Glasilo Socialistične zveze delovnega Ijodst* *«aja Novo mesto Lastnik In izdajatelj: Okrajni odbor SZDL Novo mesto. — Izhaja vsak četrtek. Posamezna številka 10 din. — Letna oaročnina 480 din, polletna 240 din, Jetrtletna 120 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 900 din ozir. 3 ameriške dolarje. — Tekoči račun pri Komunalni banki v Novem mestu, st. 60-KB-16-2-24 ^----Trri»niimriiiimtivrnr~"—nrmr —*-—————-^»,^11 S*. 35 (338) Leto VTL K0V0 MESTO, 50. AVGUSTA 1956 Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Gošnik. Naslov uredništva tn uprave: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. Pošt. predal: Novo mesto 33 Telefon uredništva tn uprave: št. 127. Rokopisov ne vračamo. Tiska Casopisno-raloiniško podjetje »Slov. poročevalec v Ljubljani. Za tisk odgovarja F. Plevel Ime 83 vse bolj uveljavljajo v farnem življenju V ODBORIH KMETIJSKIH ZADRUG JE 21 ŽEN;. Ta številka nam mnogo pove. Najprej, da so žene z delom prepričale nekatere zadružne voditelje, da ne morejo v zadružnem življenju brez njihove besede, potem še da je v kmečkem gospodarstvu in v zadružnem življenju posebno pomembna prav tista drobna kmetijska proizvodnja., ki zaposluje našo kmečko ženo. Tako si ne moremo pri zadružnih opravilih zamisliti ne vrtnarstva ne koko-sereje ne prašičereje brez sodelovanja žene — zadružnice. Okrajna zadružna zveza je z Okrsjnim odborom zveze za-družnic organizirala vrsto strokovnih predavani za žene za-družnice o vseh drobnih gospodarskih delih v kmetijstvu, s katerimi se ukvarja kmečka žena. Hkrati s strokovnimi navodili m nasveti pa je Okrajna zadružna zveza ženam zadružni-cam pri učenju in gospodarjenju pomagala tudi z denarjem. Šele letos so žene v večji meri kot doslej preseljevale drobno obhišno vrtnarstvo na njive in vzgojile več zgodnje in pozne zelenjave, kot v preteklih letih. Tudi v perutninarstvu je očiten napredek. Letos imamo že lr>5 vzrejnih središč kokoši' štajerske pasme s 3590 piščanci. Prav tako bo treba nerediti red pri prašičereji. V bodočnosti naj bi prevladovala krškonolj-ska pasma, ki j© precej razširjena v šentjernejskem, kosta-njeviškem "in škocjanskem po- Osnutek zakona o pokojninskem zavarovanju je vzbudil živahno razpravo tiad mei rudarji v Ka-nižirici. Ta csauteik je na ped. lagi iakušenij odsh.ran'11 poni nuj-bljiivoiti, m imcsti in nedoslednosti, Iti t i; ••© ugotovljene pri starih zr.'ki . kJh pretfri&n. Osnutek uvaja 9 kattčgarld glede na stroko-.-no izc-orszba, pckcnnUi-sko dobo in vjjttoo piače. Sito. kovna zobrazba se bo ugotavljala izfcViUCno le na podlagi listin, pri dotpjj enih s šolanjem ali pa strcikovnilim u*ipo52bljj'ajem. Pravico do osebne pokojn'ne si prideibe vsi zarvarovani moSki, ki dosežejo 35 let pofeajBlHMfkeca staža in 55 Ipt starc-M. ter žene, ki dosežejo 30 let t>ciko>jni.nskee:a staza in 50 let starosti!. Za vsako na. Tečaj v Novem mestu Podjetje za izdelavo in popravila šivalnih strojev iz Mirne je organiziralo prikrojevalni in šivalni tečaj v Novem mestu. Vc-di ga irkušena strokovna učiteljica z večletno prakso. Učna snov obsega krojenje ženskega, otroškega in deloma moškega perila, izdelavo krojev, pravilno uporabo šivalnega stroja in drugo. Vsak tečaj bo trajal 2 meseca, pouk je dvakrat tedensko po 3 ure. V tem Času se tečaj-n.ca lahko priuči krojenja in šivanja toliko, kolikor je to potrebno današnji gospodinji. Na teč&iu dobj vsaka tečajnica za uk stroj podjetja, ostale pripomočke pa prineso tečajnice same. Prvi tečaj se je pričel 20. avgusta v prostorih' Gospodinjskega centra (Sind.ika.lni dom), k;er sprejemajo tudi prijave in dajejo v£a pojasnila vsak dan od 8. d0 12. ure La od 17. do 20. ure. Zantmmje za te tečaje je izredno veliko, kar je povsem razumljivo, saj je šivalni stroj in Šivanje za domače potrebe, ideal vsake sedanje ali bodoče gospodinje. Mlado podjetje »Mirna« zasluži pohvalo za prizadevanje, da čim širši kreg žena nauči pravilne uporabe šivalnih strojev, ki jih podjetje prodaja. dagnje leto pelicjninskesa staža se modemu zavarovancu veča višina pokojaine za 38/i, ženam pa za 4'/i pL'koinJinike osnove. Do!C'5&ni so tudi rigpndnejii pogoji za pridobitev pravic članov na družinsko pokojnino. Po dosedanjih predpisih je bila namreč pravica vdiove. na družinsko pokoje i no odvisna od pogojev, če je bila v času siniti zavarovanca vdova stara nad 45 let, ali pa te jo bila nesposobna za deio. Osnu-teh pa predvideva, ako je vdova v času smrti zavarovanca sitara nau 40 let In še ni drtolnila 45 let. dobi pravico do diužv.iske po. • kojnine, čim doseže 45 let starosti. Vdova, ki je mlajša od 45 let, pa ima pravico do družinske "pokojnine, če ima otroka, miaišega od 15 let, če je ostalo troje ali več otrok s pravico do družinske pokojnine ali če je vdova popolnoma in trajno nesposobna za delo. Za rudorj* je. zlasti valna bi. stvena sprememba v zvezi s pri-znsivamje^n ?kr?JSa-nega delovne,'?, staža zavsrnva-.icem, ki delajo pod posebno težkimi, za zdravje škodljivim; pepoji. kamor spada tudi jamsko rudarsko delo. Cas zaino'lluve v rudnikih pri janrkih delih se računa v pokojninski staž s povečanim trajanjem, in sicer tatko, da se kot i leto dni pokoj, ninskegi staža računa: 1. vsakih 9 mesecev zavarovan, cem, ki cipravrjajo rudarsko delo nffosredno pri pro^zvodiniM s polnim rednim delovnim časom; - 2. vsak'h 10 mesecev onim, ki so zapečeni pri Jamsfkih rudarskih delih in niso .neposredno v proizvodroji. ampa'k opravljajo v jami estaila dela v zvezi s proizvodnjo (jamemerci, inženirji, tehnični referenti, poslovodje, obrtni delavct in oni, zanos l en i na glavnih jamskih izvornih progah). Zavarovancu, ki je /aipcslen prt jamskih delih v rudnik'«, se zniža tudi starostma moja. Da sicer po 1 leto za vsaka dopolnjena pj 4 Uerki*ikov. Marsikateri zadružnik v času setve nima denarja, zato ne more koipiti toliko kvalitetnih semen kot bi jih potreboval. Pregled gospodarskega načrta pa je pokaza>l tudi nekatere pomanjkljivosti, ki jih b0 treba v bodoče odpraviti. Večina zadružnikov je menila, da je treba v bodoče finančna sredstva bolj preudarno izkoriščati. Zadolžili so upravni odbor, da za leto 1957 i-zdela nov gospodarski načrt, ki naj zajema predvsem investicije za gradnjo skladišč, izpopolnitev mlina, nakup tovornega avtomobila in drugo. Zadružniki so se tudi odločili za načrtno zasaditev višnjevih in tnalinovih nasadov. Seda>j imajo namenjenih za to 9 ha zemlje, ki je last štirih zadružnikov. T« in druge dobre predli>gein zamisli za hitrejši gospodarski napredek, ki jih je sprejel občni zbor KZ Dobrnič ob veliki udeležbi zadružnikov, so lahko za vzgled ostalim kmetijskim zadrugam. Dosedanji uspehi KZ Dobrnič in zastavljeno delo dokazuje, da ima zadruga s svojo dejavnostjo že velik vpUv na razvijanje napred.iiga kmetijstva v tem predelu. Stane Somrak 20 let velike stavke tekstilcev V Kranju, kjer je bil pred 20 leti velik štrajk tekstilnih delavcev, bodo od 9. do le\ septembra velike proslave, na katerih bodo sodelovali delovni kolektivi iz vseh krajev naše republike. 2e 23. avgusta so v osnovni šoli v Šentvidu pri Ljubijanj odprli razstavo, kjsr je s slikami in drugim gradivom prikazano neusmiljeno izkoriščanj« tekstilnih delavcev od takratnih industrijalcev in režimov. (O tekstilni stavki v Kranju berite na četrti strani.) j B^ez sliMdllš© m® hm Mm Kolikor bolj prihaja trgovina v redmo poslovanje (boljša kvaliteta blaga, večje zaloge in izbira), toliko bolj ostro se pojavlja v Novem mestu in tudi v drugih vetjih krajih vprašanje primernih blagovnih skladišč. Ce to velja za promet z industrijskimi izdelki, velja posebno za promet s kmetijskimi pridelki. Odkup kmetijskih pridelkov se stopnjuje, kar je povsem pravilno in je potrebno da se neprestano dviga. Toda kmetijski pridelki so povečini zelo občutljivi .in se hitro spridijo. Naša predelovalna industrija te daleč ni kos, da bi predelala odnosno konservirala vse pridelke, ki se sproti ne potrošijo. Tudi prometne zveze in posredništvo med proizvajalcem ne bo ZA CAS OD 31. AVG. DO 9. 8EPT. Prevladovalo bo suho, po veČini jasno in poletno toplo vreme. Manjša poslabšanja, oz. krajevne padavine bodo verjetno v začetku prihodnjega tedna (med 3. In 5. septembrom) In ob zaključku prihodnjega tedna (okoli 9. septembra). (Napoved priredil V. M.) nikoli tako naglo, da se blago med tem ne bi pokvarilo. To veija zlasti za posamezne .pridelke v poletnih vročih mesecih, v katerih je takega blaga največ. Skratka, zaradi pomanjkanja primernih skladišč propade letno ogromno živil. Sedaj je na vrsti odkup sadja. Letos ga je manj ko lani, je pa boljše kvalitete. Ob določenem času bi sadje doseglo na inozemskem trgu lepo ceno. Ta čas ni v jeseni, pač pa pozimi ali spomladi. Vsak kmet ne more imeti primernega skladišča, v katerem bi lahko jabolka prezimila, zato jih skuša prodati v Jeseni. Zadružno trgovsko pod-H'tje ima lepo ponudbo za sadje, toda šele za mesec februar drugo leto. Do takrat bi bilo treba sadje vzkladiščiti, toda kam? Primernih skladišč v okraju ni, zato take ponudbe ne more sprejeti in lepa vsota deviznih dinarjev bo izgubljena. Kar velja za sadje, velja za vse ostale pridelke- Tudi promet z zgodnjim sadjem je skoraj onemogočen, ker ni skladišč, kjer bi sadje lahko ohladili in sortirali za prodajo. Mleko se prav tako kisa v neprimernih /hiralnicah, v mlekarni s« kvari sir. ker nimajo dobrih hladnih skladiSč. Skakanje cen krompirja spomladi bi lahko preprečili z odkupom v jeseni in vzkladi-ščenjem v primernih skladiščih. Dobro opremljena skladišča so sestavni del trgovske dejavnosti, so za znižanje stroškov trgovine in za varovanje blaga, za praviino pripravo blaga za trg in podobne naloge nujno potrebna. Zato bi morali pričeti z gradnjo sodobnih skladišč čimprej, kajti drugače se bosta odkup in promet ustavila pri tem vprašanju. Bkafa društva tov. Gregorc je pozdravil zastopnika republiške in okrajne gasilske zveze ter podal kratko zgodovino društva in omenil večje požare, pri katerih je društvo sodelovalo in pomagalo reševati ljudsko imetje. Povabil je mladino » pionirje, naj se vključijo v gasilsko organizacijo, kjer se bodo vzgajali v človekoljubju do svojega bljižnega in ljubezni do svoje socialistične domovine. Nato je podal besedo zastopniku RGZ tov- Certancu, ki je v obširnem Kovoru očrta! pomen gasilstva in poudaril, da je ta organizacija zlasti v naši socialistični domovini dobila za svoje delo priznanje. V imenu republiške gasilske zveze je poklonil društvu priznanico prve stopnje z medaljo. Končno je čestital k društvenemu jubiieju se zastopnik OGZ tov. Mirtič in razdelil diplome in medalje zas4užendm členom za njihovo večletno delovanje v gasilskem društvu. Nastopili so Še gasilci — pionirji « prostimi vajami. Z mimohodom gasilcev je bil Slavnostni del proslave zaključen. G.D. O tem še nismo razpravljali Požari povzročajo veliko škodo Mesečni statistični pregled ljudske republike Slovenije št. 8. prinaša med drugim podatke o požarih in škodi, ki jo povzročajo našemu gospodarstvu. Po teh podatkih je bilo na območju Slovenije v šestih letih (1950 — 1955) 3.3H različnih požarov, ki so povzročili skupno nad milijardo 850 milijonov din škode. Po istih podatkih nastane največ požarov zaradi nepazljivosti in sicer jih je bilo v nedavnih letih kar 876. Otroci so povzročili skoraj deset odstotkov vseh požarov (306), strele so zanetile 286 požarov, namernih požigov pa j« bilo 236. Vzroki ostalih požarov so posledica gradbenih napak, električnega toka, isker lokomotiv, eksplozij in samoži-gov. Za znaten del požarov ni mogoč« ugotoviti vzrokov. Z ozirom na veliko Škodo, ki Jo vsako leto povzroča toča v posameznih predelih in k*r na koncu \pliva za znižanje narodnega dohodka, so v nekaterih občinah jjudske republike Srbije u-vedli obvezno zavarovanje (pridelkov na polju in v vinogradih. Tako obvezno zavarovanje pridelkov uvedejo na osnovi pristanka večine gospodarstev dotične občine- Občinski ljudski odbor razpise referendum (glasovanje s podpisom) in če se za za-vanrovanje izjavi večina gospodarstev, je to potem obvezno tudi za tiste, ki se niso izjavili. V ma/ju in juniju letos so imeli tako glasovanje v cSČinah Mali Z vernik (okraj Loznica), v Dragobračj (okraj Kragu'jevac) in občini Velika Drenova (okraj Krusevac). Za zavarovanje se je izrekla velika večina gospodarjev. V takem primeru nastopa občinski ljudski odbor kot .predstavnik zavarovancev in Državni zavarovalni zavod sklene z njim zavarovalno pogodbo za za škodo, ki bi jo utrpeli kolektivni zavarovanci od toče, strele ali požira. Ker pade io tako ali drugače v breme družbi. Sto let rudnika Kaaiiarica Drugo leto bo rudnik rjavega premoga v Kanižarici praznoval stoletnico obratovanja. Kolektiv rudnika se že pripravlja na proslavo te obletnice. Pripravljalni odbor, ki vodi priprave za proslavo sestavljajo: ing, Branko Peternelj, ing. Anton Bole, Vinko Babic in Matija Jermau. NaraSCanje industrijske proizvodnje Po podatkih Zveznega zavoda za statistiko je naša industrijska proizvodnja v prvih sedmih mesecih letos za 6 odstotkov višja kot lani v istem razdobju. Največji porast je v papirni in kemični industriji ter v proizvodnji gume. Nižja od lani je le proizvodnja gradbenega materiala in proizvodnja v lesni industriji. Težko prometna nesreča na Rogu Šofer A. S. je vozil s tovornim avtomobilom 35. avgusta iz Roga proti Podturnu hlode. Na težko naloženem tovornjaku se je peljalo še 12 ljudi. Med vožnjo je prav na zavoju nastala okvara na volanu, zaradi česar šofer ni mogel uravnati vozila. Kamion se je prevrnil. Pri nesreči je izgubila življenje 28-letna Magdalena Fink iz Obrha, teže sta bila poškodovana logarja Ivan Bukovec in Vink« Crnič »DOLENJSKI LIST« St. 35 (838) BELTOVA obletnica Igrivi beli žarki vročega