi nanjo so se morale žene in dekleta lepo pripraviti. VELIKONOČNA PROCESIJA , Zvonovi vseh cerkva so na veliko soboto popoldne čudovito lepo pritrkavali. Naznanjali so Veliko noč, največji praznik cerkvenega leta. Zlivali so se v eno samo veličastno pesem, s katero so poveličevali naj večjo skrivnost cerkvenega bogoslužja: Kristusovo vstajenje. Vsaka verna družina je tedaj poslala ene-(Dalje na 5. strani) VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM.ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ROJAKOM SLOVENSKA GROCERIJSKA TRGOVINA IN MESNICA LOUIS CIMPERMAN 1115 Norwood Rd. ENdicott 1-0566 Za praznike imamo v zalogi najboljše domače šunke, želodce, klobase in plečeta, vse vrste prekajenega mesa. Vse jestvine, sadje in zelenjavo dobite pri nas zanesljivo sveže in dobre za zmerne cene. V zalogi imamo najboljše domače, slovenske posebnosti: KISLO REPO, KISLO ZELJE, KISANE ZELJNATE GLAVE ZA SARMO, IZVRSTNO DOMAČO KAŠO, AJDOVO MOKO, KORUZNO MOKO, KORUZNI ZDROB ZA ŽGANCE IN POLENTO £ 0 & 0 & 0 M 0 & 0 J® 0 & 0 J® 0 M 0 0 0 & 0 0 0 M 0 M 0 0 & 0 M 0 0 M 0 S 0 0 0 M 0 M 0 J® 0 M 0 f 0 4 0 0- M m . n** A&l ALLELUIA! THE LORD IS RISEN! ALLELUIA! Svima od srca: SRETAN USKRS! To all friends: Our most sincere wishes for a joyous Easter Holiday! Vsem prijateljem in znancem želimo prav srečne in vesele velikonočne praznike! GOLUB FUNERAL HOME 4703 Superior Ave. 391-0357 Service to Render Mosl Perfect Tribute U nušoj pogrebnoj službi želimo učinili sve za najlepšu počast umrlima i u najbolju utjehu živih: gdje vlada mrak, da sijemo svijetlo, gdje vlada žalost, da sijemo veselje, jer umiruči radjamo se svi za život vječni. sr B r B sr B sr B sr B sr B sr sr B sr B sr B sr B r B sr sr B sr B r B sr B sr B sr B sr B sr B sr VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM! TREBEČ EXCAVATING, INC. 571 East 200th St. A O’ 481-1000 Euclid 19, Ohio ______I B VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM | POSET1LCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM JOHN PETRIČ Lastnik SLOVENSKE BRIVNICE 783 East 185. Street IV 1-3465 ZAHVALJUJE SE ZA DOSEDANJO NAKLONJENOST IN SE PRIPOROČA ZA BODOČE! • V sredo odprto ves dan. • Na veliki petek ves dan zaprto. % 0 i. jr *'M’'M’4-L-M’'h'L'L'L-L 4’-h'M-'L 4’T * % t t t * + 4> * * t 1 s i i T * * f + d-* Cleveland, O. 44M3; Tel.: podnevi 4:U-(»474, ponoči EX 1-5078 t V Smo tudi zastopniki čokolade FLORA MIR * ki “je sladko darilo za pirhe” d* FLOWERS SENT WORLDWIDE! * K* VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM J® 0 ,® 0 0 0 ^ 820 East 185. St. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELI JOHN KNIFIC, SR. REALTOR Prvovrstna, zanesljiva, točna in hitra postrežba! IV 1-9980 0 0 J® 0 0 NOSAN'S BAKERY 6413 St. Clair Ave. 431-4391 POTICE, TORTE, PIŠKOTE IN VSAKE VRSTE PECIVO IN DOMAČE KROFE SMREKAR HARDWARE VSEM DRAGIM ROJAKOM, POSEBNO NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM ŽELIMO KAR NAJBOLJ VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE NAROČITE CVETJE SEDAJ — DA DO DOVOLJ ZOODAJ ZA PRAZNIKE STARC FLORAL, INC. 6131 St. Clair Avenue 6112-14 St. Clair Ave. Vsem odjemalcem in prijateljem voščimo vesele velikonočne praznike. MATT'S SHOES 7008 St. Clair Ave. EX 1-9559 Prop. MATT VERBIČ ŽELI ODJEMALCEM IN VSEM DRAGIM ROJAKOM PRAV VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE. Best Wishes for a Joyous Easter. B .r B Ef B r B gr B gr B gr B gr B gr B gr 4' 0 0 4 0 0 0 0 J®' 0 •CM & J® J® J® & & & 4 gr B gr g^ I I fr i B gr gr gr B .....