LetO LXXVM Št. 214 ž*?0?0—* Abbonfmeiito plačana ▼ fKovinl, 19. 90 oefrfL CJREDNIflTVO £N UPRAVA: LJUBLJANA, PUOdNUKVA IZKLJUČNO ZASTOPSTVO aa oglase ls Kraljevine Italije ln UNIONE PUBBLICITA ITALIANA 8. A-, MILANO 5 — 15.20 pri poflLuo čekovnem L^ubrjasa Me v. 10—381 GOffGESSSONARIA ESCLUSIVA par ki pabbBcita dl proveniensa UNIONK PT7BBUCITA ITALIANA S. A^ MILANO zen eh uspešen vpad v Gibraltar Napadalna sredstva Kr. mornarice so potopila en angleški parnik, pet pa jih hudo poškodovala Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objav:] dne 18. septembra naslednje 844. vojno poročilo" Na egiptskem bojišču delovanje izvidni-Ških elomentov. Letalski oddelki so nadaljevali bombardiranja oporišč na Malti, eno britansko letalo je bilo sestreljeno. Z vojnih misij zadnjih dveh dni se niso vrnila štiri naša letala. Napadalna sredstva kr. mornarice so vdrla v vojaško luko v Gibraltarju in tam potopile parnik »Havens Poin«. Pred tem so druga napadalna sredstva hudo poškodovala v isti luki parnikp »Meta«, »Shuma«, »Emperi Snipe«, »Baron Douglas« in neki peti neugotovljeni parnik. Večina napadalcev se je vrnila v oporišče. Zmeda med Angleži Tangrr, IS. sept. s. Po semkaj došlih vesteh so zaradi drznega podvzetia italijanske mornarice, ki je v središču Gibraltarja potopila en parnik in pet parni kov poškodovala, vojaške oblasti v trdnjavi do skrajnosti osuple. Ne morejo še doumeti, kako je Italijanom uspelo kljub budnosti stražnih ladij in letal in kljub odredbam za preprečenje iznenađenja ne samo prodreti v pristanišče, temveč izvesti tudi z bliskovito naglico in neovrgljivim uspehom napad, ki je vzbulil občudovanje samih sovražnikov zaradi svoje drznosti. Prvi alarm je bil v noči od srede na četrtek, ko so bile nekaj metrov od Gibral-tarskega pristanišča, kjer so bile zasidrane ofclopnica > Malesia«, dve križat ki in številni rušilci. opažene italijanske podmornice. Znak za nevarnost je bil takoj dan v trdnjavi in številna letala so se dvignila, medtem ko so reflektorji preiskovali morje. Letala so metala kakor blazna pravcato ploho globinskih bomb. Istočasno so bile stražne ladjo poslane na križarjenje v pas, kjer je bila opažena podmornica, in vse baterije v pristanišču so dobile ukaz^ naj bolo pripravljene za akcijo. Povelja in protipovelja so 9e vršila v nepopisni zmedi. Italijanske podmornice pa ni bilo mogoče Izslediti. Iznenađenje pa je bilo naravnost strasno, ko so bili napadeni in poškodovani parni ki :Meta«, »Shuma«, >Epire Sinpe« in »Ba-ron Douglas« ter še neki drugi parnik. Nekaj vlačilcev je prihitelo in spravilo bojne ladje na varno. Ostali v luki zasidrani parni ki, ko se je parnik »Rabens Point« potopil ob strašni eksploziji, ki je stresla vso trdnjavo, trdijoi da je popolna nesposobnost obrambe, ki ni mogla preprečiti hudega poraza, vzbudila silna nasprotja med raznimi poveljništvi v tri njavi, ki se nahaja še ve Ino v stanju alarma. Znak za nevarnost se še vedno nahaja na majhni palači poveljništva in letala še vedno letajo nad sidriščem in iščejo sovražnika ki je zdaj že daleč. Drznost podviga Tanger, 18. sept. s. Iz Gibraltarja poročajo, da se trdnjava nahaja od pretekle noči v stanju alarma. Brza sredstva italijanske