belokranjskega sonca nagajivo drezajo bledozeieno Dobličico skozi gosto obrežno vrbje; ozka, tiha rečica, ki jo čaka pri »mestnem tromostovju* sestrica La-hinja, da bi jo vsrkala, tu pred jezom žage, še s tisočerimi vodnimi iskricami kljubuje soncu in soparici. Naj! 2e za ovjnkon*! se bo umirila, saj sta se tudi zagorel fant in dekle v pisanih kopalkah, ki- sta se prej na ozkem obrežju lovila za roke, zdaj pa legla na zeleno travnato preprogo. Vročina. POLILI SO OGENJ IN NAD VRATA OBESILI NAPIS »ODPAD« Tak prizor bi 21. avgusta otorog enajste posnela televizijska kamera na cesti med Črnomljem in »Beltom« v strugi Dobličice. Televizijski reporter ps t>i najbrž poskrbel, da bi razžavjene leče vsrkale tudi vrsto zaprašenih hii ob cesti. Na desni tiho sameva oghišela »Belckranjka«, ki je iv Črnomlju dosluiila in sedaj obratuje v Metliki. Tesne, prazne delavnice skriva radovednim očem svetlorjava lepenka na oknih. Malo naprej, že na e&mem pragu mogočnega »Bel-ta«, pa so podjetni Crnomaljci, ki znajo za vsako dejavnost najti primerne prostore, obesili nad staro livarno desko z napisom »Odpad« in nanosili okrog opustošene zgradba kupe stare pločevine in železa. Kogar mika ogled ornosivega prostora naj vstopi skozi priprta vrata. Tu in tam se še valja kak zarjavel kos železa, kaže pa. da je nekdanji vroči d°m žilavih belokranjskih livarjev drvarnica nekega privatnika. » PI^EVICAM SE OBETAJO LEPI DNEVI Pa pojdimo mimo Samskega doma Beltovih delavcev, ki mežika rumenemu soncu z razbitimi šipami, in 6e legitimirajmo vratarju. Bržkone s; je običaj, da vsak prišlek izroči legitima-c-Jo prijaznemu vratarju pri vhodu v ograjene tovarniške prostore, pridobili domovinsko pravico v leseni vratarnici še v dneh, ko je Ministrstvo prosvete skrbelo za tovarniško delovno silo. Takrat je bilo tako: lahko bi vročekrvna mladež s prisilnega de!a uhajala. A zdaj? Toda ko si že onkraj »železne zavese«, se lahko svobodno sprehodiš po prostranem Beltovem gradbišču, in nihče ti nič noče. Kajti, čeprav stroii nenenno ro-počejo v tovarniških dvoranah, zidarj; in tesarji še vetrno oblikujejo zunanjo podobo belokranjskega — lahko bi rekli livarsko - kovinsko - mizarskega kombinata. Temu primeren je tudi površen pogled na prostore bivše Tovarne učil in na novo livarno, kar vse so lani v avgustu krstili za »Belt«. Okrog poslopij se pneta do pasu visok osat in plevel, ki preraščata zavržen gradbeni material-, vmes med osatom pa so razpeti novi dovozi, posuti z debelim kamenjem. Nehote lahko iz zunanjega lica Beltovih prostorov razberemo žilavo prizadevanje naprednih Crnomaljčanov, kako bi zunanjo podobo in Se vedmo raste. BESEDE BELTOVEGA SEKRETARJA »Kako uspevamo na tržišču? Iščemo. Preko izvoznih podjetij tipljemo v svet, toda tržišča v tujini se nam izneverjajo. Pri tem mislim predvsem na egiptovsko naročilo ladijskih črpalk. Takoj, ko smo zaceli črpalke za izvoz izdelovati serijsko, da bi poslali Egiptu prvo pošiljko na Iz BELTOVIH peči teče potok raztopljenega železa iz skromnih začetkov domača oibrti ustvarili Beli krajini industrijo. Mi pa vemo, da vse drobno delo ob velikih delih počiva. Belt je sad delovnih naporov vseh povojnih let. Sairo nova livarna je zrasla čez noč, stare stene pa so dolga leta vsrkavale znoj - belokranjskih zidarjev, saj so jih morali po potrebah tržišča kar naprei prestavljat; ali prezidava«: Tovarna učil je bila zdaj vzgojna ustanova, zdaj spet proizvodno podjetje, toda vedno v denarnih skrbeh. Danes pa Belt trdno stoji, čeprav ima nekam divjo ogled, nam je podstavila nogo sueška kriza. Dobro, da smo še prej usmerili proizvodnjo za domače tržišče. Zdaj napolnjujemo pošiljke za naše potrošnike s kotli, livarskimi orodji, vratci za peči, umivalniki in raznimi drobnimi kovinskimi delj za telekomunikacije, za tovarno šivalnih strojev na Mirni, pa še za Motomcntažo v Novem mestu. Zaposlitev? Leto3 smo nameravali zaposliti do 260 delavcev, pa nas je tako stisnilo, da smo iahkp sprejeli skupaj s starimi delavci le 170 ljudi. Upamo pa, da jih bomo zaposlili mnogo več, ko bomo proizvajali 5 ali 6 kovinskih proizvodov za tržišča, to je, ko se bo naša proizvodnja ustalila in našla stalne kupce. VELIK KOS KRUHA V ROKAH Pogled na Beltove' zgradbe bo mogočen šele takrat, ko bodo zidarji sneli s sten lesene zidarske odre in zravnali valovito tovarniško okolico. Toda obiskovalec bo najbrž tudi takrat ogledoval Beltovo notranjščino z mešanimi občutki. Najbolj zbode oči pri/tlikavost Beltovih strojev v primeri s prostranostjo dvoran; kakor drobni šolarčki, ki jih je učitelj postavil v kot, se stiskajo ob stenah. Kot bi se čudili, po kakšni pomoti so zašli sem. Tudi ljudje se najbrž še niso znašli; v nekaterih prostorih delajo samo po trije (vrsta siadišč), drugje si spet stopajo na prste (delavnica lesnih izdelkov). Litino bi lahko cinkali v bolj" zračnih prostorih, sa.j jih je v tovarni na pretek, 2e benzen sprehod po tovarni razkriva šibkosti v organizaciji dela. Toda tak je začetek poti vsake industrije, ki je zrasla iz obrti. Tovarniški zidovi se niso še posušili, zato ne more Belt pričakovati čez noč čudežev industrijske podjetnosti. Nekaj pa lahko zapišemo: Beltov delavec drži velik kos kruha v rokah, zato bo najbrž vedno v skrbeh, da bi mu ne splesnel. Zato bo najbrž Beltov delavec kmalu Prav t^ko skrbno vlival, brusil, koval in oblikoval, kakor njegovi jeseniški, kroparski in mariborski bratje. Toda v roke mu bodo morali seči strokovnjaki. V Beitu pa nimajo nobenega inženirja ne dovolj tehnikov. Nekaj priučenih, čeprav izredno izkušenih mojstrov kovinske stroke že ne bo moglo samo začrtavati razvojn0 in proizvodno pot mladi tovarni. Belt ima vse pogoje, da bo že jutri med najmočnejšim- industrijskimi podjetji na Dolenjskem, zato ima tudi prsvico do odkritih besed in priznanja za svojo uspešno rast doslej. Vb jDragovarija vas je dobila elektriko Misel, da bi elektrificirali vas, je že stara. 2e pred slabim desetletjem smo skupno s prebivalci Jerneje vavi kcpali nekaj dni jame za drogove, da bi od tam debili električno napeljavo. Pa ni bilo nič, ker je bil baje transformator predale^ in bi bil tok prešVfoak. In vsa stvar je stala precej časa pri Lepo je bilo ob slovenskem morju miru. Ko pa so elektrificirali dragatuško okolico in so v Dra-gatušu napravili transformator, smo zopet mislili, da bomo dobili elektriko iz Kvasice. Za*o smo izkopali jame, prinravili drogove in jih pod strokovnim vodstvom postavili. Hišno napeljavo smo tudi takrat napravili. A ni bilo nič! Zapet je vse za dve leti zaspalo. V tretje gre rado, smo dejali ' in čakali. Vsa stvar bi se ne zganila, da nismo lani začeli graditi vodovod v Jerneji vasi. Zaradi tega so zgradili transformator. Od tu smo vendarle dobili električno napeljavo. naenkrat plačati vseh stroškov, smo najeli posojilo 200.000 din. Vsa dela je vodil elektrifikacij-ski odbor, ki je imel mnogo dela. Posebno- požrtvovalen je bil predsetrnjf-tev. Janez Ba-hor. 15. avgust je bil za našo vas velik dogodek, kii ga ne bomo nikoli pozabili. Takrat je prvič v naši vasi zasvetila električna luč. Popoldne je bila majhna slovesnost, a tudi prve zvoke radijskih sprejemnikov smo lahko poslušali. Tako je tudi naša vas stopila na pot napredka: nič več ne bomo svetili z leščer-bami; »smrdljivec« bo šel v Iz kolonije otrok novomeškega okraja na Debelem Rtu v slovenskem Primorju »o nam pisali otroci, ki jih je na okrevanje poslal RK, podprl Je pa to letovanje Okrajni Zavod za socialno zavarovanje v Novem mestu. Tole so napisali: Naš tabor leži ob robu prijetnega gozdička ob morski obali. Ou tu je prelep razgled na Koper, Izolo in Piran. Ob večerih gremo večkrat iz tabora na bližnji neheli Kt, kjer se nam odpre razgled na tržaški zaliv in tisoče lučk v Trstu. Vreme nam je naklonjeno, zato Imamo sonra in kopanja v morju na pretek. Ob sobotnih večerih zakurimo taborni ogenj tik ob morju. Petje ob spremljavi kitare, narodni plesi. Tudi v šahovski tekmi se pomerimo. Priredili smo turnir, ki še nI zaključen. Kratkočasijo nas namizni tenis in druge prijetne Igre. Za naše zdravje, razvedrilo In vzgojo pa skrbi naše vodstvo, ki Bi prizadeva, da bi nam bil oddih čim lepši in prijetnejši. Bili smo v Kopru in si ogledali razne znamenitosti mesta, med drugim muzej. Za vse to se moramo zahvaliti Rdečemu križu Slovenije, ki je izbral tako lep prostor ob slovenske morju za zdravstveno kolonijo, kamor bodo prihajali otroci iz vse Slovenije, dc si ob sončni obali okrepijo svoje zdravje. Tudi dr. Suzani Furlan, zdravnici Šolske poliklinike v Novem mestu, se za njeno skrb zdravje otrok v novomeškem okraju prav lepo zahvaljujemo. Dolžni smo zahvalo Okr.i.ineniu odboru Rdečega križa v Novem mestu, ki Je posvetil vso pozornost in trud, da bi nam bilo tukal lepše. Kritje stroškov za potovanje In bivanje v tem prijetnem kraju pa je prevzel Okrajni Zavod za socialno zavarovanje v Novem mestu, za kar se mu vsi prav lepo zahvaljujemo. To, kar ni bilo omogočeno našim staršem, to nam nudi nova Jugoslavija nam — otrokom. Otroci novomeškega okraja na Debelem Rtu. Ker vaščani. sami ne moremo pozabo. Vaščan V tem tednu nabiramo: CVET jesenske rese 100 dinarjev, rdeče deteljice 100 dinarjev. LIST voloje češnje (beiadona) 150 dinarjev, malne 40 dinarjev, borovnice 100 dinarjev, melise \i>0 dinarjev, šmarnice 100 dinarjev, gozdne jagode 100 dinarjev, <>:'koristnega trpotca 80 dinarjev, puioče koprive 40 dinarjev, vino-gjraara!'z.fl, ot-n$ka ohromelost ali poliomyelitts Je nalezljiva bolezen, ki ta oov/.:o. ča s prostim očesom nevidna klica — virus. Običajno izbruhne ta bolezen v poletnem in je-eenskem 6*V' Obolevajo ored-vsem otro-j ied 1 in I letom •taro«tli zboli- j x:uV, odrasli. Po okužitv. se pHbližno čez 1 teden pojavijo prvi mak; bolezni, ki so' podobni grtp; ali prebavnim motnjam Bolnik je Utrujen, ima v"i'ii" -n-«- »■ bold gl&va, včasih tudi mišičje In trebuh, dob: drisko. v»e i>o kmalu nvne, bolnik se počuti zdrav. Pri tem l*>hko o«tane in »r u~'?zf>n n« razvije naprej. C'7 nekaj rVvl l^hVo Donovno naravo vročina do M al; W stopinj. Pri n.4*ar.črip;c opazovanju vMimo. do ie m^ičje bolnika v n'*"' kroevitf napetosti. Ccz i\s;s nevere mišične skupi. He oslabe in pozneje ohxoiue. Ohromitev zajame običajno mišičje rok, nog ali obraza, redkokdaj mišičje vsega trupa. Ob skrbni negi v bolnišnici se stanje popravi do popolnega ozdravljenja brez vsake posledice v nekem določenem času, ki je pa le lahko zelo dolg. tu. di do 1 leta. Zal pa o nekaterih primerih ohromelost ostane in bolnik je invalid. Bolezen je lahko tud! smrtna. KAKO SE BOLEZEN PRENAŠA? Bolezenske klice se izločajo z blatom, podobno ktvkor klice tifusa. Najdemo jih pa tudi v sluzi žrela in nosu. V^žno je, da vemo, da je bolnik, po ozdravljeni'.', običajno še nekaj mesecev V'ioonnsec, se pravi, da tellce izloča. Pravtako izloča k!ke tudi bolnik, ki je prebolel !«. prv.'. štadU te bolez. ni, torej gripi oodohno obolenje. Kužni so iudi vsi predmeti, ki jih je uporah'.ia! bolnik. Bolezen preriaš* mrče*, posebno muhe. KAKO SE BOLEZNI OBVARUJEMO NaihoMSa ob-arrh-n J* ,«k"«J-na čistoča ln us ta Mene higienske nevade. Umiva*! si moramo roke vedno po optavMen' te!.>-sn' potreb; i,n pred je.'.jo. Se posebej je treba paziti, da umiva- mo otrokom f6)n po l*raflhj ni tleh, ker ne vemo, kaj vse so prijel1'. Izmiti je ireoa tuai tisto, kar se nabere za nohti. Stanovanje, hrano in stranišče moramo braniti pred muhami, ker sedajo povsod in prenaša ;o klice. Stranišča naj imajo gosto mrežo na oknih, isto velja za kuhinje. ^ Vemo, da je bolnik v prv-m stadiju bolezni lahko ozdravljen brez posledic in da včasih niti ne kliče zd-avnika v veri. da V.rp Z3 n^lv''>:"-> »*I*m> »u bavne motnje, Ce sedaj tak bolnik opravlja naporno 'ie'.o -ili s*e koplje v mrzli vodi. more bolezen izbruhniti z vso silo in povzročiti ohromitve. Varovati se je torej potrebno teških telesnih nanorov in mrzlih kopeli. kličpmo zdravnika, ki bo bolezen ugotovil in ukreni1 za naprej. Bolnika za otroško paralizo bo takoj po«la! v bolnišnico, Ker se ga ne sme zdraviti doma. Oseba, ki bolriku streže, mo. N naziti na č;«trvč0 rok in vse-™ !jar ie bilo z bolnikom v dojku T7!Tv>*ke bolnika razkufimn l*kr da jih . polj'emo vsaj za dve uri I 5 odstotno raztopino lirola. enako uvramn s pe-i-lom V •krpjnem primeru uporabimo vrelo vodo, še bolje 5 odstotno raztopino pralne sode. Vse sostanovalce bolnika '.mamo za okužene. Svoj poklic ne smejo opravljati predvidoma 21 dni od začetka bolezni v hiši. Predvsem pa ne smejo opravdati svojega poklica osebe, k! imajo opravke z živili, trgovci, vzgoiiteli' in d"""?e osnSo k: imajo veliko stika z ljudmi. Zdravnik odloči- kdaj smejo ponovno opravljati svoj poklic, če se mu zdi, da je 21 dni izolacije premalo. KAKO JE Z BOLEZNIJO V NAŠEM OKRAJU? V novomeškem okraju je od začetka leta zbolelo 9 0seb za nfr-f\i\^ oV-nm,,,r>"t!o <""^ •■■ zadnjem času 7. Ti primeri so posamezni, raztresen: p.j i/ierr okraju, nI pa bilo opaziti nobene epidemije te bolezni. Zarad tega .ie strah prav gotovo pret1-ran. V primeri z 'anskim letom ip število obolenj res nekolik^ večje, vendar v primeri s It«-piloti prebivalstva nizko. Okrajni higienski zavod ln drugr zdravstvene ustanove so podvze-l! vse Ukrepe, da bi se bolezen ne razširila in sedaj kaže. dr kakšne posebne nevarnosti r>r bo. Gotovo p« ie, da se bo število obolenj dvignilo, ker st? naslednja dva meseca za razvo' te bolezni po opazovanjih nal bolj primerna. 