---r B gr B gr HE 1-5479& B gr B gr B .gr B gr B gr B gr B gr B gr B •gr B gr VELJKA NOČ NEKDAJ DOMA (Nadaljevanje a 4. ■tratil) 8a zastopnika, da je šel z blago -slovljeno vodo kropit polja ir. travnike. Zvonovi so peli: “Raduj se zemlja in nebo, Zveličar vstal iz groba bo!’ Z Marijo veselimo se, Gospodu pojmo hvalnice!” Spevi zvonov so nas tudi ^dbujali, da smo se o pravem c’1,su Pripravili na velikonočno Procesijo, če je bila v soboto Popoldne. Našo pot k njej jo opremljalo tudi 'pokanje manj-sih in večjih možnarjev, s katerimi so izbrani fantje poveliče-Vali velikonočno skrivnost. Zvonovi pa so venomer drobili: Marija, z nami se raduj, Zveličarja poveličuj, ki po vstajenju svojem se prikazal najprej tebi je!” Gb določeni uri se je začela slovesna velikonočna procesija, župnijska bandera so nosili rjgledni starejši fantje, ki jih je °ločil župnik. Tam, kjer so rušilce bander določili fantje sami, je navadno prišlo do pre-Pirov, ker se je za to častno ® Užbo potegovalo preveč fan -v- Zato se velikonočna proce-,^a ni mogla začeti o pravem Pred velikonočno procesijo so Peli duhovniki velikonočne ju-ranjice v latinskem jeziku. Na-Pevi teh jutranjic so bili tako Pb da so ganili vsako verno Srce' Posebno nas je pretresel l^gočni spev, ki se je ponavljal: j ,eanično je vstal Gospod. Alc-•la ■ Po slovesnih jutranjkah e duhovnik v najbolj slovesni ^ S°služni obleki vzel iz taber-aklja monštranco, odstranil z ni,6 fanmco, se z njo v rokah toil proti vernemu ljudstvu 11 ^ikrat vselej z višjim gla-&0lla zapel: Aleluja. Pevci so ta Pev tudi trikrat, vselej z višjimi as°vb ponovili. V nekaterih PMjah je bila navada, da je °Vnik, ki je vodil procesijo , 1 zapel začetek znane veli- ^°nočne pesmi: ‘‘Zveličar naš je So 3 groba”. Cerkveni pevci Jo potem nadaljevali. Mori '-p petjem velikonočnin pešce nato Procestja ven iz ^i^ Ve Pa polja in travnike. Ce ua velika noč prezgodaj, že 'a koncu Velika noč na Koroikem Sama marca, je tudi narava s prvim cvetjem in zele- Pjem je ‘ T v axca, J.VX lOUVAOCA) 1-Ki. stal. Molitev rožnega venca- Poveličevala Kristusa, ki ^ Je od mrtvih vstal, v nebesa tebe^etega P0SM1, ki je Sveti evica v nebesa vzel, v ne- pe^. kronal, petje velikonočnih tak * *n Potrkavanje zvonov je smo UP^vat° na naae duše, da jp rn‘slili) da smo v nebesih j arn Pozdravljamo z Marijo Usa. ki je vstal. želj0- rnanjOh župnijah na de-s*ja ^ vedkonočna proce-m V nedeljo zjutraj, ko se je SestZa^e^ svitati dan, ob pol Pik 311 ®estib- Posebno zani-ci k° S° Procesij° naredili otro-so * S° nosiii orodje, s katerim in jU<^ dozusa, prižgane sveče r voa bandera s svetlimi kri-1 na sredi Po bila Vetikonočni