PLANINSKI VESTNI Ki
portlrala In 10 ur plezala ven. Z rednimi helikopterskimi prevozi smo se izognili neprijetnemu bivakiranju v taboru pred jamo in nevarnemu sestopanju po poledeneli poti v dolino.
Štab je za primer slabega vremena, ki je bilo napovedano, izdelal dva načrta: ob rahlem sneženju in zmanjšani vidljivosti bi pristopali in sestopali peš in delno bivakirali pred vhodom v brezno, zato smo zavarovati in označili pot, ob normalnem kaninskem sneženju, ko bi bil vhod za nekaj dni odrezan od doline, pa smo za vsak primer bazo založili s potrebno hrano in opremo ter razstrelivom, kajti s pobočja nad bazo bi morali v rednih časovnih presledkih odstreljevati plazove. Dokler je bil drugi ponesrečenec živ, je zdravnik ob njem zahteva! razstrelitev osmih ožin zaradi vodoravnega transporta. Po dostopnih podatkih bi bilo to prvo mi-
niranje v kraški jami, ko bi bili v njej jamarji. Minerski ekipi sta izdelali načrt: veliko lukenj in minimalna polnjenja. Po smrti je bilo miniranje opuščeno, nekaj ožin pa so jamarji stolkli ročno in nekaj z elektropnevmatskimi kladivi (agregat pred vhodom, 300 metrov kabla). Zveze so odlično delovale. Iz jame pred vhod je bil napeljan telefon, v dolino sta novice posredovali dve UKV postaji, iz štaba v Bovcu pa smo Imeli zveze prek dveh telefonskih linij in prek k nam preseljenega centra za obveščanje iz Tolmina. Uporabljali smo tudi kanal GRS za zvezo s heiikopterjem in postaje ATC Kanin zaradi repetitorja na postaji D. Končne pomembne odločitve je sprejemal izključno štab v Bovcu, ne pa čustveno prizadeti reševalci na kraju nesreče, zato so bile dvojne zveze še kako pomembne.
IZREDNA SKUPŠČINA PZS BO 24. MARCA LETOS
TRIJE PREDSEDNIŠKI KANDIDATI
Planinska zveza Slovenije je prve letošnje februarske dni obvestila planinska društva In meddruštvene odbore v Sloveniji, da bo izredna skupščina PZS v so-boto, 24. marca letos. Ko apelira na planinska društva, naj pravočasno določijo delegate in poskrbijo, da se bodo skupščine tudi udeležili, sporoča, da se je dosedanjim trem predsedniškim kandidatom, Andreju Brvarju, Marjanu Oblaku (ki je med tem dokončno odstopil od kandidature) in dr. Tonetu Strojinu, pridružil še četrti, Franci Ekar Iz Kranja, ki ga je predlagal Meddruštveni odbor Gorenjske, če bo letošnja marčna izredna skupščina PZS le sklepčna, bo slovenska planinska
organizacija vendarle dobila svojega predsednika, pričakovati pa je mogoče, da bodo planinska društva to volilno skupščino v časih drugačnega parlamentarizma in pluralizma ter v ponovni še močnejši usmerjenosti naše planinske organizacije k slovenstvu vzela resno in prispevala po svojih najboljših močeh k njenemu uspešnemu delu.
Glede na to, da smo programske usmeritve treh predsedniških kandidatov, ki so se potegovali za najvišjo funkcijo v PZS, v Planinskem vestniku že objavili pred lansko skupščino, objavljamo zdaj, kako vidi slovensko planinsko prihodnost predsedniški kandidat Franci Ekar.
FRANCI EKAR:
PLANINSTVO PO MERI GORE
Vso pozornost bo treba posvetiti prizadevanjem za čim višjo kakovost društvene organiziranosti, planinskega gospodarstva ter splošni in specializirani planinski dejavnosti, pa tudi neposredno članstva. Vse moči bo potrebno usmeriti za popolno In dosledno upoštevanje in izvajanje kodeksa slovenskih planincev. Planinstvo Slovenije mora postati nepolitična zveza oziroma nadstrankarska oblika udejstvovanja, v kateri delujejo različno politično ali versko opredeljeni člani. O planinstvu kot najbolj tradicionalni slovenski dejavnosti in temelju slovenskega po-
nosa bi morali med Slovenci ali v Sloveniji Izvesti javnomnenjsko raziskavo, koliko Slovencev podpira planinstvo, sim-patizira z njim ali je opredeljeno zanj. Ta kvantitativni rezultat naj bo merilo za ran-giranje in družbeno materialno vrednotenje planinstva in eden od temeljev za nadaljnje delovanje in razvoj. To naj bi bila podlaga za trajnejše »legalno državno« financiranje planinskih osnovnih, gospodarskih, preventivnih in reševalnih programov ter programov vrhunskega športnega udejstvovanja, pomembnih za celoten slovenski prostor (širšega družbenega pomena). Planinska organizacija si mora pridobiti status javnega pomena. Temelj informatike in širjenja planinstva, usmerjanja in izobraževanja ter popestritve in planinskega marketinga bi moral postati Planinski vestnlk, ki tega pri sedanji razmeroma nizki nakladi ne more
Franci Eka r
opravljati. Mora! bi biti sopotnik vsake planinske družine ali posameznika, morali bi ga poznati v vsakem podjetju v gospodarstvu, negospodarstvu In izobraževalnih institucijah.