7-nRČilno 1e n-nm reč, da *e bolezen no lavlja nn1. več v poznih noletnih in kfOd njih jesensk'1, -v^-r^-h Dr. Božo Oblak Iz Dolenjskih Toplic Zdravilišče v Dol. Toplicah je letos izredno dobro obiskano. V glavni sezoni so oddane vse sobe v zdravilišču, zdraviliškem domu jn invalidskem domu, pa tud. vsa privatna stanovanja. Nekatere družine so se utesnile in oddale stanovanja kopališkim gostom. Kopališka uprava skrbi za razvedrilo in zabavo gostov z rednimi koncerti in plesom ter prireja izlete v part zanske kraje v kočevskih gozdovih. Poleg lepo urejenega cvetličnega parka na kopališkem trgu je uprava naredila ob potoku Sušici tik kopališkega doma zelo iićen prostor za sončenje s prhami, ki se ga gostje radi poslužujejo. , Vsakoletni večji dotok kopaliških gostov kaže potrebo po gradnji novih stanovanj. Kakor je uprava modernizirala zdravu liški dom, zdravilišče in okolico, bi morali domač ni poskrbeti ,da bi bile urejene ceste in pota, da bj gostje odnesli prijeten vtis s celotnegt kraja. Ni. kakor pa ne smejo pozabiti pokopališča, ki tako kot je, pac ne dela časti Topličanom, • Preteklo nedeljo so se vrstile kegljaške tekme na topliškem kegljišču med Topličani in Karlovčani. V tekmah so zmagali Topličani, ki so podrli 29 kegljev več kot gostje. Mladina iz Podturna in Me- n:ške vasi je preteklo nedeljo priredila kolesarsko dirko, pri kateri sP sodelovali kolesarji iz vse okolice. Start je bil v Pcd_ turnu. Tekmovali' so na progi Podturen — Podhosta — Meniška vas—Dol. Toplice in nazaj v Podturen. Proga je b la dolga 8 km, Prvi je prispel na cilj Kavšek iz Vavte vasi, oirugi Vi-dalinovič iz Soteske in tretji Repsel iz Poljan. Prehodni pokal pa je prejela ekipa Poljan. Po končan: tekmi je bila prosta zabava, med katero je strelska družina iz Dol. Toplic tekmovala v streljanju z zračno puško. % D. G. Metlika Na lastno pobudo, ker je to pradvsem njim v korist, so prebivalci gornjega konca Navratilove potj in Vinogradniške ceste v Metliki podaljšali vodovod. S tem se je voda približala njihovim domačijam tako, da si lahko vsak napelje vodo v hišo, kar so mnogi že tudi napravili. Za ta podaljšek vodovoda je občina dala cevi, razstrelivo in plačala strokovna dela, koristniki pa so izkopali zemljo in zasuli jarke. Vse je šlo lepo in gladko, le na občinski cesti se je nenadoma ustavilo pri že na pol zasutem jarku. Nastalo je vprašanje, kdo naj še to zasuje in spravi cesto v prejšnje stanje. Kup zemlje in nezasuti jarek sta velika ovira za promet na tej cesti. Tako stanje je že štiri mesece. Ljudje, ki so prizadeti zaradi te ovire na dokaj prometni poti, se jeze in vale krivdo na občino, ke£ ne pokliče na odgovornost tistih, ki' navzlic opominom niso izpolnili svoje delovne obveze. R- R. Egipt ni ne klonil ne odklonil Egiptovska vlada je pozitivno odgovorila na ponudbo ia,ko imenovanega odbora petih ali sueškega odbora, naj se raz^">-varja z njim o načrtu, ki ga Je na londonski konferenci o Suezu odobrilo 18 izmed 22 sodelujočih dežel. To seveda nikakor ne pomeni, da je Egipt klonil, da je pripravljen odstopiti od svojih suverenih pravic, predvsem od pravice, da je gospodar na svoji zemlji. Ta sklep eg ptovske vlade pa pomeni, da Egipt n\ odklonil možnosti — čeprav za zdaj spričo stališča zahodnih dežel niso videti kajsi rožnate — da bi prišel v stik s temi deželami, ki ga najbolj napadajo zaradi nacionalizacije Sueškega prekopa- To Je docela v skladu s politiko egiptovske vlade, da je treba poravnati spore s-pogajanji, ki pa morajo biti seveda enakopravna. Jasno je, da se tako imenovani Dullesov načrt, ki ga je odobrilo 18 dežel (s kakšnim veseljem, je pri nekaterih posebno vprašanje...) v bistvu ne razlikuje od ostrih in nesprejemljivih britanskih in francoskih zahtev, podprtih z rožljanjem orožja. V jedru tega načrta je zahteva po internacionalizaciji, po mednarodni upravi nad Suezom. Jasno je tudi, da je ta zahteva za Egipt popolnoma nesprejemljiva, ker bi se, če bi jo sprejel, znašel v Se slabšem položaju, kakor je bil takrat, ko je v Suezu vedrila in oblačila tako imenovana Univerzalna družba Sueškega prekopa. So pa znaki, ki kažejo, da zahodne dežele, predvsem zahodne velesile zdaj toliko zahtevajo in tako močno pritiskajo na Egipt zato, ker upajo pri končni poravnavi tega »pora dobiti vsaj nekaj od tega velikega zalogaja. Temu So posvečene tudt zahteve po tem, naj bi Egipt z orožjem prisilil k popuščanju aH celo k popolni kapitulaciji, temu so podrejene vojaške priprave in premiki zahodnih enot v Sredozemlju, vse to naj bt podprl tudi gospodarski pritisk na Egipt. Cilj je znan: »omehčati« egiptovsko vlado vsaj tol ko. da bi konec koncev sprejela ublažene zahodne zahteve ... Vse to kaže na metode stare diplomcije po eni ter na spremenjen svetovni položaj na drugi strani. Na Zahodu se' vlade očitno zavedajo, da je bila londonska konferenca o Suezu samo — nič kaj posrečen — uvod v nadaljnje obravnavanje sueškega vprašanja. Zahodne velesile, pri tem mislimo predvsem na Veliko Britanijo in Francijo, so morale že na začetku konference potisniti grožnje s silo v drugo vrsto, v ospredje pa — na Dullesovo pobudo — postaviti bolj al! manj zmernejše zahteve. Vse to je bila konec koncev posledica spoznanja, da bi narodi sveta pri priči obsodili vsakogar, k; bi zgrabil za orožje zato, da bi drugi, neodvisni državi vsilil svoje zahteve. Dandanašnji pač ni več mogoče t?ko kakor še pred desetletji ravnsti z malimi deželami in malimi narodi kot s kmeti na šahovnici. Ne glede na to, kakšni bodo sadovi razgovorov med eg'p-tovsko vlado in tako imenovanim sueškim odborom, je že zdaj gotovo, da bo prej ali slej prišlo do takšne ureditve sueškega vprašanja, pri kateri bodo zajamčene suverene praV.'ce Egipta, hkrati pa koristi mednarodne skupnosti, točneje> rečeno, vseh tistih driAv, katerih ladje vozijo skozi Suešk; prekop. Takšr.o ureditev pa je moč doseči le z enakopravnimi pogajanji in na konferenc/, na kateri bodo — za razliko od londonske — zastopane vse zainteresirane države, predvsem pa seveda E^pt. 4) V Beograd je prispela delegacija Združene delavske partije Poljske pod vodstvom člana Poiibbiroja in sekretarja CK Franciszka Mazura, ki se je razgovarj3la z vodilnimi predstavniki CK Zveze komunistov Jugoslavije o raznih vprašanjih. Po razgovorih je delegacija odpotovala na Hrvatsko in v Slovenijo. Predsednik | preTndija Vrhovnega sovjeta ZSSR Voroši-lov je bil Šest dni na uradnem obisku na Finskem. Pred odhodom je izjavil, da so stiki med obema državama lep zgled, kako je moč urediti stvari med državami z različnimi družbenimi in gospodarskimi sistemi.« 0 Predsednik republike Indonezije Sukamo je odpotoval na obisk v Sovjetsko zvezo. Nato bo obiskal Češkoslovaško, Avstrijo, Jugoslavijo in LR Kitajsko. ^Britanski minister za kolonije Lennox-Boyd je napravil senzacionalno odkritje«, da je glavar protibritanskega oboroženega gibanja EOKA na Cipru nadškof Makarios.« To je rrtiini-ster skušal dokazati na podl^si dokumentov, ki so jih britanski, vojaki zaplenili na Cipru. Britanska javnost se je spričo tega razcepila na dva dela: eni še huje napadajo Makariosa in ciprske teroriste«, drugi pa pravijo, da je to nova vladna poteza, s katero se hoče izoSniti pozitivnemu odgovoru na ponudoo EOKA glede sklenitve premirja in nadaljevanja pogajanj o' miroljubni ureditvi ciprskega vprašanja. ^Sovjetska vlada je sklenila izročiti jugoslovanski vladi dokumente in diplomatsko gradivo, ki so ga hitlerjevci med drugo svetovno vojno odpeljali v Nemčijo, v SZ' pa je prispelo kot vojni plen. $V turškem glavnem mestu Ankari je bilo vlomljeno v poslopje grškega veleposlaništva. Neznanci so odnesli važne diplomatske dokumente. Grška vlada je v zvezi s tem protestirala pri turški vladi, pri čemer je poudarjala, da je bila to vohunska poteza, naperjena proti Grčiji.« Izholjšajmo zdravstvene akcije, pa tudi odnos do zdravnika (0 letošnjem cepljenju v Kočevju) Star »lovenakt pregovor pravi, da je treba eliSati obe plati zvona — v tem je mnogo resnice, zato naj si enkrat tudi zdravnJk dovoli izreči kritiko. Strinjam ae s piscem v koče v. sk.h »Novicah«, da cepljenje organizacijsko ni potekalo tako, kot bi želeli, iti da ie zaradi tega prtilo do nepotrebne izgube časa čakajočih staršev in nepotrebnega razburjanja. Morda javnosti nt znano, da cepljenje ni organiziral zdravstve. ni dom ab posamezni zdr^vnk, temveč občinski ljudski odbor Kljub teuiu so se mnoge matere v Skrajno Zadlrčnem tonu obračale osebno name, češ kaj «e to pravi, da n, nobenega reda in po_ dobno, 2e od nekdaj se za večje zdravstvene a'kcije uporablja šolsko poslopje, ker s« je to zaradi velikega števila ljudi pokazalo najprimernejše. Glede Stlrh stavb, kj Jih Ima Zdravstveni dom na razpolago in v kater.h bi se. po pisčr-vem mnenju, lahko opravilo cepljenje, bi omenil, da Je v enj stavbi poleft stanovanj uprava /.',: Rv-iivenega doma, v drugi Spiosna ambulanta, v tretji pa poleg stanovanja še Zobna ambulanta in Posvetovalnica za otroke in noseče matere, ki v Interesu zdrav)a otrok ne sme služiti za tblranj* Met množice Hudi. v četrti stavbi, ki J« tudi la«t Zdravstvenega doma, pa »o izključno stanovanja. Kot najpr-mernejsi prostor Je torej ostala osnovna Sola. Glavni vzrok, da akcija ni u»pela. Je bila skrajna nediscipliniranost staršev Cepljenje le trajalo od 8. do 12. ure in od 14 do 17. ure, torej časa več kot dovolj, da bi vsi priSli na vrsto brez. (tneče. Kljub temu, da smo večkrat opozarjal, matere. n»J v razred, kjer smo cepili, prihaiajo v skupnab po 10 smo naleteli na gluha uSesa, slišali pa prenekatero pikro na na* račun. Nastala 1e taka gneča, da |t bilo vsako nadslmje mirno delo nemogoče. Vrata se sploh n!*o dala zapreti, zato matere, katerih otroci so *e bili cepljeni, niso mHe dniKP»a izhoda na prosto kot »ko. l\ okno Plezale so skozi okno, služ'tpl) Plrnar ps 1lm Je podajal malč-ke In zakaj le bi! prepih? Pri cepljenlu te za razkužttev ko_ f." uporabila eter, k: Je zelo biapijiv m G.gar pare, pomešane z zrakom, so v prisotnosti plamena skrajno eksplozivne; — pomislimo, da Je bilo treba imeti ve« čas prižgan gorilnik! Eno okno Je torej zaradi zračenja moralo biti odprto, ker pa se matere, kljub večkratnim opojni inom n.so hotele odmakniti od vrat, da bi se dala zapreti, so bili torej otroci po njhovi lastni krivdi izpostavljeni prepihu; da o gneči, ki- bi utegnila kakega malčka tudi zmečkati, niti ne govorim. Tov. Pirnar, ki Je požrtvovalno skušal obdržati prt vhodu vsaj do neke mere red, se Je sko_ raj pohojen morrl umaiknlti navalu m vsa množica je navalil« neposredno do mize, kt)er smo cepili. Razumljivo, da so otroci v 'ak: gneči lokali, nemogoče Je bilo vsako sporazumevanje, nemogoča vsaka evdenca, skoraj nemo goee ugotavljanje poKoj^V. dovoljujejo cepljenje, in če bt se zgodilo, da bi bil v taki zmešnjavi cepljen otrok, katerega . zdravstveno stari ie to ne bi dovoljeva. lo, bi lahko Imelo za dotičnega otroka usodne posledice. In kdo bi bil kriv. če ne zopet — zdravnik. Kar se tiče zgražanja staršev b prmomnll to, da smo često zdravniki tisti, ki bi bld! upravičeni zgražati se nad obnašanjem nekaterih bolnikov. Ilavno tu Je morda priložnost, da enkrat vsaj, na kra'ko spre. povorimo o odnosu hnlnlkov do Bdravnlka. Mnrgo se govori m mnogokrat neupravičeno krlti-ira zdravnike ln zdravstveno službo. Ali prt tem kritiki kdaj pomisli. Jo. da Je tudi zdravnik flovek iz mesa in krvi, da ima tudi o.n tiv-rp? Ali krta) pom'slli'o, da smo ndravnlkl preobremenjeni? Poleg vseh drugih dolžnosti (dežnima služba, delo na lerenu Itd.) mo-r.tmo sprrjft.: dnevno vs;ik po šestdeset, o-semrteset ali ee*lo sto bolnliltov. Al| br.,tnlK Kdaj poml-siH. da le zdravnik snal morda samo dve uri m da ga po relo-dtievnem n lu faks te ena noč brez spanja? Te vrstice nlSetn v 'merin zdravnlikov v KpOv|ii In hočem navest! le nekaj »tlele I« nn^e vsakdi-aile prnkse. Sredi no*1 porvoni /vonee tn na vprasinje kal stranka želj, sledi kratek In J.dTnn' odgovor: »Se mrtvec*, b« fl>n>1 zbudil kot va«!« Ali |e flovek nomis'tl. da le morda to že četrta nof napor "dom a, ko J« bilo treba vstati, ln da m Je treba vsaj za silo obleči, če Je treba neiknmu odpreti. Neštetokrat se primeri, da vs.to.pl bolnik brez v,saikoga pozdrava, s kapo na glavi, z eno roko v žepu, v drugI liriniški list, ki ga poluzi na mina rekoč: »Zelod'-i!« Vem, dragi tovariš, da imaš želodec, a olika do sodržavljana zabteva, da najprej pozdraviš, nato pa lepo poveš, kaj te boli ID kakvne so tvoje težave. Nešteto Je teh sličic in premalo Je pretora, da bi vse opisal. Bodimo enkrat nepristranski jn vzemimo ■tucati takšne, kot so. nej-»tva govore, A\ delata danes v Koceiviji« vsak dan dve pipoinoma opremljeni ambulanti vsaika s svojim laboratorijem, da Imamo da. ne* v Kofevju moderno urejeno posvetovalnico za matere, otrobe in nor.eče žene, šolsko ambulanto, zobno ambulanto in botaiMU oddelek. Poleg tega imamo Se pet zdravstvenih postaj ln redne tedenske ordinacije zdravnikov spe. cinllstov. Prepričan sem, da se Kočevje s tako organizirano ln Široko razpredeno zdravstveno službo se ni mogjlo ponašati, /.rlravstvenl delavci dobro vemo, da so še tu In tam pomanjkljivosti, vemo, da bo treba iti mnogo dela In truda. I.ahko pa trdim v Imenu *flrav_ nlikov. ki delamo v Kočevju, da ve lega dela in truda Še nikoli nismo Izogihaill, Ni vse O'rt/visno samo od nas. /godi se, da Je treba na nuien obisk na domu, rezilni avtomobili so na po.ti v bol. n'šnlro, zdravnik pa mora v pom «vo'Jega obraza poganjat) kolo (n ko pride do bolnika, se je že ve« kot enkrat zgodilo, da ga vprašajo, kod J» tako doVgo hodil. Kot sem rekel- niso trnkih nanak kri. vi le zdravniki! tzbi.ljšatl Je tre. ha edup. e bolnikov do zdravnikov ih tudi zdravnik bo spreme-n',t svo.1 ion do bolnika. Za u-vofllli kritizirati, n* pa bk.