mornarice ki so vdrla z veliko spretnostjo in brezprimerno drznostjo v središče, so potopila en parnik in nekaj parnikov hudo poškodovala. Prvi alarm je bil v trdni noči. Angleška letala so se takoj dvignila stražne ladje so šle na lov za sovražnikom, reflektorji pa so razsvetljevali zaliv. Vendar ni bilo nogoče preprečiti, da ne bi bili z napadi hudo poškodovani parniki »Meta«, »Shuma«, »Empire Suipe«, »Baron Douglas« in neki peti parnik, čigar ime še ni znano. Ob prvem svitu, ko so številne angleške bojne edinice prišle v pristanišče, je nastala strašna eksplozija, ki je povečala zmedo in paniko med Angleži zaradi nenadnega napada. Eksplozija je nastala na 3000 tonskem trgovinskem parniku »Ra-vens Point«, ki je bil zasidran pri izhodu zaliva, kjer so se nahajale tedaj razen številnih drugih ladij oklopnica »Ma-layaPueyr-redon« z argentinskimi mornariškimi kadeti, ki so se udeležili velike patriotične parade ob priliki čilskega narodnega praznika. Nad 5000 mrtvih pri spopadih v Indiji Ogromna materialna škoda zaradi indijskega odpora »crboir ir metni s. Po vesteh Iz Indi- proti angleški politiki v Indiji. Znatei Bangkok, 18. sept. s. Po vesteh lz Indije znaša Število mrtvih v nasprotju s trditvami tajnika indijskega notranjega resora, ki je trdil, da je bilo ob nedavnih spopadih največ 400 mrtvih, v resnici nad 5000. Davčni režim Angležev je skoraj onemogočil dotok dohodkov in kolektivne globe, ki jih angleške oblasti morajo nalagati, podžigajo sovraštvo do Angležev zlasti tudi med poljedelci, ki so se že v raznih predelih države dvignili proti vladi. Bangkok, 18. sept. s. Po vesteh iz Indije je angleška vlaia v Indiji imela zaradi tredentističnega delovanja nacionalistov od 10. avgusta do 10. septembra za 10 milijonov rupij škode. Največja je bila škoda na vladnih poslopjih ter na poštah in železnicah. Uničenih je bilo 7oO poštnih uradov, 500 kolodvorov in okrog 1000 policij-akih stražnic. Zaradi sabotaže je prenehalo S delom 350 tvornic, zlasti v Bomba j u in Kalku ti. Obsega zaradi tega nastale škode fe nI ugotovljen, računajo pa da znaša celotna škoda 30 milijonov rupij. Sumljivo zanimanje Amerike Rim, 17. sept. s. >Chicago Tribune«, »Santur Daily Ewening Post« ln mnogi drugI ameriški listi objavljajo ostre kritike proti angleški politiki v Indiji. Znaten del tiska odkriva prikrito misel izkoriščanja angleških nesreč v Indiji v prid Amerike. Ze nekaj časa listi odkrito zagovarjajo mnenje, da ima Amerika dolžnost do same sebe in do svojih čet v Indiji ter do vseh podpisnikov atlantske karte urediti Indijo, ker Anglija ni sposbna rešiti indijskega vprašanja. Ton ameriškega tiska kaže, da računajo ameriSki politični krogi pri svojih namenih na zmernejše indijske stranke ln skupine nacionalistov. Nenadno zanimanje ameriške javnosti za indijske probleme podpirajo tudi newyorški finančni krogi, ki so poslali v Indijo svoje zaupnike, da bi sklepali kupčije in proučili obširne načrte za posle po vojni. Vojna na morju Bnenos Aires, 19. sept. s. Kanadski mor. nariški minister je javil izgubo kanadske korvete »Charlotte Towenc, ki jo je potopila neka sovražna podmornica. Poveljnik korvete je izgubil življenje, tudi 5 mož posadke