Ilustrirani slovenec
Leto II.
Tedenska priloga »Slovenca" z dne 24. oktobra 1926, štev. 244.
Štev. 43.
Bratje Čehi In Slovaki v Ljubljanl.
Zgoraj: dr. KoroJec (X) pozdravlja v imenu slovenskega naroda naše preizkušene sobojevnike za svobodo v veliki dvorani liotela »Uniona«. — Spodaj: CeSkoslovaSki parlamentarci pred magistratom slovenske prestolnice, kjer jih pa žal ni mogel sprejeti izvoljeni lupan, kar je delajo Jaku
mučen vtis.
358;
General Heye,
iiiivi |>ovoljnik neinäke državni' branibe, ker jo prejSnji, v. Seeckt, moral odstopiti zaradi svojega dlnustienegu mlJljenjii.
Grad Homburs v. d. Höhe,
ki ji» določen la bivaliače biväega nemJkega cesjrja Viljemu, la slučaj, da se vrne v Nemčijo.
Carinske meje
tvorijo pač vedno eno glavnih go-spodarsko-pol i tlčn ih vpraiunj vsake dr> žttvH iii one pome-¦niju nekako obzidje, ki gn grude posa» ineaje države okrog sebe. Naäa danaS-nja slika nam kaie veleianimiv aemlje. vid Evro|>e, na katerem je to fob-aidje< ločno oinu-ceno. Kakor je x nje razvidna, imajo najviija vaiin. obzidja jui. In vzh. deiele, zlasti Španija in Rusija (njeno obzidje je celo podaljSano z žično ograjo), a najnižja severo-zapadne države, ki so obenem tudi kulturno in gospodarsko najvišje (zlasti Anglija in Nizozemska). Naia Jugoslavija je zaburikadirana prav dubru.
K indilanskemu kongresu,
ki se je vräil pred kratkim v Spokaneju: skupni tabt» nekaterih, doslej smrtno se sovražefih indijanskih rodov v bližini zborovališča.
Nekdanji sprejemni salon za poslanike
v bivši sultanovi palači v Carigradu, kjer je uredila sedaj neka italijanska družba igralnico po vzorcu montekarUke.
359'
Mihovil Puslé,
novi Skof Hvnra. lirate in Vinn v Dalmariji, ki je bil pred kratkim po»vp('pn; novi ekof je velik prijatelj lirv. kal. pokretn.
Spomeniki dvatiso^letne ifalijanslip Icultiirp:
i'alaEa goriSkega nadäknlii iJr. Serlej«,  pnnia/.iina ml taiiMnv 7. naJRrSimi «nimotitvnmi
cerkvenega (ioslojanslvcnika.
Jugoslovanska razstava na letošnjem jesenskem velesejmu v Lipskem.
ki Je Vzbujala ÄploJno pozornost In pohvalo; na sliki Je videli od leve na desno: !<vetnikn pein*ke?a poslaništva v Belgradu dr. Busseja s soprogo, vodjo trg. pis. /.n  Halkan SchuMerja in ravnatelja >Putnika.- v Zagrebu hragoninnovipa.
Fr. Poljaner.
pnsianef koroških Slovencev v celovškem ilcielneni r.boru.
Slike R ^^Slovenskemu biografskemu leksikonu^'.
Demšar Jernej,
(• 1875). tdravnik.
Dolinar Lojze,
(• 18tm). kipar.
Dolar Simon,
(* 1877). fizik in kritik.
360
361
Ob osmi obletnici
našega osvobojenJa.
Ministrski kabinet
¦Il    ?.nl2Prjfl. pdinpga slovpnskppi  ministra  \ ; As-lriji, « kfliprim jp hnleln Axslrijn 7.Hiin\n-, Ijili mp'l vnjiio vplioastni boj ¦'InvpiiskPKn na-| roda za svobodo.