procesiji je Cerk S^e^a maša, med katero so. ne VCn* Pevci peli naše mogoč-pgv^^konočne pesmi: Zveličar gre ^ VSta^ iz gr°da; Zveličar raz Skalovje groba se Sane; Jezus naš je vstal od Ne le z Magdalenske gore, ki se dviga južno od Gospe svete z bližnjo cerkvico sv. Krištofa nad Škofjim dvorom, tudi z gore sv. Urha na zapadnem robu Gosposvetskega polja in v bližnjih legah celo s strmih in oguljenih rebri Karavank, s Stola, z Obirja, in Pece je skopnela bela snežna odeja, da se razločno vidijo temnozeleni gozdovi bo rovja, jelovja in smrekovja, že zeleneči travniki in pašniki, na novo zorane in zato po sveži, razgreti zemlji duhteče njive, pa tudi sive skale, gole strmine in pečine, md katerimi vodijo nevarne stezice in stopnice na znamenite razgledne točke ponosnih Karavank. Z vrhov nad Spodnjim Rožem, z Orlovca, Macna in Žingarice v bližini svetovnoznanih Borovelj je slišati od časa do časa, kadar toplejše sape juga silijo s prav posebno močjo preko karavanških grebenov v Rož in ostalo Koroško, zamolklo, domačinom dobro znano grmenje in votle bobnenje; zdaj tu, zdaj tam se utrga plaz, drvi in drči z vso naglico preko strmega skalovja navzdol, dokler se ne razprši, potem ko je že opravil svoje nesrečno delo, poizgubivši se med granitno trdnim, redkim ouko-vjem in macesnovjem. V sto in sto potočkih in vrelcih, pa tudi po nevarno naraslih hudourniku, po Suhah in Bistri-cah, po Borovnicah, Črnah in Belah hite, včasih mogočno bobneč, včasih zopet milo in ubrano žuboreč, snežno-mrzle vode v mogočno Dravo, ki vseh zimskih spon osvobojena, dere skozi deželo Koroško, skozi Rož in Podjuno. V sončnih gajih okoli Vrbskega jezera, na Otoku, blizu Ribnice in Sekire, pa tudi blizu prisojnih Žihpolj nad Rožem že prepevajo na vrheh naj višjih smrek drozgi, v grmovju, ki raste na terasah opuščenih vinogradov pod Humperškim gradom nad Rožem, se oglašajo kosi in taščice, zjutraj in zvečer; disc vijolice in trobentice pa čaKajo, kdaj se vendar povrnejo druge stare znanke v njihovo družbo. Tako prihaja v Koroško ljuba vigred in tako se dela veliki dan prebujenja in novega življenja. V sivem, starodavnem zvoniku, ki je videl že mnogo bojev in mnogo krvoprelitja, mogočno pozvanja gosposvetski zvon in za njim po vseh dolinah in br-dih zvon za zvonom, zvonček za zvončkom, da morajo slišati veselo oznanilo o Veliki noči vsi. Že ko je še bila huda zima, so pripravljali mladeniči plamenice, večje in manjše, iz srednje debelih borovih debel, na koncu precepljenih in s smolo prepojenih, da so se na soncu in v prepihu v skednju do velikonočnega tedna docela osušile. Blizu vasi na kakem holmcu, kjer na Veliko soboto zvečer vaški duhovnik pri kapelici blagoslovi “žegen,” zanetijo, kakor hitro se začne mračiti, velikonočni kres; v njegovem ognju si zapalijo dečki in deklice, molijo na glas za starim očakom in prepevajo svete velikonočne pesmi. Oni pa, ki bivajo v dolinah, gledajo od daleč te prekrasne žive slike vstajenja in ljubezni. Ko zadonijo velikonočni zvonovi in zagrmijo v zeleno pomlad velikonočni streli, da odmeva skalna stena Karavank, hrijo