pogrešajo. Korveta je bila najmodernejša edinica; izpodrivala je 725 ton, stopila je v službo leta 1941. in je imela posadko 58 mož. Nova imenovanje v OND Rim, 18. set. s. Podtajnik PNF Mario Farnesi opušča funkcijo izrednega komisarja OND. Duce je na predlog tajnika PNF imenoval za predsednika OND fašista Dina Gusattia Bonsembianta, inšpektorja PNF. Fašist Vittorin0 Ortali, bivši zvezni tajnik, je imenovan za tajnika OND na mesto fašista Celsa Marie Garattija, ki mu je poverjena druga funkcija. Rim, 18. sept. s. Duce je na predlog tajnika PNF imenoval za nacionalnega zaupnika fašističnega združenja 'ndustrijskih državnih podjetij fašista Mario Garattija na mesto fašista Huga Maceratinia. Tajnik stranke se je tovarišu Maceratiniju zahva- Vojna na Pacifiku Buenos Ahe*, 18. sept. s. »New Ohromele* piše: Vesti iz Pacifika so še vedno nejasne in sri naspnoru j e jo. Po zasedbi nekaterih južnih otokov Salamonove skupine s strani Amerike ni bil izveden noben nadaljnji napad na Japonce, ki pa so s svoje strani grozeče odgovorili in napredujejo proti Portu Mcre?byju. Zasedba Gua-dal-kanala. ki ga sovražnik skuša na vse načine zopet zavzeti, bi bila zelo skromna odškodnina za izgubo tega življenjsko važnega oporišča za Avstralijo. Avstralci se borijo na Novi Gvineji, toda to pot morajo njih generali, ki so po pa<' ru Sin ga pura trdili, da en avstralski vojak velja za deset Japoncev, spremeniti svoje prenagljeno mnenje. Boji na Madagaskarja se nadaljujejo I/Orenro Marques, 18. sept. s. Poveljnik angleškega ekspedicijskega zbora na Madagaskarju je predlagal francoski garnizi-ji, naj se vda. Poveljništv© francoske gar-nizije je odbilo angleške pogoje, Borna se nadaljuje v notranjosti otoka. V Stalingradu doseženi nadaljnji uspehi Nemške in zavezniške uspešne akcije ob Terekn, Voro-nežu ter Tlmenskem in Ladoškem jezera ls Hitlerjevega glavnega stana, 18. sept. Vrhovno poveljništvo nemške vojske Je objavilo danes naslednje poročilo: Ob Terekn so uničili nemški oklopni oddelki s podporo rušilnih letal v obsežnih napadih množico dveh sovražnih bataljonov in zaplenili 41 topov. V boju za Stalingrad so bili v ogorčenih borbah ob sodelovanju kopne vojske in letalstva doseženi nadaljnji uspehi. Ponovni sovražnikovi napadi na mostišče pri Voronežu so bili s krvavimi izgubami zavrnjeni. Od 15. septembra Je bilo na tem prostoru uničenih 91 sovjetskih tankov. Nočni napadi letalstva so bili naperjeni na letališča v zaledju sovražnika. Južno ođ Dmenskega Jezera in južno ođ Ladoškega Jezera so se zrušili ponovni k raja vn i napadi močnejših sovražnikovih sil z velikimi izgubami. Sovjetsko letalstvo Je izgubilo 16. in TT. septembra 146 letal. Pogrešamo 6 lastnih letal. Dnevni in nočnj napadi nemških bojnih letal so bili usmerjeni na naprave v južni in vzhodn] Angliji, ki 80 važne za vojno. V Rokavskem prelivu Je bila z bombami potopljena angleška stražna ladja. Mornariško letalstvo je sestrelilo 2 angleški letali. Od ulice do ulice, od hiše do hiše Izredno srditi boji v notranjosti Stalingrada Berlin, 18. sept. s. Bitko za Stalingrad tukajšnji pristojni krogi še naprej zasledujejo z izrednim zanimanjem. Povdarja se, da nemške čete kljub divjim boljše-viškim protinapadom