Podpolkovnik Švnhi(^ (^) s feto svojili srhskih vojakov.
bivših ujptnikov v Avsiriji. ki jp <inp 15. novembra I. n» JMslno pp>t t pnergifrin
gesto uslavil" pri Logatcu nailaijnjp italijansko prn.liijinjp proti Ljubljani,
Jugoslovanski »Narodni svet« v Washingtonu 1. 1917..
ki jp deloval kot ameriški pododbor dr. Trumbičevega .lugo8lovan.*kega odbora;- v Londonu. Ta Narodni svet ima velikanske zasluge za naše osvobo-jpnjp, ker je v prvi vrsti njegova Msluga. da je sprejel Wilson med svnjp znamenite 14. točke tudi osvobojenje .higoslovanov, docim jp velesrbska i^ašičpva vlada, ki je na našem osvobojenju precej nedolžna, intrigirala in nasprotovala povsod že med vojno proti Slovencem in Hrvatom. V sprednji vrsll stoje od Ipve na desno: župnik N. Cl r š k o v i f, urednik ^.Tugoslov. Sveta<, dr. J. B i a n k i n i. ameriški drž. tajnik in Wilsonova desna roka L ans i m g. L. P i r c, urednik »Ameriške Domovine (Slovenec) in .j. Zal ar, glavni tajnik K, S, K. .lednote iz .Joliela (Slovpnpc); v zadnji vrsti pa stoje: rev. .1. Krnnjcpvié iz .Ioiinsto%vna. dr. M. T r i v u n a c. profpsor iz N'pw Yorka, župnik K. Z a k r a j š e k. urednik   .Avp Marije   (Slovpnpc)
in Pavel S r h n p I I p r. bivši glavni prpdspdnik s.|(npn«kp Katoliško .lednotp (Slovpnec).
Iz bojev naših očetom za zedinjeno in avtonomno Slovenijo :
Slika prveg-a slavenskega tabora, ki se je vršil <loe !». ^iv;»u.sta v Ijutomerskpm Sršenovem loš<«. Iiiiri.ili/.m to j.iv,. vf-liča.stno j.ivuo manifestacijo slovenskega tiacxLi |p dal ljutomerski zdrav-
nik dr. Prelog. a v<xlil iju je tjimkaj-šnji župnik iii n.ircxliii (»udilflj  tr. A. Klemeučič. i
362
Z obiska češkoslovaških parlamentarcev v Sloveniji 11. t m.
Prihod f'ehov in Slovakov
na ljubljanski kolodvor.
Zastopniki Slovencev na čelu s poslanci SIjS pod vodstvom dr. Korošca
sprejemajo na kolodvoru ?eškosIovaSko parlamentarno delegacijo.
Sprevod s Cehi in Slovaki v sredini
se pomilfH po Miklošičevi cesti proti magistratu, tili felu stirevoda koraka deputacija Orlov.
Množice pozdravljajo brate Cehe in Slovake pred mafistratom,
kflieremu so isročili dragi gostje dragoceno čaSo v spomin; ial Je prisrčno »lavnort
nekoliko motilo «labo vreme.
Pogled v veliko dvorano »Uniona« ob banketu
fla čast češkoslovaškim gostom v trenutku, ko pozdravlja dr. KoroSec (X) goste v imenu slovenskega naroda,
Skupina poslancev {eške in slova^^ke ljudske strankei
pred ^Jugoslovansko tiskarno«' v Ljubljimi. ]
363
Dr. Morie Milclošič,
edini sin velikega slavista, star 68 let, ki ilvi kot dvorni «vetaik v p. na Dunaju.
Spomenik dr. Fr. Miklošiča
v Ljubljani na trgu kralja Petra, ki je bil postavljen pred kratkim; kip učenjakov je delo akad. kiparja KO«a.
Dora Miklošičeva,
razen svoje omožene sestre edina vnukinja slavista, tako, da bo z njeno smrtjo izumrlo tudi  rodbinsko  ime;  živi kot recitatorica pravljic pri radiju >\Vienc.
Pogled na veliki aitar nove cerkve iv. FrančiJka v di&ki.
Z velike župne gasilske vaje v Litiji,
dne 26. p. m., pri kateri je sodelovalo 119 gasilcev z 9 brizgalnami Naia slika nam kaže prizor pri litijskem .DekliÄkem domu«.
Nad 400 slovenskih Orlov in Orlic na svojem letošnjem potovanju y Rim.
Dne 8. septembra »o bill »prejeli na izredno slovesen način pri »v. očetu, ki je ob tej priliki izrazil svoje veliko veselje nad cvetočimi slovenskimi
organizacijami. Slika je poaneta takoj po avdijenci pred cerkvijo »v. Petra.
364
Iz naSegi parlamentarnega dela.
Sanje SHS državljanov o novem stanovanjskem zakonu.
Iz sibirskih spominov ob{ rojstvu Jugoslavije.