| vedne le kritizirani. Dr. Marko Vtajak j Številka 3 KAJ JE POTREBNO ZA NAPREDEK dolenjskega poljedelstva m vinogradništva f (Nadaljevanje in konec) Pohtba po skupni predelavi !n šolanju vina v velikih sodobnih kleteh je za dolenjsko vinogradništvo to še posebej važno, ker pridelujemo samo kvalitetno vino in če ne bodo v bodoče naši vinogradniki dajali na trg več. alj manj enotni tip cvička ali črnine, ima dolenjsko vino- gradništvo, kot blagovno vinogradništvo, le Še kratko življenje. Tega se moramo zavedati in v okviru kmetijskih zadrug iskati rešitve. Stanje kot je letos, ko nam je ostalo 200 vagonov vina, mora naeega vinogradnika privesti do tega, da bo pogledal preko obzorja svoje zidanice. Kjer rastejo hibridi, je treba proizvodnjo preusmeriti Položaj je še težji v našem Vinogradništvu zaradi razli rja-mja hioridov od šmarnice, oteie, izabele itd. Kmetijska služba in velika većina -kmetijskih strokovnjakov se je stalno borila *a omejitev hibridnih nasadov. Zato smo tudi vsi pozdravili uredbo o taksah na hibridne trte. S taksami dosegamo namreč naslednje: zaščitimo vinogradnike, ki gojijo ilahtno trto, preprečimo širjenje hibridov v izrazito vinogradniških legah in s tem zagotavljamo obnovo s cepljeno trto ter ustvarjamo obenem družbene sklade za obnovo in splošno modernizacijo kmetijstva. V ne vinogradniških legah jpa morajo takse sprožiti proces, ki bo lege, kj so danes pod hibridi, postopoma spreminjal v sadjarske površine ali v dodatno krmno osnovo, ponekod tudi v gozd, v mnogih primerih pa bo treba pridelek hibridov predelati v sladne soke, ki imajo veliko tržno vrednost. Na ta način bomo tudi to proizvodnjo spremenit v blagovno in s tem bodo takse samo pripomogle k povečanju življenjske ravni na vasi. Naša služba "je za celotno reorganizacijo izkoriščanja teh površin pripravljena in bo vsem zadrugam nudila pomeč, ker vsi ti problemi zahtevajo skupnega reševanja v okviru KZ. Vinogradništvo zahteva popolno dosledno zadružno akcijo., Tega se ponekod že zavedajo, zato kmetijske zadruge merviškega območja ie rešujejo ta problem s pomočjo OZZ. V gradnji je nova 150-vagonska vinska klet. V KZ Suhor že zori sklep, da bi 26 zadružnikov v Bušiajt vasi obnovilo skupen, 8 ha velik vinograd na sodoben način, ob upoštevanju lastninskih pravic vsakega zadružnika. Naše področje se Je ni uveljavilo kot vzrejno področje plemenske živine, saj smo doslej proda-ili le 25 glav, zato bi bilo dobro za ntkaj časa ustaviti sejme plemenske živine, da bi najboljša živina ne odtekala drugam. Pn nas se vse botij uveljavila črnopasasti prešjč, ki smo ga ie sprejeli kot našo domačo pasmo in ga tudi -zvalarno v ostale predele Slovenije in na Hrvatsko* Da pa bi črnopasaslega presoja razširdi tudi na področja, kjer ga še nima.jo, smo vnesli na poseben seanam vse priznane preiiČe. Tako jih i-majo v Kmeti j'a milijona k'op.raorvv več sad;a v vrednosti 30 do 40 milijonov. Tukaij so skrite velikanske zaloge in Uhko jih izkoristimo !e, če bodo zadruge te zaloge odkrivale jc 'lih izkoriščale, pa ne z brez-plflčnirrti uslugami, kot je bilo v sadjarstvu doslej, temveč z m" računavanjem uslug in z oblikovanjem močn:h zadružnih skladov na račun teh uslug. Skladi IVO 30. AVGUST 1956 naj bodo za skupno obnovo in sodobno mehanizacijo sadjarstva. Te osnovne naioge, čeprav še vedno brez računa donosnosti, že opravljajo Kmetijska zadruga Šentjernej, Škocjan, Žužemberk, Dvor, Šmarjeta, Črešnjevec, Dra-gatuš, Mdkronog, Šentrupert. Do-ceia pasivne in brez vsake perspektive pa so bile Zadruge Pod-grad, Mirna peč, Brusnice, Sela-Šumberk, Radovica, Vršna sela, Birčna vas. Po poročilih za J rug so porabile Kmetijska zadruga Štrekljevec 4,5 litrov škropiva na drevo, * Smolenja vas 6,5 litrov, kar pomeni, da akcija tudi v taki zadrugi ni bila solidno izpeljana. Bodočnost našega sadjarstva je nedvomno samo v vec,ih nasadih, kjer je moino uporbifci vso sodobno agrotehniko, ki omogoča tudi kvalitetno proizvodnjo. Na-V loga kmet jskih zadrug je, da razvijajo tako sadjarstvo, hkrati pa aktivizira.jo člane, da očuvajo sadno drevje, kj ga imamo. Sedaj je registriranih 32 sadjarskih pomočnikov, njih ltevi-1« pa je treba povečali z najoo! jširmi zadružniki, s tistimi, ki gledajo na razvoj vasi s stališča socialistične preobrazbe vas«.. POSVETIMO VEČJO SKRB IZOBRAŽEVALNEMU DELU Lani je bilo storjenega precej za strokovno usposabljanje naših kmečkih proizvajalcev. V okviru kmetijskih zadrug je b-!o nad sto predavanj (posluša-]o jih je 4503 zadružnikov :n zadružnic), 28 zadružnih tečajev in 5 kmetijskih razstav. Izobraževanje kmečkih proizvajalcev je izredno važna naloga kmetijske službe OZZ. Doseženi so b-l-i . veliki uspehi, vendar posamezne kmetijske za-druge še premalo- izkoriščajo to obliko akliviziranja svojih članov. Organizacija izobraževa'nega de- Snopovezaika in odiagalka na kosilnici »Pobjeda« la v zadrugah je slaba tam, kjer zdruga ne rešuje konkretnih gospodarskih nalog, kjer pa jih rešuje, že to samo terja pogloblje- no strokovno delo in s tem-izobraževanje članov s predavanji, debalami, fiimi, razstavami in podobno. POMEN IN DELO KMETIJSKE SLUŽBE OZZ ZA DOLENJSKO KMETIJSTVO Pri naše obnovi, razvoju in dvjsru kmeti ;ske proizvodnie opravlja kmetijska služba OZZ važno nalogo in ima za seboj že lepe uspehe. Sedaj ima 9 strokovnjakov: 3 inženirje agronome in 6 tehnikov. Ta služba je še mlada, področje široko in brez pomnilnega kadra na terenu, ki bi mogel napotila in izsledke naše kmetijske službe uresničevati -z dneva v dart. Razen tega je skrbela in še ge akcije, konkretno skrbi za številne dru-sestavke, posvete in pomoč. Upoštevajoč vse to, lahko mirno priznamo, da svoje naloge uspešno opravlja. Njena udarno-strokovna moč pa bo še izrazitejša, ko se bo preko poslovnih zvez še bolj približata terenu. Dolenjsko poljedelstvo * živinorejo in sadjarstvom je na dobri poti, postavljeno na zdrave temelje. Od prizadevnosti naših* kmetijskih zadrug in vseh kmetovalcev je odvisno, da bomo lahko čimprej gp*Of«i o sodobni, visdki stopnji dolenjskega kmetijstva. Z ATIRAJMO KOLORADARJA! Zaradi zgodnjega sušenja krompirjeve cime bo brezdvom-no v letošnji jeseni ostal zadnji zarod koloradskega hrošča nezatrt. Nujno je, da kmetovalci, kjer imajo že kroropirišča suha, zatirajo hrošča, da bo v naslednjem letu manj prve/ja zaroda. Ker se običajno po krompirju sejejo osimine, ostanejo v nrslednjem letu moćna legla koloradskega hrosca na Vlado Lamut: MOTIV IZ BUČNE VASI (litografija) je z zam Kaj je s kmetijsko zadrugo Trebnje? Na splošno je finančni uspeh kmetvjsk;h zadrug območja okraja Novo mesto za prvo poLletje 1958 v cei»>ti zadovolj v; osamljen primer poslovanja z zgubo je KZ Trebnje. Prvo polletje letošnjega poslovnega leta im> ta zadruga 1,568.672 din izgube. Posamezne dejavnosti zadruge imajo tole izgubo: gospodarski odsek «05.208 atrojni, kmetirjaki 1 in sadjarski 417.726 i vinorejski 47.102 ostali odseki g.na trgovinski odsek s potroSnim blagom 1,256.972 Dobiček je Imela zadruga pri Ipdkttpu kmetijskih pridelkov. 5f J*ift£1 pa lesni odsek in mesarja v skupnem znesku 767.507 din. Od posameznih dejavnosti zadruge je imela največjo izgubo trgov, dejavnost KZ v znes-ku 1.256.972 din. Trgovinski od;ek je ustvaril premeta le za din 21,157.334 — strdki teg8 odseka pa znašajo 2.541.420 din, dohod-k pa le 1.256.972 din. S primerjavo prometa ln ustvarjenih stroškov, b! morala zadruga kalkulirati povprečni zaslužek najmanj 12%, da bi pokrila vse stroške tega odseka, doseTena kalkulacija pa Je le za 6 07%. Nepravilno bi bilo, da bi zadruga skušala poprav.« svoje finančno poslovanje z dviga- »Drevorodl« vrb na škocjanskih pašnikih že pozdravljajo Jesen nJem zaslužka pri prodaji potresnega blaga, temveč je potrebno znižatj »troske te dejavnosti, kakor , tudi stroške ostalih odsekov. Da bi se znižali stroški mora najprej zmanjšati število uslužbencev pri upravi zadruge, ki obremenjujejo trgov.nski odsek za 499.120 din, nato odstraniti nepotrebne stroške za nepravočasno plačevanje zadružnih obveznosti, ki so že ob polletju 249.993 din. S tako perspektivo bo zadruga prišla na zeleno vejo, v nasprotnem primeru pa je zadruga-na poti do prisiilne uprave ali celo prisilne likvidacije. O tem naj temeljito razpravlja polletn: občni zbor zadruge in naj ukrene vse za izboljšanje sedanjega stanja v poslovanju zadruge. Možnosti za uspešen zadružni vsestranski razvoj so na tako močnem giorgpodarskem področju, kakor je trebanjsko. Jože Sprajcar NHgrajena jugoslovanska vinn v soboto 25. avgusta so oh otvoritvi razstave vin na gospodarskem razstavifiču sporočili ocene razstavljenih vin. Tako je komUlja podelila 3G zlatih medalj. Največ priznanja so prejela domača JuRoslovanska vinn: 24 zlatih, 155 srebrnih In 32 bronastih medalj. Med tujimi ao bila nagrajena: portugalska, španska, madžarska, ln grška vina. v ostri mednarodni konkurenci je to velik uspeh Jugoslovanskih vin. Pridelek pšenice in ječmena ocenjujemo letos kot srsdnje dober, v nekaterih področjih pa colo slab. V hudi z.mi so se žita hudo razredčila, spomladi pa še polegla. T0 velja predvsem za cVmače sorte. Selekcionirane sorte so tudi letos dale primerne pridelke, ki »o znatno nad povprečjem domačih sort, pa tud- poležale niso zaradi neurja. V letošnj h poskusih sta se ponovno najbolj izkazal- sorti prciif-k in bavarka. V povprečju je najlepše pridelke v našem okraju d^la letos sorta prosilk, in sicer 2.470 kg. bavarka 2.360 kg. Italijanska salto pa 2.340 kg, domače sorte po 1.640 kg. Važno je pri tem tudi. da upoštevamo dober pridelek slame or; prolifiku ;m pri bavarski krali ci, k; znaSa tudi 3.0^0 d0 4.000 kg več kot pri italijankah. Prav je. da razširimo na čimvečje površ'ne selekcionirane sorte, predvsem proli-f k, bavarko In mrrebiU za nekatera podroi".;a tudi vialiianke. in sicer v'rgllijo in salto. V Belj krajini .šejejo skoraj samo ital janko. DOBKO SEME JE POLOVICA ŽETVE Skrbeti moramo tudi za zamenjavo semena pri vseh, ki že gejejo selekcionirane sorte. Vsaka še tako ro^na sorta sčasoma v svoji, rodnosti popusti in se ustali nekje v sred ni, ki je značilna za določen okoliš. To naši kmetovalci tudi vidijo in govnrijo, da se je plenica »izrod la«. To ni izrojevanje, pač pa naraven pojav, ko se pri vsaki rastlini. Živali itd. vedno bolj uveljavljajo predstavniki srednjih svojstev. Zato moramo tudj vse selekoion rane sorte stalno vzdrževati, to Je izbirati in siriti samo njihove najboljše predstavnike. To opravljamo na več nač nov predvsem pa s tem, da najboljše, posevke posebna kcmi.ei.1a pregleda In če ustrezajo vsem zahtevam, tudi potrdi. Na tak način se Tanko našri kmetovalci vsako leto oskrbijo z boljšim semenom. Iz izkustva yemo. da je potrebno vsaj vsako šesto leto zamenjati seme, ker se nam v tem času že izrodi. Prav zaradi tega je v vseh programih KZ predvideno, da 'bodo zadruge v letošnjem letu načrtno skrbeie za zamenjavo. Sedaj ko smo pred odkupom in nakupom potrjenega semena za jesen?ko setev, ugotavljamo, da je mnogo zadrug, ki še ničesar niso ukrenile za preskrbo svojih zadružnikov s kvalitetnim semenom. Naj navedem te zadruge: KZ Novo me sito, M rna peč, Trebnje, Velika Loka, Dobrnič, Žužemberk, Otočac, Mirna, Trebelno, Prekopa, Podboč-je, Birčna vas. Vršna sela. Iz ostalih je pa tudi premalo naročil in ne dosegajo planiranih količin v svej. h programih. Slab jd predvsem promet z ječmenom, čeprav vemo, kako slab pridelek imamo pri ječmenu, predvsem zaradi prašne sneti. TAKŠNO POSLOVANJE JE NEODGOVORNO Semenarstv0 spada brez dvoma v stalno važne naioge KZ. krompirju samosevcu v žitih. Zaradi tega je nuino potrebno in so tudi kmetovalci dolžni, da zatirajo hrošča, čeprav je krompirjeva cima že suha. Iz podatkov, ki jih dostavljajo kmetijske zadruge, je razvidno, da so v rabi za zanraše-vanje krompirišč tako imenovani tehnični HCH preparati, ki se prodajajo v trgovini pod imenom bentoks. gamadin in perfektan. Ta sredstva imajo z««o močan duh po plesni in se ne smejo uporabljati za zatiran1« škodljivcev vsaj mesec dni, predno pridelke raspravimo. Ce uporabljamo ta sredstva pred izkopom kromnlrja, se bo krompir navzel trelo neprijetnega duha Po plesni in le zato za prehrano mtmj vreden. Zaradi tega opozarjamo vse kupce, kakor tudi kmetijske z?druge, da sredstev, kot so bentoks. gama-din in perfektan ne kupujejo ozir. ne prodajajo za zatiranje koloradskeg-a hrošča v sedanjem času. Namesto teh naj se uporabljajo sredstva kot pantakan ozir. pepein. Še boljša pa je uporaba sredstev, ki so določena za škropi'"nje. ing. Alojz Lovko Uvoz umetnih gnojil Zveza kmetijskih zbornic Jugoslavije je dobila poldrug milijon deviznih dinarjev za uvoz umeitnih gnojil za jesensko setev. Za ta sredstva bodo uvozili okoli 140.000 ton različnih ume'.nih gnoj U iz Italije. Avstr'.-je, Madžarske in Zahodne Nemčije. SEmen Zato pravzaprav ni opravičila, da seme ne gre v promet. V nekaterih zadrugah dosegajo lepe Uspehe in zadružniki cenijo svojo zadrugo, k; jim .pomaga, da z boljšim semenom pridejo do večjega ko?a kruha. Pri tem je pa zavnićiesirana tudi naša družba. Zadružniki naj rfj tem razpravljajo tudi na polletn h občnih zborih in zahtevajo od, zadružnih uprav, da se semenarstvo razvije v skladu s programi in s c:Vem: čim bolj povečati pridelke .