in del,, tedaj so srca vseh polna velikonočnega veselja. Gosposvetski zvon mogočno doni in kliče v koroško ‘deželo Veliko noč. Po polju koraka, resen kljub veselim utripom v srcu, slovenski oratar; z njim njegov sin. Križce, napravljene iz blagoslovljenih vrbovih vejic, dobro ped visoke, in blagoslovljen vodo v vrču nosita s seboj. Na vsakem oglu njiv zasadita po en križec, ga zalijeta z blagoslovljeno vodo in se pri tem prekrižata: sedaj ne bodo mogli ne toča ne neviha niti hudi duh ško-d o v a t i tako zavarovanemu polju. Tudi visoko hišo in visoka gospodarska poslopja je treba ubraniti vsakega zla. Jajca, na obeh koncih preluknjana in skozi obe luknjici izpraznjena, potem pa z blagoslovljeno vodo napolnjena, mečejo, ko zazvoni poldne na Veliko noč, čez stre he hiš in drugih poslopij, ua jih tako blagoslovijo in obvarujejo nesreče. i . Velikonočno sonce se začne z^, tirolskimi gorami nagibati k zatonu. Hladne večerne sapice se podijo od zapada proti vzhodu v smeri deroče Drave. Zadnji žarki zahajajočega sonca obsevajo zasnežene robove gorskih grebenov in nastane ono znamenito večerno žarenje gora, ki ga nihče ne more popisati. Tedaj zadoni, ujemajoč se z mogočnim in vendar milim zvonjenjem, ki se razlega iz zvonika Gospe svete, domači zvon; tedaj zadoni tudi stara, mlajšemu rodu žal komaj še znana, domača velikonočna pesem: “Prišla je Velika noč .. ” Dr. T. F. so moje noge ze trudne in da mi roka hromi. Blagor njim, ki so doumeli, da se mora moje uho zelo truditi, če hoče dojeti vse tisto, kar mi kdo pripoveduje. Blagor njim, ki razumejo, da je moje oko že motno in moje misli že počasne. Blagor njim, ki mi zatrjujejo, da me ljubijo in spoštujejo in da nisem zapuščen. Blagor njim, ki mi v svoji dobroti lajšajo dneve na poti, ki me vodi v večno domovino. (Iz Afrike; pisatelj neznan; K S K J AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA (K.S.K.J.) NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu. • izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: • od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine • za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 • za odrasle člane bolniško podporo • članom posodi denar za nakup doma. Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnit«-izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. 1 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM 0! M & & 05 05 6 01 01 ŽELITA Michael Telich John R. Telich, GUI ZASTOPNIKA SUN LIFE OF CANADA r 53 p B r 53 r 53 pr 16 K 6 AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-355 No. Chicago St. Joliet, Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnikaUce> ( y' naši okolici. IME t NASLOV MESTO . DRŽAVA • ...........j«,... CODE ^ 2829 Euclid Avenue 0! *4...... 0! «*3 0! 05 01 6 a /3 0! & 01 05 M 0! 4 01 CH 1-7877 i j f __________53 P B ŠT VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želita LOUIS FERF0LIA DONALD FERF0LIA POGREBNI ZAVOD ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA V 53 r B r 53 g- 53 ir 53 53 ir 53 Er 56 f g ir 56 t* V •• t- # % %* 9116 Union A ve. MI 1-7420 Vodimo spoštljive pogrebne sprevode v to'aibo preostalim ... v spomin pokojnim 0! M 01 $ 01 $ 0! 