Velika ogroženost planinskega sveta, množični obiski v gorah, prepletanje različnih interesov uporabnikov planinskega sveta, nerazčiščenost družbene lastnine in kapitala na gori, problemi odločanja irs upravljanja, vse to terja, da planinska organizacija že dobi svoj državni planinski zakon - - zakon o planinstvu in planinski lastnini narodnih dobrin, ko bi lahko planinska organizacija z vso avtoriteto sodelovala pri odločanju o usodi planinskega sveta in njegovem nadaljnjem razvoju.
Planinska organiziranost potrebuje radikalne spremembe. Odstraniti bi morali odvečna administrativna in drugačna birokratska opravila, v zanesljivih profesionalnih tirnih morajo delovati planinski strokovnjaki in svetovalci za PD, organe PZS in komisije. Delovna razmerja naj bi izvajali na podlagi kolektivne pogodbe. 10 naj bi prevzel dodatno delo sedanjega Glavnega odbora in naj bi ga opravljal sposobno, ažurno, racionalno in odgovorno. Prostovoljci naj bi delovali v prostem času in ne na račun časa in denarja v svojih okoljih zaposlitve; skrbeti moramo namreč, da so nosilci planinskih funkcij disciplinirani in produktivni delavci na svojih delovnih mestih. Programe z velikimi stroški (odprave, vrhunski status) je treba podrediti potre-
bam in zmožnostim planinske organizacije, Ločiti je treba osebna, subjektivna hotenja posameznikov oziroma preprečiti izkoriščanje Imena planinske organizacije v take namene.
Planinska organizacija se mora zavzemati za še večjo učinkovitost ter uporabno, smiselno vsebino aktualnega sodelovanja in delovanja v jugoslovanskem planinskem prostoru ter na območju Alpe-Jadran. Sodelovati je treba s sooblikovalci kreacij in drugačne uporabe planinskega sveta pod goro in na njej (smučarji, gozdarji, alternativno letalstvo, pašne skupnosti, agro in zadružni sistemi, turistične in lovske organizacije, meteorologi, hudourni-carji, JLA, TO, milica itd.). Ob bližnjem stoletnem jubileju bi morali težiti k delovnim programom, k obnovi planinske prvobitnosti in plemenitosti, srčnosti iika planinca. Da bi se vsaj ob tem pomniku aktivirale smiselne funkcije zaščite planinskega sveta (kranjski, narodni parki)!
Planinstvo ob desetih desetletjih se bo moralo uokviriti v planinstvo po zmožnosti in meri gore in doumeti, da planinstvo ni socialno dejstvo, ampak višja oblika zmožnosti in standarda. Ob tem bi bilo treba postaviti na svoje mesto sedaj že dokaj razvrednotena planinska priznanja (častni planinski znaki) ter proučiti in storiti vse, da bi Ljubljana dobila nov dom slovenskih planincev, kjer na) bi b-ilo predvsem mesto za planinsko katedro, organizacijsko koordinacijo ter izvajanje in pospeševanje dela organov PZS, MDO, komisij...
Glede najtesnejših svojih sodelavcev pa tole: sodeloval naj bi vsak, ki je voljan, zanesljiv in dosleden. Pri neposrednih sodelavcih želim le objektivnost in razumljivost v stroki in organizaciji ter resnično pripadnost planinstvu za doseganje In ohranjanje napredka na gori, za varovanje gore, da bomo lahko pošteno in mirno oddali planinsko dediščino svojim naslednikom.
Na naslovni strani Planinskega vestnlka je v te| Številki že drugič odtisnjen znak, ki opozarja na 95-lelnlco od tistega datuma, ko Je izšla prva Številka naše revije. Emblem je upodobil Inženir arhitekture Janez Bizjak, sicer uslužbenec delovne organizacije Triglavski narodni park, v Planinski zvezi pa med drugim dejaven v njeni gospodarski komisij!. Doslej Je ustvaril za različne priložnost) že vrsto znakov, s katerimi Je planinska organizacija hotela na svoje dogodke opozoriti najširšo javnost, pa tudi vrsto znakov slovenskih alpinističnih odprav v najvišja svetovna gorstva {nazadnje za odpravo na Sišo Pangmo). Lahko smo veseli, da Imamo v svojih vrstah takšnega propagalorja planinske Ideje, kot Je Janez Bizjak,