žit. Ing. Rado Lnzner KOMISIJE BODO ODBIRALE PLEMENJAKE Priznavanje plemenipk^v je osnovni ukrep za dvig živinoreje. Namen priznavanja je, da se ob vsakoletnih pregledih izločijo od uporabe za plem»nitev pleinenjaki. ki ne ustrezajo cilju in ka-teri imajo določene slabe laslnosti, Znano je. da od dobrih plemeniakov zavisi tudi kakovost potomstva. Pri priznavanju se plemenjakj oceni u'■■;n po zunanjih o-blkah. pr; bikih pa upoštevamo že tudi mlečnost prednikov. Ob priznavanju plemeni akov izd-aja komisija za priznavanje dovoljenja za uporabo plemeniakov samo onim rejcem, katerih plemenjaki ustrezajo zahtevam dobrega plemenjaka. Nihče ne sme uporabljati za plemeni*ev pleme-nlaka, če ta ni bil pregledan po komisiji m če lastnik ni prejel potrdila ozir. prlpustnlce. da plemen Jaka lahko uporablja za pleme. Od 4. septembra dalje bo na področju okraja Novo MMCO priznavanje plemeniakov t.J. bikov, merjascev in žrebf^v. Razpored glede krajev in časa priznavanja so prejeli vr. občinski ljudski od-borl in živinorejski odsek1 kmetljskh zadrug Po zakonitih predpisih movujo lastniki vseh nad 2 leti starih žrebcev pripeljati plemenjaka na pregled na kraj in ob času, kot je določen v razpisu. Po Odloku o odbiranju plemenja-kov ~ Ur. 1. FLR.T št. 35 55 so predvidene za prekrške sledeče lt A/.r\'v. 1- če la.str.ik ne pripelje plemenjaka ob določenem času na priznavanje s kaznijo 1.000 do 5.000 dinarjev. ?. Če v določenem času po odločbi komisije za priznavanje ne skopi plemenjaka s kaznijo od 5.001) do 10.000 din. 3. Ce uporablja plemenjaka, M ni bil potrjen za plerrie s kaznijo od 8.000 db 10.000 dinarjev. Vsi plemenjaki, kj jih komisija ne potrdi, morajo biti ali prodani (za zakol ali pa skop-:Joni v roku. ki pa določi komisija za priznavanje. Zaradi škode, ki Jo povzročajo v naši živinoreji zakotni plemenjaki, bo po končanem priznavanju uveden kazenski postopek proti vsem. kj plemeniakov ne bodo pripeljal- k priznavanju, če bodo uporabljali zakotne plemenjake ali pa če plemeniakov v določenem roku ne bodo dali skopLU, Ob istem času bo tudi priznavanje žrebcev. Za področje občinskih ljudskih odborov fient-jtvrnej in Kostanjevica bo priznavanje žrebcev 4. septembra v Šentjerneju za področje občinskega ljudskega odbora Trebnje 5. septembra v Trebnjem. Na področju ostalih ob-činsikih ljudskih odborov bo priznavanje žrebcev obenem s priznavanjem bikov in merjascev. Kakor prejšnja leta bo tudi lelos hkrati s priznavanjem žrebcev pregled rodovniških kobil in naraščaja ter sprejem toplokrvnih kobil v republiški rodovnik. Pregled rodovniških kobil in sprejem v rodovnik bo 4. ser-tembra v Šentjerneju za področje občinskih ljudskih odborov Novo mesto, Šentjernej In Kostanjevica, 5. septembra v Trebniem za področje občinskih ljudskih odborov Trebnje, Mirna In Mokronog. Vse lastnike plemenjakov t.J. rodovnih kobil vabimo, da priženejo svoje živali na določene kraje zaradi pregleda. Ing. Lovko Atnjz Naročajte in berite »P0UNJSKI LIST«! Stran 4 • DOLENJSKI CISTf " St. 35 (338) ie zon KAKO PRIPRAVIMO KROMPIR ZA KRMO Ko grozdje zori, vinogradnik rakuna, kdaj bo zrelo in kakšen bo pridelek. Zato je prav, da si ob tej priložnosti osvež mo $po-mm, kdaj zorijo posamezne sorte vinske trte. Da bomo laže presodili, kdaj je posamezna sorta vinske trte v normalnih letih zrela, moramo sorte vin?ke trte razvrstiti v takoimenovane zrelostne dobe. Pri tem razlikujemo: 1. Najranejše (znak R). ki zorijo 10 do 15 dni pred žlahtnino, tO je približno od 20. avgusta do 5. septembra. 2. Rane (znak I. pomeni prw» zoritveno dobo), k, zorijo obenem z žlahtnino, to je v času od 5. do 20. septembra. 3. Srednje (znak II. pomeni drugo zoritveno dobo), kj zor. j o 10 dni za žlahtnino, to je od 20. do 30. septembra. 4. Pozne (znak III. pomeni tretjo zoritveno dobo), ki zorijo 10 dni za drugo zoritveno dobo, to je od 1. do 10. oktobra. 5. Najpoznejše (znak IV. pomeni četrto zoritveno dobo), ki zorijo 10 da. za tretjo zoritveno dobo, to je od 10. do 20. oktobra. Razen časa zorenja je važno, da za vsako sorto vemo še za kakovost in za količino pridelka. Tudi pri tem sorte ocenjujemo in sicer odlične s št. 5, prav dobre s št. 4, dobie s št. 3, slabe s št. 2, najslabše z 1. Sele po upoštevanju dobe zorenja, kakovosti jn količine pridelka, lahko sorte vinsk« trte pravilno ocenimo. To oceno bomo skušali ponazoriti v sledeči tabeli: zakaj bi metali denar za sladkor (ki je tudi važno živilo), ko ga lahko dobimo, če nekoliko počakamo s trgatvijo. Preudaren vinogradnik, predvsem t.sti, ki nima prvovrstnih vinogradniških leg, se bo iz tabele naučil še nekaj. Ko bo sadil novj vinograd, Se bo izogibal sort, ki pozno zorijo'in katere v slabih letinah in slabih legah sploh ne dozorijo. To so sorte III. in IV. zoritvene dobe, katere niti v normalnih letinah ne dozore prej kot oktobra. V slabih legah (predvsem na Dolenjskem, pa tud ponekod na Štajerskem), je treba sadili sorte, ki normalno zorijo septembra, to je sorte I. in II. zoritvene dobe. Najbolj ugodne so v ta namen sledeče sorte: sauvi-gnon ali muškat silvanec, rizva-nec, Radenska ranina. modra franknja, Le s takimi sortami lahko v slabih letinah čakamo 3 trgatvijo 10 do 14 dni tako, da nam tudi v slabih letinah primerno dozorijo. Pozne sorte (na primer: žametna črnina, plaveč, šipon), pa v sisb h letinah velikokrat ns dozorijo in posledica je — nekvaliteten pridelek, ki ga nihče ne mara kupiti. To smo imeli prit ko videti pn žametni črnini na Dolenjskem, ter pri šiponu in laškem rizlingu ter plavcu na Štajerskem v zadnj h letih. In ravno nauk zadnjih let naj nam bo v svarilo pri bodoči obnovi, pri kateri se moramo v količkaj slabših podnebnih prilikah (Dolenjska, nekateri predeli Štajerske) izogibati sort (žametno črnine, plaveč, šipon), ki zorijo v III. ali IV. zoritveni dobi. Tit Doberšek Krompir je v Sloveniji, ln pri nas na Dolenjskem nanvažnejša okopavina. Samo še sladkorna pesa lahko da več hranilne vrednosti na hektar, ker pa zanjo še nimamo predelovalnih obratov, je prav, da posadimo s krompirjem čim več naših njivskih površin. Z iste povrSine nam da krompir več kot 2 in pol krat krmilnih vrednosti kot katero koli žito. 400 kg krompirja ima isto hranilno vrednost kot 100 kg ječmena. Ker uporabimo približno tretjino krompirja za krmo in ker je to dragocena krma. je prav, da jo pravilno in gospodarsko izkoristimo. Pri našem vskladiščevanju v kleteh ali zasipnicah nastanejo do aprila precejšnje izgube v hranilni vrednosti krompirja, NAZIV SORTE Doba Ocena Ocena dozorevanja kakov, rodnosti C as trgatve Sauvignon (Muškat silv.) Laški r.zling Tokag Renski rizling Rizvanec Bei! borgundec Bela klevna Rulandec Tramineč Sipon Radgonska ranina Zeleni silvanec Neuburgovec Malvazija Rebula Rani veltlinee Zeleni -in rdeči veltlinec Rdeča kraljevina Plaveč Rana magdalenka Biser iz Čabe Muškatna žlahtnim Muškat kraljica vinogradov Muškat soproga Mathiae Muškat Hamburg Muškat ottonel Rumeni muškat Zlahtnina (bela in rdeča) Modri burgundec Cabarnet (Kaberne) Modra frankinja Modra portugalka Zametna črnina Sentlovrenka Cesnjevka Refošk (teran) Vranek II 5 4 od 20. do 30. IX. III 4 4 od 1. do 10. X. III 5 4 od 1. do 10. X. III 5 3 od 1. do 10. X. II 4 4 cd 20. do 30. IX. II 5 2 od 20. do 30. IX, II 4 3 od 20. do 30. IX. II 5 2 od 20. d0 30. IX. II 5 2 od 20. d0 30. IX. III- -IV 4 4 od 5. d0 15. X. I 4 5 od 5. do 20. IX. II 4 2 od 20. do 30. IX, u 3 4 od 20. do 30. IX. II 3 4 od,20. do 30. IX. II 4 4 od 20. do 30. IX. I- -II 3 4 od 15. do 25. IX. III 3 4 od 1. do 10. X. III 3 4 od 1. do 10. X. III— -IV 2 5 od 5. d0 15. X. R 3 3 od 20.. do 30. VIII. R 3 3 od 20.. do 30. VIII. I 3 4 od 5. do 20. IX. I 4 3 od 5. do 20. IX. III 4 5 od 1. do 10. X. III 4 3 od 1. do 10. X. I 4 2 od 5. do 20. IX. III- -IV 4 3 od 5. do 15. X. I 3 4 od 5. do 20. IX. II 5 2 od 20. do 30. IX. II 5 3 cd 20. do 30. IX. II 4 4 od 20. do 30. IX. I 3 3 od 5. do 20. IX. III—IV 2 I od 5. do 15. X. I 3 3 od 8. do 20. IX. I 3 3 od s. do aft ix. III 4 4 od 1. do 10. X. III 3 2 od 1. do 10. X. Grozdni sukač - seneni črv je letos napravil veliko škodo V zadnji kolon.: napovedan čas trgatve velja za normalne letne. Letošnjega leta pa ne moremo smatrati za normalno, kajti v maju in juniju je bilo derevno in hladno, kar je povzročilo, da je vinska trta za 14 dni zaostala v razvoju. Tega zaostanka niti razmeroma ugodno vreme v juliju in avgustu ni Veliko družinska nesrečo 23. avgusta je v Petiševcih v novi hi£i Janeza Bencika eksplodiral piin. 4 otroci so od opeklin umrli, mati jn hči Es*e-ra se borita s smrtjo. Do nesreče je prišlo tako: it cevi slabo napeljane plinske razsvetljave je uhajal plin metan, žena Katarina pa je prišla s petrolejko v sobo in tako se je metan v trenutku vnel, Vsi družinski člani so dobili hude opekline, v čakovskj bolnišnici pa bo najprej umrli 12-letna Valerija 8-letni Zlatan, 5-Ietna Zlata, medtam ko je samo za 4-let-no Estero upanje, da bo ostala živa. Umrla sta tudi 6-letni Flori j an in oče. V mariborski bolnišnici se zdravniki trudijo, da bi z najmodernejšimi pripomočki in znanstvenim; izsledki rešil; ma.ter in hči. moglo povsem nadoknaditi. Zato je nujno, da bomo v količkaj ugodnem jesenskem vremenu počakali » trgatvijo 5 do 10 dni po času trgatve za posamezne sorte napovedane v zadnji koloni tabele. Le tako bomo dosegli primerno kakovost vinskega pridelka. Vedeti namreč moramo, da je slovensko vino v Jugoslaviji konkurenčno ostalim vinom le * svojo kvaliteto, ne pa s količino. Kvaliteta se pa pridobi le. če bomo počakal; s trgatvijo, kajti nobeno dodajanje sladkorja ne more nadom«-stiti tistega sladkorja in arome, ki ga da narava. Pa tudi — Suhokronjsko nadlogo Divje svinje kar naprej delajo Škodo na polju, nihče pa se ne zmeni, da bi to preprečil ali pa škodo plačal. Na občini pravijo, naj kmetje kupijo ferol, ki • svojim ostrim duhom odganja nadležne nočne goste. Poizkusili so tudi s tem, vendar to nič ne pomaga. Edino uspešno sredstvo ie stalno varovanje pridelkov preko noči, to pa je zelo naporno. Kmetje se hudujejo, ker nihče nič ne ukrene, da bi ae škoda po tej divjadi omejila. članek ing. Grgoviča v »Dolenjskem listu« pod naslovom: »V-nogradnikj zaUrajte drugi zarod grozdnega sukača«, je hvale vreden in za nase vinogradnike zelo koristen in poučen. Letošnje mckro vreme je bilo za razvoj senenega črva izredno u-godno. Lič nke prvega rodu tega škod'tjivca so letos uničile ogromno grozdičevega cvetja »n povzročile veliko škodo. Samo na zadružnem okolju Vinarske zadruge v Kostanjevici na Krki je po grozdnem sukaču cenjena škoda nad 23 odstotkov. Še huje so prizadeti vinogradi ob levem bregu Save, Katastrofalne pa so posledce v vinogradih južnega pcfcoćja Gorjancev. Drugi rod grozdnega sukača, imenovan kiseljak, nam utegne letos napraviti se hujšo škodo, če bodo vremenske razmere ugodne. Ličinke se ujedo v jagode in posledice ne izostanejo. Vse tako načete jagode so za vinogradnik a izgubljene, ker gnijejo in ciknejo. Prav posebna nevarnost pa je v tem, da se kiseljaku prdruži se siva plesen - Betrvus, ki se ka/j rada usede na načete jagode. Siva plesen nam je lansko leto napravila veliko škodo po vinogradih. Zadružniki sprašujejo, kako nastavljamo lovne posode in kdaj jih nastavlja-mO' Za lovno posodo Je najbolj pripravna pločevinasta škatJa od konserv. V posodo nalijemo kipeče tekočine za vabo. Nabolj se obnese pivo, pa tudi ciknjeno vino je dobro. Lovne posode pritrdimo na koije v višini grozdja. Da nam kipeče tekočine ne uniči dež; jo postav-mo ped trtne liste. Lovke moramo pregledati vsako jutro, zabeležiti koliko samic se je ulov-ilo in jih odstranimo s sama vred. Spoh moramo iz škatle vse odstraniti in na novo postavit-. Lovno posodo za grozdnega su- naijboljj razgiban in tudi konec letenja sarme. Dnevi nabolj razgibanega letenja sam-c so Usti, ko samice odlože največ jajčec na grozdje. Od tega dne računamo, kdaj se bodo približno izlegle ličinke. Preobrazba zavisi od vremenskih razmer. Sred' trsov pa hramček stoji... kača - senenega črva - postavljamo že prve dni maja, če je vreme toplo, pri bolj hladnem vremenu po 9. maju. Za metulja kiseljaka pa začnemo nastavljati začetkom meseca julija. Pomembne so samo sam ce, ki jih s/poznsmo po nabreklem zadku. Letanje samic grozdnega sukača je merilo za izračunavanje, kdaij je čas za zatiranje tega škodljivca. Po ulovljenih metujčk-n ugotovimo prčetek letenja, kdaij je bil let Traja prib! žno 11 dni, če znaša dnevna temperatura med 16° in 20° C. Pri večiji temperaturi pa 6 dnu V času preobrazbe lahko zatiramo grozdnega sukača z nikotinskimi preparati- Nikotin uniči zalego jajčec. Ličinke pa uničujemo s sredstvi, ki jih je navedel ing. Grgovjč. Čeprav so navodila za letos prekasna, pa je le prav, da vinogradniki zvedo, kako bomo uničevali senenega crva v prihodnje tudi za 30°,'o, to je skoraj tretjina. Krompir v kleti diha, živi in raste. Pri tem pa se hranila nekoristno izgubljajo. Tudi različne gnilobe uničijo precej krompirja. Čim toplajša je klet, čim višji je kromp rjev kup in čim dalj je krompir v kleti, tem večje so izgube. S RISANJEM PAR.IENEGA KROMPIRJA PREPREČIMO VSAKO IZGUBO Krompir za kimo moramo tako in tako kuhat., ali pariti. To vsakdanje opravilo je neprijetno pa tudi drago in jemlje ženi mnogo dragocenega časa. V kleti je treba vedno znova krompir prebirati, osmukati kal:ce, krompir oprati, najož ti ogenj, kuhati in krompir še zmečkati. Stroški za vse to brez dvoma niso majhni. Skoda samo. da na-ii kmetovalci ne računajo z njimi. Mnogo bolj gospodarsko je, da jeseni ves krompir, ki je namenjen za krmo, skuhamo "v brzoparimiku in ga nato kisamo v večji kadi, lesenem, betonskem ali zazidanem silosu, ob primerni pozornosti pa tudi v skopani jami obloženi s slamo. Pri 1000 kg si prihranimo najmanj 200 kg krompirja, ki bi nam sicer propadel z rastjo, dihanjem in gnitjem, velik prihranek dosežemo tudi na drvih in na času. KISANJE KROMPIRJA JE PREPROSTA STVAR Pri kisanju moramo upoštevati predvsem naslednje: krompir moramo pred parjenjem dobro oprati, pariti ga smemo samo tako dolgo, da se krompir zmehča, nikakor pa se ne sme raskuhati. Kad ali silos moramo hitro polniti še s toplim krompirjem. Najvažnejše pa je, da krompir sproti plast za plastjo dobro stlačimo, tako da ga razmažemo in iztisnemo iz pretlačene gmote ves zrak, kakor delamo tudi ko kisamo zelje. Prebačen krompir nato hitro in dobro pokrijemo. Na krompir natresemo kakšnih 10 centimetrov pšeničnih plev, nato pa zamažemp kad ali silos s približno 30 cm debelo