01 4 0! 4 Vcni^e in sorodnike in prija-povabili na pirhe. Petem Sm° naed pritrkavanjem zvo-^ pokanjem topičev hiteli jV- Zvonovi pa so peli, ka-bi ponavljali: Velika noč je prišla spet, veličarja pozdravlja svet, i je zato iz groba vstal, a večno nam bo kraljeval.” plamenice, ki jih drug za dru gim v dolgi vrsti spretno sučejo in vrtijo v kolobarju nad glavo okoli sebe, pomikajoč se ob njivah in travnikih, po ozarah in odprtih poteh, k bližnji cerkvici ali kapelici, za njimi hodijo stare ženice in stari možje, ' • "'7 ■ -—------ Bližali smo se domu. Zvonovi pa so še vedno s svojimi glasovi razlivali v duše velikonočno veselje. Tudi Marijo so vabai, naj se raduje z nami vstajenja svojega Sina: ki je za nas življenje dal, Marija, z nami se raduj, Zveličarja poveličuj, ki je za nas življenje dal, iz groba poveličan vstal.” Ko smo na veliko soboto zvečer ali na velikonočno nedeljo zjutraj prišli domov, so bilo naše duše polne velikonočnega veselja. Tudi iz oči in obrazov nam je žarela velikonočna sreča. (Dalje prihodnjič) 4 0i 0 4 9, 4 0 4 0 4 0 4 0 4 0 r3 0 0 4 0 4 4 0 4 0 > . ir f0 ir 56 tr 56 tr 53 ir 56 ir 56 tr 56 tr 56 ir 56 ir 53 ir B I? 53 tr žl 0 4 0 4 0 4 %. 4 0 0 4 0 4 0 0 «0$ 0 0 4 9 4 0 ii 0 4' 0 0 4 0 4 0 n 0 4 0 cenjenim odjemalcem in znancem ZULICH INSURANCE c o HAMILTON INSURERS, ING, VSAKOVRSTNA ZAVAROVALNINA PROTI POŽARU IN NEZGODI J107 Mayfield ltd. at Lee Cleveland Heights, O. 44118' Phone: 371-5050 EDMUND J. TURK CLAN MESTNEGA SVETA 23 WARD-COUNCILMAN 6411 St. Clair Av VOŠČI VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM, POSEBNO VSEM MEŠČANOM V 23. VARDI, PRAV VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želi vsem odjemalcem, prijateljem in znancem PRIMC DELICATESSEN Vedno na razpolago grocerija vseh vrst, meso za prigrizek, pivo in vino 15508 Holmes Ave. B r 56 r B r B r g B r $- 56 tr B r B r ________i B $ B P* - I I ! B r B rr B r B r .ir B i* B ir 56 tr B ir B ir B r EX 1-3333 Tel.: GL 1-7487 0 0 0 ZAK-POGREBNI ZAVOD-ZAKRAJŠEK NAJMODERNEJE UREJEN V VSEH PODROBNOSTIH Postrežba z invalidnim vozom vedno na razpolago ; - ji1 . i t i ' ČETRTI ROD V POGREBNI SLUŽBI 6016 St. Clair Avenue ENdicott 1-3113 ir1 B 6? r B tr B tr B tr B ir B tr 4 0 n 0 4 0 0 4 0. 4 0 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELITA VSEM GOSTOM IN PRIJATELJEM MARY HRIBAR IN MARY ŠUŠTARŠIČ, solastnici HECKER TAVERN 1194 East 71 St. Tel.: 361-9779 P B tr B tr B r B tr B tr -B tr B tr * JAN PLESTENJAK: HERODEZ i. “Kje ima Neža kako obieko?’' je zarohnel Gontarski. Nekam zamišljen je bil. Ni se mogel odločiti, kaj naj počne s Kon-škarjem. Če ga izpusti, zdivja in ga bo moral spet krotiti in, če dobi Nežo, jo prav gotovo ubije. Videl je, da ga sramota bolj tare kot pa natezanje obramnice^ vedel je tudi, da bo iskal trenutka, da poravna za to ponižanje. Zase se ni bal, bal se je za otroka in Nežo. “Pravim ti, kje ima Neža še kako obleko?” je siknil skozi roke in vstal. Zdaj je že vrelo v njem, ko