napadajo notranjost mesta z juga in s severa ter stiskajo Stalingrad v železne klešče in vedno bolj onemogočajo sovražniku svobodno kretanje. Zdaj je jasno, pravijo v teh krogih, da skuša sovjetsko poveljništvo s tem vsakodnevnim in brezuspešnim žrtvovanjem sovjetskih življenj vzdržati samo svoj prestiž in do skrajnosti podaljšati odpor mesta. Nemško poveljništvo, ki pa do skrajnosti štedi svoje čete. počasi zavzema hiše in tvornice, spremenjene v trdnjave, Ker tudi pridobiva vsak dan na terenu. Neki oficir, ki je prišel s stalingrajske fronte v Berlin, je opisal zastopnikom tiska silovitost letalske akcije, izvedene pred naskokom pehote na mesto. Med drugim je poudaril, kako veliko je število letal, ki so v akciji sodelovala. Bila so ta^° gosto nad Stalingradom, je rekel, da so morala - paziti, da se niso zadevala drugo v drugega. Na tisoče bomb vseh kalibrov, rušilnih in zažigalnih, je bilo odvrženih, tako da se je mesto spremenilo v morje plamenov. Zdaj se pehota, napadalni inženjercl m oklopni grenadir j i, kakor se je izvedelo zvečer iz vojaškega vira, borijo med ruševinami in zadnjimi zelo utrjenimi odpornimi središči sovražnika v notranjosti mesta, skupine napadalnih letal pa učinkovito pomagajo v tej akciji. Letalstvo je med drugim uničilo številna skladišča petroleja, številne hiše, pretvorjene v bunkerje, ter je zažgalo nad 100 vagonov, naloženih s tekočim gorivom. Lovska letala so nad Stalingradom sestrelila nadaljnjih 49 sovjetskih letal, protiletalsko topništvo pa jih je zrušilo pet. Hode sovjetske izgube pri brezuspešnih protinapadih Ber/m, 18. sept. s. Večerni listi podčrta-vajo, kako Sovjeti še naprej vztrajno napadajo nemške postojanke na raznih točkah fronte, ne da bi dosegli najmanjše uspehe. Mostišča pri Vc^ronežu. kak ar rudi sie verno in južno cd mesta, so boljševik i na primer ob močni podpori letalstva zopet napadli, a so bili vselej odbiti z izredno visokimi Izgubami zaradi nagle in izredno učinkovite nemške reakcije. Iz vojaškega vira se doznava, da so nemška letala bombardirala zbirališča čet in boljševiških tankov z velikim uspehom. Bombe so razdejale tudi kolodvore in železniške naprave, ki so zelo važne za oskrbovanje sovražnika. Zaradi napadov nemškega letalstva je nasprotnikovo oskrbovanje z gorivom in strelivom v pasu Voroneža zel« oteženo. Nemški lovci so v tem odseku brez lastnih izgub sestrelili 20 sovražnih letal. Tri nadaljnja letala je uničiilo protiletalsko topništva. Na fronti Dona so nemške in madžarske čete z vso silovitostjo odbile boljseviške napade. Neki sovražni napad, izveden po močni topovski pripravi in podpiran z velikim številom tankov, proti položajem, ki jih drže madžarske čete. se je popolnoma izjalovil. Madžari so uničili boljševikom 12 tankov, sovražnik ;e imel hude človeške izgube. Sovražne skupine, ki so se približale madžarskim položajem, so bile snilovito odbite. Med dnevom so rdeči ponovili večkrat z močnimi silami svoje napade, toda vsi so se končala* z najbolj krravrrm izgubami za sovražnika. V teh borbah je nasprotnik izgubil nad 20 tankov. Nemška letala so bombardirala v zaporednih vailovih položaje boljševičkih čet v nekem odseku fronte ob Donu. Tudi v sovražnem