plastjo gline ali mastne ilovice, katero večkrat vlažimo, da nam ne poka. Skozi razpoke prodira zrak, ki nam kvari ali lahko popolnoma pokvari kisal. Da ne bo površina gline pokala, lahko zasejemo po njej ječmen ali pa namećemo nanjo še nekaj s'am?, vendar pa tu ta tam površino vseeno navlažimo. Po 4 do 6 tednih je krompir skisan in uporaben za krmo. Prašiči in ostala živina ga rajši žr0 kot 6veže parjenega. Pravilno kisan kromlpr tudi lepo aromatično diši in je svetle barve. Likar Jože Ing. Zorka Robida: 2 Ne samo v v jjf količina M VCt§ttej&€t je Prijazno nas gledajo teličke in telički na Kmetijskem posestvo Trška gora Važnost dobre stelje Molznice moramo pravilno in smotrno krmiti. Ne smemo pu. stiti> da bi ž vina stradala, kajti izstradanih živali pozneje, ob bol.lst prehrani, ne moremo več spraviti na nekdanjo v šino mlečnosti. Krma za molzno živino mora biti zdrava, n« ples-niva in ne nagnita, snažna, brez Vinogradništvo V SVETU Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je II. mednarodna razstava vin (od 25. avgusta do 2. .septembra). Na raz-:tavi sodeluje 20 držav. V zvezi tem bo verjetno marsikoga od naših vinogradnikov zan malo, kakšno je stanje vinogradniške proizvodnje v svetu. Splošno je znano, da je vinska trta kot kulturna rastlina razširjena na vseh kontinentih »veta. Ker je trta predvsem »rastlina sonca«, je razumljivo, da dobro uspeva in daje sladko grozdje le v zmernem pasu severno itn južno od ekvatorja. Pretežn del pridelka grozdja gre za vino. le manjši se predela ali uporabi za druge pro- izvode ali pa konzumira v presnem stanju. Vinsko trto goji Človek že več tisočletij. V tem času je nastalo nekaj tisoč različnih sort, tako da se v na ne razlikujejo samo Pb kontinentih, temveč turi' po posameznih deželah in pokrajinah. Naj takoj poudarimo, da vlada na svetovnem tržišču huda konkurenčna borba ter da se dobro vnovčijo le visokokvalitetna vina. Statistika nam daje za leto 1952 tele Štev lk* o vinogradniških površinah v svetu: glede na Namizno in suho Vino 1934—38 grozdje Skupaj ha ha % ha % ha Vi EVROPA 5.580 000 (—lOO.OfVi) 81 175.300 17 5,755.300 73 ZSSR 360.000 ( + 110 000) 5 78000 7 436.000 5 AFRIKA 488.000 (+ 2.0O0) 7 24 000 2 512 000 6 AMERIKA 39B.OOO (+ 48.000) « 164 500 18 580.500 7 OCEANIJA 31.000 (-f 7.000) 0,4 35 000 3 68.000 1 AZIJA 40.000 (4- 10.000) 0.6 587.000 55 827.000 8 SKUPNO 8.895 000 ( + 75.000) 100 1,061.800 100 7.956.800 100 Čeprav se je vinogradniška predvojno Manje, razen v Ev- površina v svetu med zadnjo rop. svetovno vojno zmanjšala za Od vseh držav na svetu ima okrog 4%, j« daneB ie pmegla največ namjznih sort gro»dja m 9ori f» rozine Turčija, saj ima 559.000 ha zasajenih s tak:m: sortami, kar predstavlja preko 50% tovrstne proizvodnje v svetu. Za njo je Amerika s 132.500 ha in ZSSR s 76.000 ha. Na drug. strani pa imamo Francijo eno od najmočnejših vinogradniških držav na svetu, k. ima 1,489.000 ha vinogradniških površin za vinsko proizvodnjo, za proizvodnjo nam z-nih sort grozdja pa samo 38.900 ha. Naša država zavzema po površini in količini pridelka med 40 vinogradniškimi državam, na svetu 10. mesto. Prv h deset držav ima naslednji vrstni r^d: Italija ' 1.702.000 ha Francija 1.561.000 ha Španija 1.556.000 ha Turčija «11.000 ha Alžir 388.000 ha ZSSR 360.000 ha Portugalska 354.000 ha Madžarska 240.000 ha Grčija 236.000 ha Jugoslavija 232.000 ha Ce primerjamo hektarske pridelke vina po posameznih kon-t nentih vidimo, da se je n. pr. hektarski pridelek' v Evropi v zadnjih 50 letih dvignil od 21 na 25 hI, v Afriki od 31 na 50 in v Ameriki od 3« na 47. Ta dvig hektarskega pridelka je razumlj v, če upoštevamo povečanje površin, zboljšanje kletarstva, razširitev hibridov, povečano porabo umetnih gnolil, zaščitna sredstva, se'ekci'o itd. Zanim'v; so stat's-t'čni podatki o po'r-'!r-J; vina glede na ostale pijače; mleko 1.850 milijonov hI ftaj 2«5. milijonov hI kava 220 milijonov hI pivo 217 m lijonov hI vino ^0 milijonov hI Da je mleko kot osnovna hrana na prvem mestu, je razumljivo. Potrošnja mleka raste rz dneva v dan'. Caj cenijo največji narodi sveta (Kitajska, Indija, Japonska), v Kavo, pijejo predvsem moha-medanski narodi ter narodi v tropskih predelih, narašča pa potrošnja kave tudi v Evropi. Pivo ,ie narodna pijača mnogih severnih narodov, največ ga potroši Skandinavija, Tudi v no je narodna pijača mnogih narodov (v Franciji, Italiji, Španiji, Argentini, Grčiji, Cileju, pa tudi v Jugoslav ji). Naj navedemo 6e nekaj podatkov o potrošnji vina na osebo v nekaterih državah. V dobi od 1949—1952 zna.4a letni po-vpreček po državah: * r Francija 126 litrov Italija 77 „ Argentina 53 „ Španija 50 „ Madžarska 35 „ Švica 34 M Avstral M a 17 •« Avstrija IS ,, Južna Afrkn 8 .„ ZDA 3.« „ Belgija 4 „ Nemčija 3 „ Švedska 15 „ Anglija 1 m Na splošno pa nam statistik« pove, da potrošnja vina v svetu pada. Vzroki tega zmanjšanja 60"predvsem naslednja: 1. nad tri čVtrtine prebivalstva v svetu p je čaj, kavo, pivo in žgane pijače, vino pa je la luksuzna1 pijača; 2. zvišanje davščin in carin na vino; 3. omejitev uvoza prj posameznih državah ter 4. razvoj avtomobil zrna. b razpoložljivih stasističnih podatkov lahko povzamemo tudi za nas izredno važne ugotovitve. Predvsem lahko zaključimo, da se svetovno tržišče bolj zanima za grozdje kot za vino, a kater m je skoraj zasičeno. Namizno grozdje, rozine, koncentrati, grozdni sok, sirup, marmelade, mezge Itd. so artikH, kj so vedno bolj iskani. Glede vnovčevanja vina pa odloča samo kvaliteta. Iz tega kratkega pregleda stanja v nogradnlštva v svetu ter potrošnje proizvodov ti panoge sledi praktičen zaključek: 1. Izboljšati moramo kvaliteto naših vin. To bomo dosegli z načrtno obnov0 in z organizacijo predelave, neg* in vnovčevanja vin preko zadružn h vinskih kleti. 2. S?dit! ve* namiznih .*ort, da si pridelamo večje količine namiznega grozdja za presno potrošnjo in predelavo; s tem ■ bomo izboljšali prehrano, hkrati pa'nam bo vinogradništvo tudi več nejflo. In«. L. H. prmesi peska, zemlje, blata, gnoja itd., in nikdar v s.anju razpadanja ali vrenja. Prehod od suhe na svežo - zeleno krmo aLi paso, moramo uravnati postopno, če ne nastanejo motnje v prebavilih, posledice pa so padec količ ne in tolSčnosti mleka, shujšanje živali, driska ter močno okuženo mleko. Molzno živino krmimo v rednih presledkih in vedno ob določenem času, četudi prit ska poljsko delo. Zanemarjen je rednega krmljenja je našemu mlekarstvu že zelo škodovalo. Voda zs molzno živino mora biti čisJ'a in brez bolezenskih kali. topla od 12 do 15 stopinj C. kakršen je pač letni čas. Zelo zgrešeno n za zdravje živali hudo Škodljivo je napajanje takoj po krmljenju z zeleno krmo. Za izboljšanje kakovosti mleka je brez dvoma važna tudi stelja. V splošnem pri nas stelje primanjkuje, po večini je imamo iz gozdov. Ta prihaja v hleve največkrat že vsa prepe-rela. onesnažena x zemljo ali pa mokra m je pravo leglo kvarljivcev mleka. Najboljša stelja za mlečno živino je slama krušnih žitaric. k: pa jo pri nas zaradi pomanjkanja eena večinoma pokrmlmo. To po. manjkljivost bomo odpravili, ako bomo izboljšali travnike n živino več pasla. Sploh je priporočljivo, da se molznice čimveč gibljejo na svežem zraku. Slama za steljo mora bit suha in zdrava. Da jo moremo boli« nastiljatl, jo razrežemo na 30 cm, taka tudi bolje vpija gnojnico, se da leDŠe na gnojišču zložiti jn pravilneje dozoreva v gnoj. Ako nastijaimo z mahom, praprotjo in go?eVnirni ♦'tvarni moramo paziti, da »o zdrave in auhe. Tudi to razrežemo. Za nastjij molznicam je nenrimer-na kmmpirlevka n fižo'ovica, repnjak, korenjevec in podobno, rta^tiljamo vedno Po molži, pred nastil janjem iztresemo zunaj hleva prah in za molznice od-heremo najboljšo steljo, ki jo .rnerno. KAD ALI SILOS MORA J USTREZATI ŠTEVILU PRAŠIČEV NA KMETIJI V kubik kadi ali silosa spra-v mo okrog 1000 kg krompirja, toliko pa ga tudi rabimo, da nam pitanec priraste za 90 do lOo kg. Pri gradnji silosa ali iz-, biri kadi upoštevamo predvsem naslednje: kad ali silos ne smeta imeti prevelike površine. Vsak dan moramo odvzeti s površine v vodoravni smeri ali pa 3 površine v navpični smeri plast, debelo najmanj 5 d0 10 centimetrov, sicer se nam na površini skinan krompir kvari. Ako odvzamemo s površine 1 kvair. metra 5 cm debelo plast skisanega krompirja, tehta ta okrog 50 kg, kar zadostuje za dnevno uporabo pri 6 do 8 -pitancih. Zato je pametnejše, da kisamo krompir v več manjših kadeh ' ali da gradimo silose z majhno površino. Po odvzemu kisali vsak dan s:lažo prekrijemo s kakšno vrečo. Skisan krompir pa .z silosa najbolje izrezujemo z nožem, ki je na dolgo nasajen in m ga napravi vsak kovač. Z DETELJAMI LAHKO KROMPIRJEVO KISAL DOPOLNIMO Krompir je predvsem bogat škroba. Škrob se v živalskem telesu pretvarja v maščobe edino ob prisotnosti beljakovin :n še drugih snovi. Da bi dobili popolnejšo krmo. dodamo krompirju, k; ga kisamo, tudi mlade zelene detelje. Na 3 do 4 dele krompirja dodamo 1 del detelje, ki smo jo zrezali in pustili, da je zgubila približno nekaj manj kot polov c0 svoje težine. Silira-mo potem tako, da vlagamo plast detelje, vse seveda zelo dobrem tlačenju. S takšno krmo si lahko pomagamo v pitanju tudi brez posnetega mleka. PESO KRMIMO PRED KROMPIRJEM Peso krmimo najprej, ker tudi ona izgublja vsak dan najboljšo svojo sestavino, to je sladkor, zarad; tega pa smo jo pridelovali. Skisan krompir čaka in ni podvržen noben m izgubam. Tudi ta nasvet je vredno upoštevati, zato krmimo peso takrat, ko je še sočna, bogata sladkorja in vitaminov, ne pa spomladi, ko Je že precej izgubila. Mnogo kilogramov masti bomo na ta način več pridelali. ŠIROKO AKCIJO ZA KISANJE KROMPIRJA NAJ IZVEDEJO ŽIVINOREJSKI ODBORI Kisanje krompirja za krmo je brez dvoma gospodarski ukrep, ki gospodarstvu zagotovi več krme ob neznatnih ali prav nobenih izdatkih. V našem okraju se letno pusti za krmo jeseni pribl žno 18 milijonov kg krompirja. Od tega nam propade okrog 3 do 4 milijone, ki bj jih lahko v celoti rešli s kisanjem. Vrednost tega krompirja znaša od 18 d0 32 milijonov dinarjev. Maščob pa izgubimo na ta način okrog 200 do 250.0000 kg. Prav zaradi tega je takšna akcija splošnega pomena in je prav, da jo vse KZ in njihovi ž vinorejskj odbori razvijejo v širino. Ing. Ra*o Linzner Hmeljarke pozdravljajo i bralce Dolenjskega lista »Zeleno zlato« — hmelj je letos dobro obrodil. Pravijo, da j« pridelek večji h> boljši ko lani. Na 1800 hektarov površine, zasejane s hmeljem, vse mrgoli obiskovalcev (Slovencev in Hrvatov iz Hrv. Zagorja). Tudi dolenjske obiralke so vmes. Cilka B&rblč nam je pisala: »Vse živo je v Savinjski dolini- Od vsepovsod so prihitele dekleta in žene. V gosti jutranji Z vseh strani so pribit* e pridne obiralke v Savinjsko dolino: tudi Dolenjke so vmes, ki pomaaajo obirati »zeleno zlato« — di-..... hmeljevo rožo. megli odhajamo »počite na delo. Zvečer se vračamo utrujene pa zadovoljne in vesela pesem ae razlega v tlhoto. Veliko nas j« tukaj in obeta se nam dober zaslužek, kajti hmeljska letina Je dobra. Vse n;iš> doma lepo pozdravljamo s te »hmeljske oh* četi«, kot pravijo Savunjčanih j 35 t338) »DOEEN3SKI CISTc Stran I Življenje in delo pod Straško goro Nabrano v Gorca čeka požlahinitve ska zadruga napreduje -bloki - Ena izmed najlepših dolenjskih sotesk in dolin je gotovo dolina Krke. Že od nekdaj leposlovni radi opisujejo te kraie in njihovo romantiko. V mldjših letih smo jo kot vasovalci občudovalci ob mesečini; ker sa nje Krka kot srebrna reka prs>-ti. Noverau mestu, smo ji dali :me »doiina meseca«. Ko še ni bilo železnice, so tudi naši predniki .morali potovati nekoliko druf/uče proti Ljubljani. Če so hocJsUi peš, so si radi izbrali pot po soteski ob Krki mimo *?u- — Na Brezovi rebri taborijo kosmatinci — Kmetij- - Romantika in neromantična pota — V Straži rasto Vzoren kotiček za turizem, ie... nejših tnt, žal pa je pri tate dtležr samorodnic odločno prevelik. Ne moremo verjeti tistam, Ki zagovarjajo gojitev samaroci-nJe, češ da zaradi megle na Krkj cepljenka ne uspeva dobro. Ne gre pozabiti, da vinograd pokojnega učenika Dularja, zasajen z najboljšimi žlahtnimi tr-timi, poz.ebe »zaradi megle* ni poznal. Dular je imel v svoji iileti vedno prvovrstno, sortirano- kapljico tudi na prodaj. Očitno je, da je imel dobro kapljico samo zato. ker je *'o z leti zavzeli zelo velik oo-seg — tudi nad 100 kub. metrov rij posameznih parcelah in tako predstavljajo ti kupi sedaj nt-}*akšne meje med vinogr-di. Kako hi to kamenje pametneje izkoristili in pridobili še ve 2 rodovitne, vinogradniške zem-'■'<-■? V preteklih letih je bilo govora, da bo speljana nova i tsta iz Straže povprek na fh Brezove rebri; ta cesta bi bii. velika pridobitev za tukajšnje i inogradništvo, ker b: lahko za nieno izgradnjo porabili vse ka- zemberka, saj jim je bila ta po: najbolj kratkočasna, obenem pa najkrajša. Zato ni čuda, da to testo še danes uporabljajo motorna vozila, tuja in domača — •dolina se jim tu prikazuje v vsej svoji mičnosti. Naši dedje :n babice so vedeli povedal, da .je bila dolina Krke zelo prometna, tu sd se naseljevali obrt-iviki in trgovci in dobro se je razvijalo gostinstvo. Iz časov turških vpadov, so ostali grado/i .L-ukna, Soteska, Žužemberk. Ne smemo pozabiti na zdravilni topli vrelec Dolenjske Toplice, ki *o ga poznali že davni prednis. in hvalili njegovo vrednost. Ti lepi kraj.i z blagim podnebjem so pomembni tudi v kulturno zgodovinskem smislu, saj so 'u tudi arheološka najdišča, zaščitena ozemlja in številni kraji znani iz narodnoosvobodln* Vojne. Skoraj tifk nad levim bregom Krke, tako rekoč nad glavno cesto, se razprostirajo na pobočju Brezove rebri od Prečne.do Dvora številni vinogradi, ki so morali biti neikoč zelo skrbno negovani. S poti na Brezovo reber (597 m) je lep razgled na Kočevski Rog in na Gorjance, a po dolini Krke od Soteske ln Toplic ter Podgrada do Novega mesta in še dalje. Nad temi vinogradi se je v zadnjih let h naselil medved, ki je prilomis-H najbrž iz Roga in preplaval Krko. Bržkone mu je v hudi zmi bolj pogodu sončna leca tega kraja kot temni Rog. Pred drugo svetovno vojno ga v teh k'ajih ni bilo opa/.ntJi, tudi partizani ga tod niso srečah, ffrle jeseni 1952 je medved pregnal prvega vinogradnika tik pred trgatvijo, vendar nekateri tega niso hoteli verjeti in si vzeli vse le za šalo. Sedaj ž-* lovci sam: računajo, da zn^ša prirastek kosmatincev že kar lepo čez trideset. Najnovejši 'sivk med njimi in V. je pok:<-zn?, da imajo medvedje tu.'