je videl, da se mu Tone posmehuje, kot bi mu hotel reči: “Če si že tak kiklar, poišči jo!” Popadel je za obramnico in z njo vred privzdignil Konškarja. Skozi stisnjene ustnice je male? zastokal. Skušal je stresti z nogo, pa ni šlo. “Ubijalec!” je vzdrgetai njegov glas. "Povej, kje je še kaka obleka za Nežo, ti pravim, če ne .. .” ir. spet je privzdignil. “Če je pa ni! To je bilo vse! Kravi sem nastlal, miloščini!" se je vdal, toda besede so bile kot strup, kot sršenovo želo, ki piči za devet osa. “Tudi prav! Tone, saj si bil vojak. Če te tam niso nikoli privezati, te bom pa jaz. Prav po predpisih! Saj veš, kakšni so predpisi pri privezan ju. Dve uri!” Gontarskemu so se oci kar svetile in zdaj pa zdaj jih je povesil. Za trenutek se mu je zasmilil in vest mu je rekla, da ne dela prav. “Za razbiti voz in za trpljenje Neže je to prebito malo in milo!” si je dopovedoval in ga res privezal na drog pod stropom. Stati je mogel na prstih in, če ni sam natezaval obramnice, ga ni bolelo. Pri miru je moral biti. kot sveti Janez na Hudičevi brvi in tudi molčati je moral kot on, le da si je sv. Janez prostovoljno naložil to breme. “V dveh urah si boš že ohladil glavo in ti ne bo več prišlo na misel, da bi vozove pehal v grapo. Kadar boš svoje imel, takrat pa le, nihče ti ne bo branil. Še vstopnino bi ti plačali, da bi smeli gledati zabavno ;gro. Takih še v loškem društvu ni. pa če bi trideset Feškovcev igralo!” Konškarju se je temnilo pred očmi. Enkrat samkrat je visel pri vojakih, pa si ni želel nikoli več, zdaj mu pa Gontarski nar loži tako kazen, njemu, Kon škarjevemu Tonetu. Ni pa upal črhniti besede, ker se je bal, da bi ga Gontarski privzdignil in bolečine bi se postoterile. Gontarski ga je pustil samega, zaklenil duri in šel. Sam, sam je visel na drogu, prsti na nogah so se mu krčevito opirali v tla, da roke niso nosile vse teže telesa. Zamežal je, pa mu je bilo še teže. Za polovico več je videl in še vase je gledal. Za trenutek mu je bilo že žal. Zdaj še med ljudi ne bo mogel, povsod se bo razvedelo, kaj se je zgodilo z njim. S prstom bodo kazali za njim in še otroci jim bodo pomagali. “Tega so pa obesili, ker je babi cunje sesekal, voznikom ki so mu streho zastonj vozili, je pa vozove zakadil v grapo.” “Neža!” je hotel krikniti in morda bi jo tisti hip za odpuščanje prosil in ji obljubil vse. kar bi zahtevala, kar bi žele'a, l? da bi ga odvezala in mu odpustila. “Nak, tega pa ne! Nikoli več miloščine!” je goltalo j njem in se je premislil in tudi Neže ni poklical. V bolečinah so se mu vrstili pred očmi spomini na prejšnjo noč: lučka, ki je počasi lezla iz hiše v hlev, lučka, ki je tavala po Pestoti— Bog ve, katera duša se je vicala in potem ... Nenadoma se mu je pokazala podrtija in razvalina Konškar-jevega grunta — ljudje hodijo mimo, lovci se ustavljajo, ki so stokrat prenočevali v tej hiši, ko je še Konškarica živela in jim je skuhala čaja in krače ter z žganjem postregla. In si bodo dopovedovali: “Ti ne veš, to ti je bil pravi kraljevski grunt. Do dvajset glav živine, po šest, osem prašičev, konja, po dva para volov! Žita