Do iibrulia n-sulucije \ (cbruariii 1. liilT siuo bili ra?.nieroma iJubro iiiforiiiiraiii o (jolitičiiem razvoju v doiiiüvini. Potem pa 1.0 preiieliali' vse usebiie 7.veze med nami in rodno «rudo in tudi časopisne vesli so iafele pojemati, posebno po boljševišlieni prevratu jeseni istega lela. Le kalia posaiiieziia iskra je posvetila v naJo neizvestnost o tem, l\a.i se godi doma. Najvažnejša je bila z.ame iii za sKnensUi krog v Tari vest o smrti dr. ,), E. Kreka in pa vest o dügü<ikili v SL.S, ki mi jo je spretno niaskirauo vtihotapil skozi cenzuro moj vztrajni porof'evalec dr. Fr. Kimovee. Ko se je spomladi 1. liHS. začel v Sibiriji tudi notranji kaos po nastoim češliili legij proti boljševikoni, smo pa sploh izgubili vsako orien-lacijo in ostali cele mesece brez zanesljivih vesti. Slutili smo. da se vrši nekaj važnega na frontah, ki bo prineslo odločitev za lo ali ono stran, a niti od-daleC- nismo slutili, da se bliža razpad .\\strije in popoln polom akcije centralnih držav. Objela nas je v tistih mesecih popolne neinformirariosti popolna du.ievna letargija in celo poprej neprestano neteno misel na povralek v domovino smo opustili in živeli samo .ie neke vrste vegetabilno življenje. \' to neizvestnost je treščil 23. oktobra HHS telegram, ki me je pozval v .lugoslovansko komisijo pri Odbočki češke narodne raile v Jekalerinburuu. Oživel sem naenkrat in moja mi»el je začela delovali znova s tako silo. da se mi danes zdi, da se je po abso- j lutni depresiji začelo s tem dnem novo konslruk- j tivno življenje, usmerjejio nevzdržno v bodočnost kot bi se bil nanovo porodil. Dne 31. oktobra sem izvedel iz časopisov o dekretu (¦e^arja Karla o lederalizaciji Avsti'ije. Hengaličiio je ta novica jio-svetila v razvoj dogodkov pa ludi \ moj psihološki ruzvoj, kajti čutil sem, da to pomenja razpa<l stare države, nisem pa občutil nobenega sočutja do nje in usmeril takoj vse misli na bodočnost sNojega naroda. Posebno nevarnost z italijanske strani mi je bila takoj jasna. Nato je |)ülem Ó, novembra |)rišlo definitivno poročilo o razijadu .Avstrije. Že naslednji dan, H. novembra, ko smo bili še popolnoma v nejasnosti o usodi jugoslovanskega dela .Avstrije, so se začeli diplomatski obiski pri ,Iugo-slovanski komisiji v Jekaterinburgu; prvi je prišel menda japonski zastopnik, iz česar smo spoznali, da smo postali tudi mi diplomatski faktor. Dne K), novembra, ko so nam redka poročila nedvomno jiotr-dila proglasitev samostojnosti jugoslovanskih <ielo\ Avstrije, smo slovesno praznovali ta dogodek z malo parado. Šele 18. novembra pa smo po češkem posredovanju dobili vest o konstituiranju začasne jugoslovanske vlade za Slovence, Hrvate in Srbe v bivši Avstriji. Poročilo je glasilo, da sta od Slovencev v vladi dr. Korošec in dr. Žerjav ter da je Pašič na posvetovanjih v Švici obljubil podpirati program nove vlade pri pogajanjih z vlado v Uelgradu ter da ostaneta do začasnega obe vladi. 3. novembra nam je francoski konzulat sporočil, da je prestolonaslednik Aleksander proglašen za regenta ,Iugo-slavije, na kar smo poslali udanostni telegram njemu in novi skupni vladi. Te sporadične novice so v glavnem zadostovale, da smo se sproti primerno politično orientirali. Dočini smo do tega dne zastopali tudi lastno politično tezo federativne Jugoslavije, nam je bilo tistim, ki smo nosili vodilno odgovornost, sedaj naniah jasno, da je politična misija jugoslovanske emigracije zaključena in da more biti odslej edina realna in opravičljiva politika skupine, ki deluje popolnoma odrezana od domovine ob nezadostnih^ informacijah, da osredotoči svoje delovanje na vzgojo poverjenih ji .Uigo-slovanov za nove razmere doma in pa <la ves politični vpliv zastavi na