.t svojo družino — srečal je tri stare in 2 mladiča. Ker dsla medved škodo po vinogra i'h. njivah in sadovnjakih, je uml.ii-v<-, da nima preveč navdušen n pr ja*eljev. Sredi Rrezove rebri nad Ro-manjo vasjo stoji med vinog-a-d: znamenje, ki izvira iz 17. stoletja. Vse okoli priča, da so bili Je naši predniki marljivi :'ino2radn;ki. Danes se v tem kraju goji cela vrsta najraz'i- vinograd dobro obdeloval. Pa tudi pri nekaterih drugih vinogradih se cepijenka dobro obnese. Da bi bili vinogradi urejoni in da bi prinašali vinogradniku plačilo za njegov trud, je na1-prej treba obnoviiiii trte, hkra-t> pa odstraniti debelo kamenje in poskrbeti, da bi pridobili čirn vt.č obdelovalne zemlje. Prejšnji rodovi so obdelovali vtnogra^.o skoraj do vrha rebri, ki je želo «*kalovita, in odstranjevali kamenje tako, da so z njim zidali podporno ziidovje občinskih vinogradniških potov in zidai^L, pr' regolanju pa so kamenje po-kiadali pod zemljo. Preostalo samenje'so metali na kupe, ki menje, na svoj račun pa bi naposled prišli tudi turisti dn 'etniki. Druga rešitev bi biia, aa bi kamenje porabili za vinogradniške terase, škarpe, s čimer bi tudi preprečili odpiav-l;'anje zemlje in plazove, kar se ;e letos zgodilo na več krajih, ko so plazovi zasuli občinsk* vozna pota. Samo tako bi bi.o mogoče misliti na mehac *. \o oodelovanje. Zato je prvi pogoj, ria se uredijo pota, ki so sicer grajena, so pa v sedan'em ..-tanju neuporabna za dovoz strojev in orodja, še posebno v gornjih vinogradiih. V Straži pri Novem mestu J9 f-na velikih kmetijskih zadrug v Sloveniji; ima trgovino, pekar- no, gostilno, skladišča, dvorano za fizikuturo in gledališke nastope ter kino. V prvem nadstropju velikega zadružnega poslopja so občinski uradi in zadružne pisarne. Ob združitvi občin Straža in Dolenjske Toplice je kmetijska zadruga postala še pomembnejša, Zgradba je v neposredni bližini železniške postaje, tudi od tod je lep razgled po dolini Krke, v ozadju pa je Straška gora ali Srobot-niik z vinogradi. V zadružni trgovini se lahko preskrbiš z vsem mogočim blagom, tudi kmetijnkimti stroji. Postrežba je ustrežljiva in v dobrih rokah tov. Viktorja. Da t>i ne propadla tradicija vinogradništva na veliki Straški gori, bi bilo nujno urediti lastno zadružno trsničarstvo in Grevesnico. Več kot jasno je, da ima lahko tu ravno zadruga bogato področje dela v znamenju gesla — vse za obnovo stoletne tradicije vinogradništva v tem kraju! Tarnanja in jadikovanja ne b' bilo več treba, ko bi se posrečila zamisel predlanskega leta. da bi namreč Kmetijska šola Grm uredila na Straški gori vzorni poskusni vinograd. Zakaj opuščati tako zamisel? Ta okoliš ima in čuti nujno potrebo po vinogradniških in sadjarskih strokovnjakih Kmetijske šole na Grmu, parcela pa 1© tudi tu. Občina bo gotovo priskočila z vsem razumevanjem in sredstvi na pomoč, prav tako obe zadrugi v Straži in v Toplicah. Treba je pač gledati v bodočnost — gre za skupno korist vseh občanov velike občine. V Straži je bilo lansko leto dozidanih 7 stanovanjskih blokov, letos pa zidajo še naprej. V nove hiše so se že vselile družine uslužbencev tukajšnje železniške delavnice. Promet je še bolj živ. na Krki se raj vi j a šport, prihajajo izletniki. Po utrudil'vem delu si ljudje zaže-le oddiha, v naravi, kd je tukui tako lena in privlačna, posebno v Straški gori oziroma na Brezovi rebri. Turizem pa tu onemogočajo nevzdrževana pota Kako bi to dosegli? Pota na Gorenjskem slovijo, da so lepo in okusno urejena. Vsak posest-n'lk parcel jih lepo vzdržuje ob svoji mejii. Zaveda se, kaj prinaša turizem v lep in čist kraj. Zakaj tudi pri nas ne bi napravili tako?! I, Br. Največji povojni sejem 24. avgusta so prignali na Šentjernej sfci sejemski prostor živinorejci iz šentjernejske okolice in iz hrvatske strani doslej največ živine po vojni Na sejemskem prostoru so prodajali tudi razno lončeno posodo, tekstilne izdelke, čevlje in različno sejemsko blago. Nakupovalci živine so imeli med vsemi kupci največjo izbiro, zato je cena živini močno padla, vendar pa so jo tudi na šentjernejskem sejmu plačeval draže, kakor ^o se dogovorili mesarji nedavno na sestanku v Novem mestu in to od 125 do 130 din za kilogram. Na sejem ni prišla tržna inšpekcija iz Novega mesta, pač pa nekaj prekupčevalcev iz Brežic m Kostanjevice. Dva so organa LM v Šentjerneju hitro zasledili. Ves promet z govejo živino je takoj prevzela kmetijska zadruga v Šentjerneju. Največ živine je kupilo izvozno Novo mesto pod drobnogledom Spet »po novomeško«? Stanovala: in hišni svet so predlagali. Uprava stanovanjske skupnosti pa je odobrila popravilo stanovanj v hiši splošnega ljudskega premoženja v Dilan-čevi ulici št. 2. Hiša je stara in stanovanja v njej zelo slaba. Eno stranišče za dve družini, slaba električna napeljava, ki lahko vsak čas povzroči ogenj, tla vdrta, okna slaba in podobno..Napravljen je bil predračun za dela in Uprava je dala nakazilo, ker je bil denar za najnujnejša popravila na razpolago. Dela so se pričela, stranko pa so se utesnile ali preselile v zasilne prostore, saj zdaj je toplo. Vse je šlo, čeprav počasi. Med drugim so vzidali tudi tri nove okenske okvire, dva pa so ravno vzidavali, ko je treščilo t občine: stop, prenehajte z deli! Nimate gradbenega dovoljenja za zunanja dela (zamenjavo oken)! Mestni urbanizem je treba strogo spoštovati! Zidarji so odšli, stanovanje brez oken pa čaka. kdaj bo izvolila priti komisija, katere glavni član je na dopustu. Ta bo odredila, ali se okna zamenjajo ali ne in, če bo treba že zazidana okna odstraniti! Lepo in prav, toda al: ne bi mogli to stvari urediti pred priče'ikom del. Ali se občina ln Uprava stanovanjske skupnost!, k; sta v eni stavbi, ne bi mogl5 sporazumeti že prej? In končno — urbanizem in njegove zahteve! Vsak priznava prizadevnost urbanistov, ki hočejo, mestu o-hraniti staro podobo in imajo zasluge za sedanje prenovljeno lice mesta. Toda včasih že predavajo in mnogi meščani tega več ne razumejo. Urbanizem v nobenem primeru ne sme o-vtrati izboljšavo stanovanj, za katera v starih stavbah ne moremo trditi, da so vsaj malo primerna za danamje potrebe. Menimo, da se bo o tej stvari še kdo oglasil, kajti taki spori, ki resno ovirajo najbolj nujno obnovo stanovanj, niso nikomur v prid. Oh, ta železniška blagajna Nedelja zjutraj okrog 6. Debela 7tača pettrikov se preriva v skratj-ne-m neredu pred edinim odprtim »)!a.;:; i.n-ikim okencem na novo. meekem kolodvoru. Doipustniki z ( ;>,i. \ :wni nervozno čakajo. Prihajajo Se vedno novi, avtobus jih izbruhne, kača se debelli. Dvostcipi -.n.• i.jo v četvero jn peterosto-pe. Prerivanje, godrnjanje, ne. vljudno^''. Ljudje gledajo na za-peetaie ure, kazalec neusmiljeno hm, Vla>k 7. Bele krajine pripelje na postajo, ž-irvčnost nara.M.i: kaj če vlak ne bo čakal . ..? Ti. .-tim, k| so se prerinili do blaga ne, mole ostali denar in prosijo, naij še zanje kupijo vozovnico, i oda — vsaik Je sam sobi najbližji, r,. pa kdo vzame denar od neikogrt. ji zadnjih vrst, je rte-b'žr>n splošnega godrnjanja. Seveda, bt čaka eden, ni) čaka šp drugI. Pride moški in se poetavl kar lepo sredi vrste ljudi, hoteč čimprej do okenca. Ca.kalooi pa •pokonci. Besedni boj. Moški, po videzu Srb. sierr iMtepi. OomoVi pa nekemu drugemu moškemu •denar, češ n*y mu kupi vozovnico. Ta zahteva sipet vzburja vso •vrsto, najbolj tistega, ki ga je •rujec naiprovM za uslugo. Ce čakamo ml, čakaj Se ti. ki si zdajle r :1 nekje prišel. Dejansko imajo •vsj prav. Lepo J* storiti tujcu uslugo, pretiran* pa je najbrž tudi zahtevati tske usiluge od ljudi, kj calkaiio že nad pol ure na vozovnico. Kaiko hitro b» bil lahko vse urecTil kdo jz železniške uprave, ce bi bil prijel povedat, da bo vlak počarfkal (to s« je res zgodilo, •s nrecei'šnjo zano""" »evedn. vendar pa o tem nihče ni bil prepričan), ln kC'nčnu, ali bi bilo tako rcio nemocoče vsaj ob večjem pcitmi&keTn prpme.ru ot'tpreti Se drugo blagajno? Menda ni samo «a reklamo. Postojna travica Novo mesto se zaradi zelenja res ne more priieževaiti, vendar je ponekod in komu »udj zelenica neznosna. Tako n. pr. na novomeškem koiortviru. Gredice okrog vodometa so namrro tako krasno zaraščena s plevelom, da tistih pel rožic naraivno** tone v njem. Misl+te, da je to novomeški po-stadl v okrn^? Tudi cvetlične košarice, ki vise izpod strma pe-rooMlke strehe, bi mogle hiti bogatejše s cvrtjem. Ta:ke. kot so sedaj, so popolnoma odveč, kr.knr so bili meida MVeC evet'ični lončki na podvtaVklh, pritrjenih na nositnih stebrih strehe. VCa. sih, teg? n '.t i ni še talko dolgo, je vsa postaja žarela. o.-eUe, danes pa tako opustošenje. Prav bi bilo. Ce b| se odločujoči ozrl po drugih postajah . . .1 ^Gvemeščm?! spet moštveni prvaki Dolenjske v šahu Fanlje pozdravljajo Dolenjski fantje, ki alužiimo i vojaški rok v ■ Smcderevski Palanki, se oglašamo bralcem Dolenjskega tisla Naj vam nekoliko opišemo naše vojaško življenje. Po prihodu v Palanko se vam je zdelo vse tuje. Nikdar s nislo videli šumadijskih krajev, sedaj pa tu slutimo vojaški rok. Vsak začetek je tetak, pravijo, tako je bilo tudi z nami. Po enem ali dveh mesecih pa smo spoznali, da ima-vio tudi tu svoj dom, v katerem se lahko mnogo naučimo Mnogo nepismenih pride k vojakom, a ko gredo domov znajo pisati in se hvalelno spo-vi'njajo dni preživetih v armadi. Le redko se zgodi, da bi bili v eni enoti kar Mir je Dolenjci, kot pri nas v Šmede-revski Palanki. V*i smo bVzn dmg dmnega Dolg čat nam jc U> pn domač* besedi. Prejšnji mes&r smo. nastopali kot statisti pri snemnui" Jugoslovana ko-f ran coskrga filma »Mlhafl Strogov*. Snemali smo v filmskem gradu prt Beogradu 36 dni in v Korinu v Banatu 10 dni. Za nas je bilo to veliko doživetje. Sedaj smo zopet v Palanki. Prejšnje vojaško življenje, ki smo se ga že docela nai:adili, .nas spremlja dalje. Vsak teden nas posebno razveseli Dolenjski list, ki nam prinaša novice od doma. Ob njem spremljamo življenje dolenjskega človeka. v zadnji številki Dol. Usta sem bral, kako so učiteljiščni-co končale šolo tn napravile diplomski izpit. Nekaj je med njimi mojih sošolk. Vsem čestitam k opravljeni maturi, kakor ostali trije Dolenjci, ki žive tli, in jim želimo vse najboljše v poklicu, ki so si ga 'zbrale. Vsem domačim, prijateljem., prifateljicam, znancem in braleem Dolenftkeget Usta pošiljamo lep po-drav. Frane Pelko. Franc fltam-tt 1.1. Dušan Miklič in I rano Kovač. 1. SD novo mksto 18, 2. KOČEVJE is, 3. Sd Črnomelj 9, 4. SK TREBNJE 6 točk Po daljših pripravah ;n po številnih predtekmovanjih po conah so se v soboto m nedelj0 za \n 26. avgusta v Črnomlju pomer:;e itlri najboljše šahovske ekipe Dolenjske, da v medsebojnih dvoboi.h odločijo, kdo bo letosnj; prvak Dolenjske in k.d0 bo lanko sodeloval na polfinalnem prvenstvu Slovenije Kljub oslabljeni posta-V| so se NovonieSčani uspešno borili in ponovno osvojili mostveno prvenstvo Dolenjske. V soboto popoldne se je začelo 7.ieb je določil, da se NovomeAča-n* najprej srečajo s Crnomnljci. Rezultat 7:1 *za Novomešeanp ie vse presenetili. Le Koblerlu in Ko-rrvcu je usnelo, da sta Skerllu bz. Medicu odvzela po pol točke medtem ko so ostali moral, podpisati predajo. Drugi dvoboj med KočeVO] in Trebanjci se Je "končal s norazom neizkušenih Trebani-cev (B n poi r 1 jn pol). 2 velikimi napor, je domačinom uspelo premagati Trebinjct z rezultatom 4 In pol : S in pol. NovoniesČani so Imeli v drugem kolu velike te. ?ave * Kočevcl. Sprva 1P dobrO k ■ ; i nato pa je izgubil partijo Knčttn'č, za nitm še Medic: pa tudi Skerllu, Doklu jn Primou ni nnjholje kazalo. Lr- dobrn Prim-iVv.-i git, je reSila potaoljajoco se bnrko |n tako se je dvoboj končni ?. neodločenim Izidom 4:4. V zadnlem kolu so NovomeSčan* s TV-obsnjci »pet zaigrali dobig P-vmMi' U bil 7:1. V ftm-Ti dvonoju zadnjega kola med Ko- čevjem in Črnomljem, so Hucevei znova potrdili, da je Kočevje brez dvqma drugi največJ! Šahovski center na Dolenjskem. Sedaj pa še nekaj o ekipah. No. vomeščaiii so nastopili v postav:: Skerlj, Sitar, Prime, dr. Gole* Medic. Doki, Avsec, Jenko in Ka. eunič. Najboljše so bile druga (Sitar), tretja fPrimc) in četrta deska (dr. Golež). ki s0 v vseh partijah zmagale.'Po dve partiji sn odločili v svojo korist: Dok! Avsec in Jenko, medtem ko st» Skerlj In Medic po eno partijo dobila in eno remizirala, V kočevskem moštvu je bil brez dvorna poleg Mesteka najboljši Mohar. Oba sta vse tr partije do_ bila Ing. Volk m Deja.jt sta osvojila po 2 m pol točke. V črnomaljski ekipi je največ toek dosegel Kobler na prvi deski (2). Bledije Pa: Klemene B. Kranic in Klemene P. Trebanjska ekipa je tokrat prvič sodelovala v finalu moštvenega prvenstva Dolenjske in reči moramo, da so kl.1llb zadnjemu mestu zadovoljili Poznalo sp jim Je. da se ne srečulejo z močnejšim* nasprotniki. Njihov najboljši igra. lec je b;l lic, ki |e dve partiji dobil eno Da izgubil. Bončina je dosegel eno zmago ln en vem' (iin».'»), po eno točko pa sta osvo. 1 Sta še Cvar in Godnjavec Organizacija tekmovanja 1,. bila dobr.i Ob zaključku s0 ekipe pro-tele d'nlome 01 Nekaj se podira, nekaj raste Podira se prosvetni dom.