nič koliko! Jezesta, tisti ajdovi žganci, ki jih je stara skuhala. Sin je pa vse pognal, prav vse. In zdaj je tu Konškarjeva pestota!” “Sin je vse pognal!” mu je šumelo po glavi, da je še na bolečine pozabil, vendar se mu je zdelo, da se ura nikamor ne pre- makne. Le kam je neslo Nežo? Tončka? Taka ni mogla med ljudi. Kje po hosti se skriva. Morda je Tončka kam poslala po cunje? To bodo spet jeziki. Vsaj cunje bi ji bil pustil. Kaj ga je res obsedlo? Preklcnsko žganje! Mar bi ga bil voznikom iztočil! Vraga, kako to bob! Le za spoznanje se je premaknil, pa je vse zagomazelo po njem. V ramenskih sklepih se mu je žilje kar trgalo, vsaj tako se mu je zdelo, in v zapestju so se kosti nekam zaobrnile. Ni videl prstov, čutil pa je, da so debeli in višnjevi, napeti od krvj. Samo s šivanko bi dregnil v p”st i:t kri bi brizgnila do stropa in do vrat. Glava mu je lezla na prsi in nekam meglilo in mračilo se je po hiši, lahna dremavica ga je ščegetala po očeh, mu lezla v glavo kot trikrat kuhano žganje. Bil je pijan in zaspal bi na Kon-škarjevi pestoti, tu ga ne bodo budile hribovske dekle in ne bodo se nad njim spakovali pastirji in hlapčoni: “Viš ga Hero-deža, krvi se je napil, zdaj je pa obležal.” Hladno mu je bilo na Konškarjevi pestoti in odpočil se bo za tri dni. Čez Tožeč in Sv. Katarino ter Toško čelo jo bruhne potem v Ljubljano, tam. ga ne poznajo. Kar izgubil se bo med ljudmi in bo človek, re pa Herodež, ki je grunt pognal, ženo in sina. XXV. “Tonček!” je poklical Tone ir. že tisti hip se je izkobacal iz sena. “Kaj je?” Še zmerom je bil ves iz sebe, vendar pa mu je iz oči žarelo veselje. Mama je pa le rešena, si je ponavljal v srcu in to spoznanje je govorilo tudi iz oči. “Še boš moral ostati pri mami! Pokliči jo!” “Mama, mama!” Neža je od onemoglosti, slabosti, sramu in kesanja zadremala, skoraj zaspala. “Ne vpij, da te ne sliši!” je zaihtela. Glas ji je bil pa ubit in popolnoma votel, kot da prihaja iz groba. “Saj je Gontarski pri meni!” jo je pomiril sin in zdaj se je že upala premakniti v senu. Nekaj časa je šumelo, potem pa je Tone slišal skozi režo v opažu. “Kaj je, Tone?” “Nič, vso obleko ti je razse • kal. Počakati boš morala, da ti | jo prinesem - od doma. Zaradi Toneta bodi brez skrbi, ne bo mogel iz hiše.” “Pa ga nisi ubil?” je zastokala. “Nak, z njim si pa ne bom rok mazal!” se je dušal. “Kaj pa je v grapi tako grmelo?” “Kaj, tri voze z opeko vred je 'pognal v grapo, opeka je zdro-j hijena, vozovi so razbiti, prav za nobeno rabo več, ti pravim!' “Moj Bog! Prav res, zdaj pa ne vem, kaj je z njim. Ti ne veš, kaj je počenjal z menoj. Hvala Bogu, da sem se ga ubranila.” je ihtela Neža in mu na hitrico opisala, kako je bilo, kako ga je z burklami nagnala in kako jo je raztrgal. “Praviš, da mi je vse obleke razsekal! Moj Bog, moj Bog!” jo je stresalo. “Res jih je. Pravi, da je s se-kljanci nastlal kravi, miloščini!” se je zasmejal Gontarski. “in zdaj mi boš ti prinesel?” “Bom!” “Če le moreš, hitro. Jaz se bojim ...” “Nič se ne boj, nikamor ne more, tu imam ključ!” Prvi hip ji je odleglo, pa je spet našla zanj izhod. S SLOVENSKA PISARNA V BARAGOVEM DOMU, 6304 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103 ^ telefon 361-9504 je odprta vsaki dan od 10. dop. do S. zvečer. % S i s % VOŠČIMO BLAGOSLOVLJENE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM OBISKOVALCEM IN KUPOVALCEM k SLOVENSKIH KNJIG IN ČASOPISOV. V zalogi imamo še Zbornike Svobodne Slovenije za 1. 