takojšnjo ustvaritev enotne jugoslovanske organizacije v Sibiriji, ker nas vsako cepljenje moči, ki je bilo do tedaj značilno za jugoslovansko emigracijo, samo slabi in smeši. Z velikim idealizmom glede varnosti naših meja doma, glede obsega nove države in glede njene notranje konsolidacije, smo sedaj pričakovali trenutka, ko se bomo vrnili v domovino. Toda že v Sibiriji je kanila marsikaka grenka kaplja v naše srce. Prva je bilo dne 1. decembra 1918 lakonično poročilo, da se je ljubljanski župan izrekel za Veliko Srbijo. Tudi dolgi molk po novici o konstituiranju jugoslovanske vlade v Zagrebu nas je vznemirjal; posebno po poročilu 3. decembra o ustanovitvi prve skupne vlade. Zopet se je začela za nas obupna neizvestnost, ki jo je še bolj poostrila novica 7. februarja 1919 o proglasitvi federativne republike v novi državi ter ponovitev te vesti v Vladivostoku dne 16. aprila, ki je izrecno govorila o prevratu v Belgradu. Takrat sem bil že na potu v dojnovino in lahko si mislite, s kakimi čuvstvi sem odhajal Iz Vladivostoka. Skopa radiotelegrafična poročila na Tihem oceanu so nam pa že jasno predočila. <la se Italija opasno širi po naši zemlji in da ludi avstrijski Nemci ne izročajo naše uarmlne posesti
brez idealne neodpornosti, katero jim je natvezila naša fantazija. Nova doba v spoznanju razmer v domovini in novi državi se je začela dne 3. julija, ko smo stopili na ameriška tla v kalifornijskem pristanišču San Diego. V Ameriki, kjer smo stopili v stik z raznimi jugoslovanskimi organizacijami, ki so nam nanosile cele kupe jugoslovanskih časopisov, katere smo gladno precitati od začetka do konca, se je šele odkrila našim očem realna slika nove Jugoslavije. Na idealizem, ki se je lazbohotil v sibirski neizvestnost!, je pailala sloj za slojem slana razočaranj in spoznanj, najtežje pa je bilo ono o italijanski ekspanziji in težavah na Koroškem. Hudo pa je bilo še eno spoznanje, lo namreč, da je Jugoslavija needina in da se obetajo zakrknjeni ustavni boji Nezadovoljnost Hrvatov je vrgla rahlo senco na nas po par časopisnih novicah že v Sibiriji, tu nam je postala jasna že kot organizirana borbena fronta. Ko smo (loživ-Ijali .Malo JugoslavijoN v Sibiriji v neprestanih borbah malih skupin med seboj, smo mislili, da je to reakcija na neizvestni položaj trlede.razvojne črte dogodkov v domovini. Ko pa smo videli sovražne tabore med Jugoslovani v Ameriki, smo že vedeli, daje tu neposreden, urganiziran izraz nič
boljših razmer \ (hmiovini. V vsakem drobcu svojega telesa je Jugoslavija kazala isto neveselo lice. Truden teh spoznanj in še novih, ki so mi jih posredovala prva (jisma po dveh letih iz domovine, sem si odpočil meti bratskim češkim narodom v Pragi, katerega emigrantska akcija mi je vzbudila odkrito občudovanje. Najrajši bi bil kar ostal med njimi, da si prihranim zadnjo bridkost. Če doživim vse tako, kakor je doživljala moja fantazija po časopisnih vesteh. Po nekem obisku pri takratnem našem poslaniku v Pragi. Ivanu Hribarju, pa je vzplanitelo v meni tako silno domotožje. da sem sklenil nemudoma oditi domov, pa naj bi bilo še stokrat slabše, kakor je hotel ta in oni opisati. Ko sem 23. avgusta 1919 zvečer prestopil ves ponižen in brez velikih zahtev jugoslovansko mejo pri Špilju in večerjal na kolodvoru v .Mariboru ter je oko koketno opazovalo polne košare peciva skoro predvojne kvalitete, potem ko styn doživel kaka redkost je bil košček kruha v Franciji, Nemčiji, na Češkem in v Avstriji, sem doživel vsaj eno ogromno prednost osvobojene <loniovine, polno skledo, ter nisem več obupaval v zavesti, da je kruh osnovni predpogoj tudi za duševni napredek naroda.
Fr Stele.
Bakrotisk Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.