-dom šentjernejskega prosvetnega u-dejstvovanja. Obraščajo ga kop- 6rn@ju rive, na cesto mežika z razbitimi šipami. Najbrž bo zaradi denarnih težav ugasnil tudi šentjernejski kirto." Pod streho pa je že gospodarska šola, gasilski dom in upravna zgradba Gozdnega gospodarstva. Po* sebno nestrpno čakajo Sentjer-nejčani, kdaj bo gospodarska šola odprla ..vrata, saj bo s tro-mesejnimi tečaji skrbela za pošolsko izobraževanje_ šentjernejske mladine iz okolice. KATARINA PLUT sedemdesetletnica Plut Katarina, partizanska mama iz Mačkov ca pri Metliki, je ondan praznovala svoj 70. rojstni dan. Praznovanja se je udeležilo 6 njenih sinov in dve hčerki, ki jih vidimo na sliki. gozdove, polovilj, mučili, zaprli in poslali v internacijo. Mož Plutove mame je zaradJ. posledic mučenja umrl leta 1946. Plutova mama je vseh svojih 8 otrok vzgojila v nanrpčnom Po dolgem času so se vsi skupaj dobili pri domačem ognjišču. Plutova mama je bila ob tem svidenju presrečna, saj je po dolgem času zopet videla svoje sinove in hčerki. Plutova mama je veliko pretrpela že v prvi svetovni vojni, še več pa v drugi. Leta 1942. so pri Plutovih požgali hišo in gospodarsko poslopje .-italijanski požigalci, pa tudi drugim sosedom te vasi niso prizanesli. Vas Mačkovec je bila ena od prvih vasi v Beli krajini, ki so jo Italijani požgali leta 1942. Italijani se niso zadovoljili samo s požigom, vasi, pač pa so vse, ki jim niso utekli v duhu. Vseh 6 sinov je imela ves čas revolucije pri partizanih, hčerka Ivanka pa je delala na terenu za POJ in NOB. Njen sin David je delal kot član Skoja že leta 1940. za napredek delovnega ljudstva. Vse to priča, da je Plutova družina dala med drugo svetovno vojno vse, kar je bilo v njeni moči; 6 sinov Plutove družine se je borilo skupaj z ostalimi belokrajnskimi tovariši do dokončne zmage nad fašizmom. Plutovi mami želimo še mno. go zadovoljnih let in ji čestitamo k 70. rojstnemu dnevu. J. Jakič Semič brez prometnih znakov Ob cesti skozi Semič manjkajo prometni znaki, zlasti pa opozorilni, 'zato je. zelo nevarno, , da pride do prometnih nesreč. To toliko bolj. ker je cesta nepregledna in odkrito povedano, tudi precej razdrapsna, Potrebno je čjmprej postaviti prometne opozorilne znake, vsaj del proti vasi pa tudi nasuti. Mlada nepridiprava Dva mladoletnika sta se v Birčnj vasi ponoči spravila na tovorne v&gone. Z njih sta odtrgala zavore in jih nameravala prodat; Odpadu kot staro železo. Nakana jima ni uspela, kajti še predno sta ukradene zavore prodala, so jih prijeli organi tajništva za notranje zadeve. Požar v Prekopi Med nevihto 23. avgusta je strela udarila v hišo posesi'nice Zofije Skoda v Gornji Prekopi. Pogorelo je ostrešje hiše, nekaj desk in drugo. Skoda je ocenjena 300.000 din, zavarovano pa je bilo le za 100.000 din. Prišli bodo tuji kupci Danes* že čisto drugače izvažamo kot prva povojna leta; Namesto raznih kmetijskih izdelkov neobdelanega lesa in rud, izvažamo končne izdelke industrije ali vsaj polizdelke. Vendar pa kupci na Srednjem in bližnjem Vzhodu, ki so nam tudi gospodarsko najbližji, še vse premalo poznajo naše industrijske izdelke. Zato pripravljamo razs'avo, ki jim bo te izdelke pokazala. Ta.ko-bodo tuji kupci na tej razstavi že sklepali kupne pogodbe z našimi izvoznimi podjetji. Brez dvoma bo razstava hkrati tudt sejem, ki bo imel za nas velik gospodarski pomen in nam prinesel lepe korisči. Priprave za sejem so šole v-teku. toda naša izvozna podjetja' sir prijavila "že 130^ razstavi]aicev. Krava pevrgia četvorčke Živinorejcu Marnu iz Pod turna pri Dol. Toplicah je krava, oplojena Po plemenskem bii:o za delavske kn;ižice, pa dostikrat \ solzami v očeh za- Tafco naziranje je zgrešeno m »^mu u.uvi šolskega vodje. pri nas 'občutili nekoliko kasneje kot po drugih deželah), močno poslabšal ekonomski položaj delavstva. Lastniki tovarn so hoteli prevaliti posledice krize na delavčeva pleča. Zato so začeli kršiti kolektivne pogodbe, kjer so jih imeli. Drugod, kjer teh pogodb ni jezu. S o stavko so se hoteli bilo, pa so se delavci zavzemali solidarizirati s stavkujočimi zanje, da bi njihov delodaja- tekstilci, zaradi neenotnosti lec ne mogel po svoji volji vodstva pa so se že po 2 dneh prej s0 se ustavili pred Skof- zlasti še, ker dobiva v neki me- novne sole in štiri razrede gim- ri tudi družbeno negativen zna- nazije praviloma mora doseči, čaj. To je neizpodbiten dokaz kul- Gre za odnos staršev fin po turnega napredka, zato je vsako starših otrok) do šole ter njenega odtegovanje od tega nazadnjaško, učnega in vzgajnega procesa. Po- staroversko in škodljivo, s'edica takega naziranja in od- Kje so vzroki za upornost? nosa je upornost. Znano je, da Starši ne pošiljajo svojih otrok v se v naših kraljih zelo pogosto po- šolo predvsem zato, ker jih na- javlja, saj se nekateri iz leta v prezajo z domačim delom. To pst Okoličani prinašajo stavkajočim delavcem hrano zmanjševati plač iz dneva v dan. V januarju 1935. leta je bila 6-dnevna stavka v KID na Jesenicah. Delavstvo na Jesenicah se je uprlo poskusom, vrnili na delo. JAVNA STAVKA V takem vzdušju. je začela 20. avgusta stavka kranjskih tekstilcev. Ze v 1935. le- da bi razveljavili kolektivno tu so se začela pogajanja za pogodbo in je v tem uporu uspelo. Nekaj mesecev za njimi so stavkali v Lescah. S stavko, ki je trajala od 30. maja do 5. junija, so izsilili obnovo sklenitev kolektivne pogodbe za vso tekstilno stroko. Osnovan je bil centralni tarifni odbor, ki je osnutek take pogodbe tudi izdelal. Delodajal- jeloško predilnico in pozvali delavce k stavki. Delavci so se cdzvali, takoj ustavili delo in zasedli vse tovarniške prostore. Škofjeloško predilnico je prvi stavkovni val zajel že v 1935. letu. Prvič so stavkali predilci od 24. novembra 1935. leta do 15. januarja 1936. leta. Stavkali so zato. ker jim niso priznali delavske strokovne organizacije. Kljub vztrajnosti kolektivne pogodbe, pri čemer zavlačevali, eo bile upoštevane vse glavne Zato so se 18. avgusta 1936. zahteve delavcev. leta zbrali pri »Šestici« v ci pa so realizacijo pogodbe stavka ni uspela. Delavci iz Kranja so odšli nato še v loško tekstilno tovarno »Brumen & Thaler« in stavkujoče kranjske tekstilce so zbirali prispevke celo zagrebški delavci in delavci po drugih krajih' Hrvaške. Stavko so v začetku podprli tudi kranjski trgovci in obrtniki. Od večjega zaslužka delavcev — za kar so v začetku si obetali večjih lastnih koristi. Ko pa so videli, da stavka vse bolj dobiva razredni značaj, so se zaradi svojega razrednega položaja, nekateri pa tudi iz strahopetnostj uma- kr (Konec prihodnji) leto upirajo hoditi v šolo. In zelo značilno, da to delajo tisti, ki bi bili šole najbolj potrebni- Če smo zgoraj poudarili, da je ljubezen do otrok živa v vseh starših, ih da ie poleg tega živa skrb za njihovo materialno plat, moramo zdaj pribiti, da je tu ne-kaij napak. Starši teh otrok so pregrobo materialno usmerjeni, tako, da jim je duhovna dota povsem tuja. In vendar je to nekaj najdragocenejšega, trajnega in donosnega — tudi v materialnem oziru. Kadar naši Ijudije kalkuliralo, kalkulirajo predvsem s kon- ni samo enostransko, temveč rudi brezdušno. Vzroke za to je treba iskati .predvsem v pomanjkljivi izobrazbi njih samih in pa v neki konservativnosti, ki je naj-žlahtnejša posledica neznanja. Tudi so nekateri starši le prehitro zadovoljni s svojim naraščajem. 2e po nekaj letih samozavestno ugotove, da »pisati, brati in številitii« že zna njihov otrok. Pn tem pa pozabljajo, da je to z* nas čas premalo, ker mora biti sodoben človek vsestransko kolikor mogoče dobro razgledan. . Iz takega zastarelega mišljenja ker dobijo spričevalo za dva ali tri razrede . osnovne šole, vse ostalo pa so izgubili. In nazadnje bi moraili obravnavati take primere zbori volivcev in množični sestanki, to ie namreč stvar nas vseh. Življenje je eno samo in se ga ne da ponoviti. Zal, mlad človek tega ne ve tako ga je ob svojem jutru poln. Kaj ho ko se bo tega zavedel in bo morda prepozno? Koga bo takrat obsodil? Lado Smrek ar kretnim blagom, pozabljajo pa, da izhaja praktična posledica, češ šola daie z oblikovanjem človeške osebnosti in nekih določenih spretnosti mnogo mnogo več, česar pa ti starši nočejo upoštevati. da je koristneje, če otrok »dela doma na politi, namesto da bi v žoli sedel«. Zato se potrudijo, da ga dobro obložijo z deiom, ker Pionir reiii partizansko patruljo Bilo je takoj po velik; Roški ofenzivi, avgusta 1942, ko se je na.ša četa pod vodstvom komandirja Botra in komsarja Jure- /nahlmž ] ' 133. Iz nizkega grmičevja se je dvignil mešanec, ki Je mislil, da je zadel enega od dečkov in zmagoslavno planil proti koči. A Rok je bil pripravljen-Počakal je, da se je mešanec dovolj približal. Napel j« lok, kolikor so mu dopuščale moči, ln sprožil puščico »kozi odprtino. 134. Puščica je zadela mešanra v stegno. Zakričal Je od holečine in besno zaklel. Obrnil se je in odšantal nazaj v grmovje. Se preden je Rok nastavil na tetivo novo puščico, je bil mešanec predaleč. r;r,-' rot ••(••-. ki je hotel slediti mešancu, se je hitro vrgel za skalo. 135. Od tam je a besnim streljanjem odgovoril na Rokovo puščico. Dečka sta se stisnila ob steno, ki Je bila narejena iz debelih brun |n ju je dobro varovala pred kroglami. Vilče je v mislih računal, koliko časa porabi dober avtomobil, da pride lz St. Paula do njih. 136. Streljanje Je potihnilo. Brazgotine« je takoj opazil, da je v kladari telefon in je bil prepričan, da sta dečka že poklicala pomoč. Zato je hotel ■ njima čimprej končati. Z Indijancem sta pobrala podrto deblo, ranjenemu mešancu pa je velel sesti |xa skalo, od koder Je lahko pazil na okno. 137. Z deblom sta pričela butati ob vrata, da hI fih razbila. Koča je stresala od silnih udarcev prav do temeljev. Ali vrata iz debelih hrastovih plohov se niso pustila kar taks vreč; iz tečajev. Veliko Jim je pomagala (udi Rokova cuura na notranji •trani. 188 Zdajci se je Rok i " > Idno približal oknu Dvignil je lok nad polic., in skušal zadeti koga od sovražnikov. Mešanec Je bil dober strelec in razdalja ne velika Komaj se Ie pokazal lok. jc pomeril« ustrelil in zadel 1> k, da ae je razletcL ta (Jožeta Kodeliča) prebila iz ofenzive preko Suhe krajine čez železniško progo med Staro cerkvijo in Lipovcem pri Kočevju. Sli smo naprej na Gote-niški hr b in nato na Krokar. V Kočevski reki so Italijani raznesli vest, da so vsi partizani i uničeni in so zato svobodneje hodili po vaseh kot pred ofen-z vo. Takoj po prihodu na Krokar se nas je odpravilo pet mož v napad na Kočevsko reko. Hoteli smo Italijanom dokazati, da njihove laži ne držijo, temveč da smo še bolj jekleni kot prej. To pot pa smo imeli smolo. Ta. koj ko smo prišli iz gozda na piano, sem opazil, da sta se pre-maknla dva človeka v Ravnah pri Borovcu ln se postavila kot kipa. Ker se mj je zdelo to sumljivo, sem opozoril ostale tovariše na nevarnost. Tov. Ulja (Mesojedec) me je takoj krstil za paničarja in zajca. V vasi, ki je bila vsa požgana. je b lo le nekaj civilistov v kapeli. Takoj ko so me krstili za zajca, sem utihnil in napeto poslušal: zaradi varnosti pa sem stopil v rep kolone. Hodili smo naravnost po senožeti proti vagi. Mrak, ki ie ravno legel na pokraj no. je blagodejno vnlival na naša Izčrpana telesa. Videli smo. na našo srpčo. da sta travo kosila otrok ln mlado dekle. Uspelo mi je pregovoriti tovariše, da smo tl\ k dekletu povprašat. kak0 Je v vasi- Odgovorila 1«*. d* Italijanov nI bilo Se ze'o dolco pr njih in da M poseSna zvečer ne Orik»*»J<>- Na ta odgovor s»m dobil vzdevek »paničar ln pol«. Dekle In faort nista vedela,, da so prišli TtalHani. v vas med- I tem. ko s»a onadvn odSla na travnik. ZaplP'li smo se v pogovor in vsi »kimal odšli po cest- proM vasi. Pionir Je šel nar»reJ in prispel nekat minut prej v va« kot h' ml. Takoj j"p opazil veliko Ttaijj^nov, k1 so z napetimi puškami In mitraljezi ttiV za zidovi nožganlh hiš Pionir se 1e takoj obrnil ln pritekel na vso sano nazaj po cest' In nas opozoril na nevarnost K»r smo bili orece« oslabeli In v neugodjem noinzai'1 smo se morali tokol umsknt' Ce hi .se .srusMlJ v hoj. hi n' doseči' dri.«,**,, kot to, da *tv nns vse nnh'11. Triko tf> nlon'r rešH o^rMT-in *k<> n»tviiHn V le nf>t»m *» zadajala sovrazn'Vo hud« '«f»i»ee. Draco Kajfcž Prisrčen je tale srnjaček; udomačil ga je podborški lovec (Mirna peč) KITAJSKI PREGOVORI Ce revež je petelina pomeni, da je bil bolan on ali petelin. Kdor pozna druge ljudi, je pameten, kdor pozna samega sebe. je moder. Kdor premaga druge, Je močan, kdor premaga samega se_ be. Je lunak. Ljudje, ki nekaj vedo, ne govorijo; ljudje, ki ni« ne vedo, govorijo. Pametni nas uč jo z dejsnji. ne z besedami. Kdor te zahrbtno obrekuje, je strahopetec; kdor te v oči hvali, te prezira. Vrlina Je lahka ko pero, toda redki so ljudje, ki Jo morejo dv^jmlt!. Človek, ki želi iztrebit napake, Jim mora najprej puliti korenine. KROGLE DELO IN KAPITAL Pisatelja Tri stana Bernarda je nekoč prijatelj vprašal: »Povej mi no, kaj je kapital in kaj delo?« »Prav lahko,« je odgovoril pisatelj. »No, posodi mi tisoč frankov. To je kapital« »Jn kaj je delo?« »To, kar boš moral potem počeli, da jlr. dobiš nazaj.« MALFNKOST Humorist Mark Ttuafn jc v družbi kadilcev nekoč izjavil: »Pravite, da se je težko odreči kajenju. Figo, to je vrava malenkost — jaz sem že najmanj stokrat nehal/« DOBER GLAS »Tf, kuko pa kaj poje naša nova oporna pevka?« »Imenitno, ko petelin!* »Ko petelin''« »Seveda, kadar zapoje, vst poslušalci vstanejo.« RESNTK DOMOVINE Ko je v R'mu umrl zloglasni papet Hadrijan IV., so bili nekateri rimski meščani tuko navdušeni, da so vrata papeževega osebnega zdravnika ozaljšali $ cvetjem in napisali nanje: »Naj itfH rešitelj domovine!« — »Veste, ne spim rad na tako visoki poiteljj«.