1969, ji Družinsko Sv. pismo, Leto svetnikov in Malo Sv. pismo v platno in usnje vezano. Pričakujemo še Mohorjeve knjige za 1. 1970 in Skozi luči in sence, 3. del. f|| Plačajte udnino za Mohorjeve za 1. 1971 že sedaj, da jih boste dobili koncem novembra iz Celovca na Vaš naslov. SLOVENSKA PISARNA 6304 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 % EUCLID RACE DAIRY & ICE CREAM CO. 503 East 2C0!h St. Ilk.iihoe !470D VOŠČIMO VAM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE! r r B r b p B r B r B B B P* B r B CHICAGO, ILL. FEMALE HELP WAITRESSES WANTED Mornings Hours — Five Or Six Days A Week.—Must have own transportation. — Apply In Person. HOWARD JOHNSON 9333 Skokie-blvd., Skokie, 111. Tel: 679-9445 ZA LENARJENJE — Na razstavi pohištva v Londonu na Angleškem so kazali tudi takole “posteljo” za poležavanje. Jo ni treba nič dosti pripravljati in pospravljati. Je iz enega samega kosa gume in pokrita z debelim, kocinastim blagom. 91 & 9 £ 9 5 9 M 9 M 9 3 9 0] 9 •k 9 M 9 M 9 6 9 £ 9 9 &— & 01 5 9 £ 9 6 9 9 ril 9 & 9 $ 0! •d 01 01 9! M 9 43 9 $ 9 43 01 43 0T 43 01 43 0 0 /3 0 43 0 43 0 43 0-43 0 43 0 43 0 43 43 0 43 0„ 41 0 43 0 43 0 41 0 0 43 0 41 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM VSEM ŽELIJO STAN MZIG EDWARD KOLEDAR AL SADAR WATCH FOR THE NEW STAN F. MEZIC INSURANCE OFFICE TO BE OPENED SOON AT 22021 EUCLID AVE., EUCLID, OHIO m v' I I I \ I STAN F. MEZIC INSURANCE AGENCIJA 6629 St. Clair Ave. : A GRDINA SHOPPE TRGOVINA OPREME ZA NEVESTE EX 1-4855 & J | l 6111 ST. CLAIR AVE. PH. 431-6800 - VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE Our Best Wishes For A Happy Easter PRAV SREČNO IN VESELO VELIKO NOČ ŽELI NAROČNIKOM, ODJEMALCEM IN VSEM ROJAKOM MIHA SRŠEN SHOE REPAIR 720sy2 ST. CLAIR AVENUE Popravljalnka čevljev MIRKO ANTLOGA, lastnik M. k. TRAVEL SERVICE 6516 ST. CLAIR AVE. Cleveland, Ohio 44103 — Telefon HE 1-3500 ŽELI VSEM ROJAKOM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE THE NORWOOD MEN’S SHOP 6217 St. Clair Avenue 881-1393 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE Oglejte si našo velikonočno zalogo oblek za moške. Najlepše darilo za moža Arrow Color Shirt. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM PRIJATELJEM IN ODJEMALCEM S K € B t § € $ € g i CGLLSNW0OD DRY CLEANING MRS. ANNA KOVACH, lastnica Pri nas napravimo prvovrstno delo. Pridemo iskat in pripeljemo na dom. 15210 Saranac Rd. § € & € § € GL 1-4746 ^ 43 1 43 0 43 0 £ 9 41 0 41 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM! EDDIE TURK'S SERVICE STATION ATLANTIC GASOLINE vogal St. Clair Ave. in 61. cesta Vse, kar potrebuje vaš avto, dobite pri nas Hvala za naklonjenost in se priporočamo še za naprej. B & B