KRALJEVINA JUGOSLAVIJA
UPRAVA ZA ZAŠTITU
RAZRED 18 (2)
PATENTNI SPIS
INDUSTRISKE SVOJINE
IZDAN 1 APRILA 1937.
ŠT. 13105
Maschinenfabrjk Esslingen, Esslingen, Nemčija.
Postopek za izdelovanje litega železa in temperne surove litine, ob uporabi briketiranih
fero-zlitin.
Prijava z dne 24. aprila 1936.	Velja od 1. septembra 1936
Uporaba briketiranih fero — zlitin pri izdelovanju sive in temperne litine je po sebi znana. Tamkaj upoabljani briketi obstojajo iz fero — zlitin, katere so obdane in se stiskajo z vezivom, ki ima približno enako tališče kot zlitine same.
Kakor znano se nahajajo fero-zlitine v briketih v komadih velikosti graha do zdroba; pri gornjem izdelovalnem načinu je vsak posamezni delec zlitine obdan od veziva. Vezivo se stali skoro istočasno z zlitino, in navzdol padajoče kaplje zlitine so obdane od omota iz žlindre, kateri varuje kaplje pred spajanjem s kisikom sape iz puhala in pred vzprejemom plinov.
Pri prestopu kapelj skozi plast žlindre, katera se v talilni peči ali v predognji-šču peči nahaja nad tekočim železom, se vezivo zadrži in tekoča fero — zlitina dospe v tekoče železe.
Znano je nadalje, da lito železo, katero se bilo staljeno v livarski jaškasti peči, vedno vsebuje železov oksidul. Ta železov oksidul reagira v tekočem stanju s kapljajočimi visoko koncentriranimi fero-zlitinami, posebno pa z onimi kovinami, ki so določene za zlivanje v lito železo in katere imajo pri predmetnih temperaturah do kisika večjo afiniteto kot železo, n. pr. krom. Vsled tega se dodane fero-zlitine skoro vselej porabijo v večjih ali manjših deležih za vezanje kisika v tekočem železu.
Za desoksidaci jo porabljeni delež se nahaja v žlindru raztala kot oksid in ne v litem železu kot gradeča sestavina.
Nadalje je znano, da se more izguba,
ki nastane pri dovajanju fero-zlitini v tekoče železo ali jeklo, zmanjšati z uporabo zlitin, ki so vlite v primerni razporedbi v poggče iz železa; vendar se s tem zmanjša samo izguba, katera nastane vsled razbrizganja fero-zlitin in vsled zgorenja na površini železne kopeli.
En namen postopka po predmetnem izumu je prihranek povečini dragih in visokovrednih zlitinskih sestavin briketov, kateri običajno niso domačega izora.
Novost izuma obstoja v tem, da se vezanje kisika povzroči s po sebi znanimi briketiranimi fero-zlitinami, in sicer, pred-no dospejo za izboljšanje železa služeče, v istem briketu vsebovane zlitino tvoreče sestavine v železno konci. Te kisik vezoče fero-zlitine, katere so v ta namen ekonomske in tudi kemično sposobne, naj ščitijo visokovredne zlitinske deleže.
Zliline fero-siliko-mangana ali siliko-kalcija in pod. so posebno prikladne za vezanje kisika v tekočem železu, kar je po sebi znano.
Predlagani novovrstni briketi pa so tako oblikovani, da vsebujejo po eni strani fero-zlitine za vezanje kisika in po drugi strani take fero-zlitne- katere so namenjene za izboljšanje železa vsled tvoritve ztitine.'Prve dospejo vsled spodaj obrazloženih ukrepov najprej krovno plast iz žlindre v železno kopel, kjer so že izpolnile svoj učinek vezanja kisika, ko prihajajo v žlezno kopel one sestavine briketov, katere izboljšujejo zlitino.
Ta postopek se doseže z uporabo različnih velikosti delcev briketiranih fero-
Din. 5.—
zlitin, pri čemer so desoksidirajoče in poprej učinku joče sestavine predvidene v večjih komadih kot gradeči deleži zlitine. Ta delovni način se podpira še z upoabo obdajajočih snovi, katere so v pogledu tališča raznovrstne; lahkotekoče snovi se pri tem uporabljajo v enem in istem briketu za obdajanje kisik vezočih fero-zlitin in tež-kotekoče snovi za obdajanje zlitine tvore-čih fero-zlitin. Smotreno se kisik vezoče fero-zlitine razporedijo v zunanji plasti briketov, za tvoritev zlitine namenjene fero-zlitine pa v jedru briketov.
Primer: V smislu izuma izdelani briket obstoji iz deležev fero-siliko-manga-na v velikosti 2 do 5 mm, obdanih od cementa, in iz deležev fero-kroma v velikosti 0,5 do 1,5 mm, obdanih od cementa, kateremu je primešanih 15% kalcijevega karbonata (prane krede). Dočim j fero-siliko-mangan nameščen v zunanji plasti briketa, tvori fero-krom takorekoč jedro. Vsled te razporedbe večjih deležev fero-si-liko-mangana, ki so obdani od lažje taljive, omot tvoreče snovi, bodo ti deleži hitrejše dospeli skozi krovno plast iz žlindre v železno kopel kot manjši deli fero-kroma,
kateri morejo vsled svoje manjše mase manj hitro prodreti skozi gosto žlindro in katerih prestopna hitrost je tudi zmanjšana vsled težkotekočega omota. Slednji deli dospejo v tekočo železno kopel in z njo tvorijo zlitino šele tedaj, ko so prvi deli že izpolnili svoj namen, namreč vezanje kisika.
Patentni zahtev:
Postopek za izdelovanje litega železa in temperne surove litine ob uporabi briketov, kateri obstojajo iz desoksidirajo-čih in zlitino tvorečih fero-zlitin, ki so opremljene z varovalnim omotom iz ognjavai-nih snovi, označen s tem, da one sestavine briketov, katere služijo za vezanje kisika, n pr. fero-siliko-mangan, dospejo skozi krovno plast iz žlindre v železno kopel poprej vsled tega, ker obstojajo iz večjih komadov in so razven tega opremljene s hitrejše taljivim, n. pr. samo iz cementa obstoječim omotom, kot sestavine briketov, služeče za tvoritev zlitine, n. pr. fero-krom, za katerih omot se uporabljajo težje taljive snovi, n. pr. zmes iz cementa ir kalcievega karbonata.