zaledju so nemško letala uničila z bombami skladišča potrebščin in streliva. Povsod so nastali veliki požari Nemški lovci in skupine bombnikov spremljajoči italijanski lovci so sestrelil i štiri sovražna letala, protiletalsko topništvo pa je zrušrjlo nadaljnja tri. Pobitost v Londonu Stockhoim, 18. sept. 8. V angleški prestolnici z veliko napetostjo spremljajo zadnje ure Stalingrada, ker se dobro zavedajo težavnosti ruskega položaja. V Angliji vlada pobitoet, ki spominja na temne dni Dunkerquea. Prva posledica padca Stalingrada bo ta, da bo oproščenih veliko število nemških letal, ki delujejo na tem odseku in jih bodo lahko uporabili za nastope na drugih odsekih v borbi proti zaveznikom. Po mnenju angleških kritikov bo ruska armada po padcu Stalingrada presekana na dvoje in Nemci bodo lahko vrgli svoje silo v boj proti novim zavezniškim bojiščem. Minister za vojno proizvodnjo Littleton je izjavil, da se po njegovem mnenju 'lahko odloči usoda vojne v bodočih 20 dneh. Rusi so vedno bolj jezni na Angleže in Američane Stockhoim, 18. sept. s. Kakor piše londonski dopisnik »Aftonbladcdac postajajo v Moskvi vedno bolj nervozni in jezni zaradi izostale pomoči zaveznikov. Ruski tisk objavlja vsak «an članke, ki jih londonski listi ne objavljajo in v katerih se z vedno bolj trpkimi besedami očita zaveznikom, da niso držali obljube glede druge fronte. Iz diplomatskega vira v Londonu se je doznalo, da so Rusi gotovo računali na ustvaritev druge fronte v tem letu in tudi na moč Anglosasov. Tak je bil vsnj vtis v Moskvi takoj po obisku zastopnikov obeh anglosaškh sil v Moskvi, kjer so mnenja, da so periferne akcije, kakor n. pr. akcija, s katero Angleži neprestano groze na Bližnjem vzhodu, popolnoma neprimerne za olajšanje bremena, ki ga morajo nositi Rusj v tem trenutku. V Moskvi zahtevajo, da zavezniki ukrenejo nekaj takega, da bi bili Nemci prisiljeni takoj premestiti z vzhodne fronte na zapadno vsaj 40 divizij, sicer bo vse prekasno. Ob Tereku uničena sovjetska skupina Berlin, 18. sept. s. Iz vojaškega vira se doznava, da so nemški oklopni oddelki na fronti Tereka med drugim izvedli včeraj obkrože valni napad na boljše viške čete. Oddelkom je uspelo priti za hrbet sovražnika ln uničiti skupino sovjetskih sil. Boji na finskem odseku Helsinki, 18. sept, s. Medtem ko ;e bfto na fronti Karelijske in Aununšlce ožine ▼ zadnjih 24 urah zabeleženo le slabotno delovanje topništva in patrulj, se v jožnem odseku fronte v Vzhodni Kareliji nadaljujejo silne borbe. Fmske čete cxibijajo v^e poizkuse Sovjetov za vdor v finske položaje. So«v*nažnik je izgubH danes na bojr^čit nad 100 mrtvih. Na isrtem odseku je finsko protiletalsko topništvo sestrelilo dva sovjetska lovca. V Finskem zalivu je finsko letalstvo obstreljevalo si strojnicami motorne čolne in sovjetske obatee stražne ladje. Junaška smrt nemškega generala Berlin, 18. sept. s. Iz vojaškega vira poročajo, da je v hudih borbah na področju Novorosijska 6. septembra junaško padel general Albert Buck, poveljnik neke pehotne divizije, odlikovan z železnim kri-» žem. Industrijski dogovor med Nemčijo in Madžarsko Budimpešta, 18. sept. s. Zaključena so bila pogajanja med zastopniki nemške in madžarske industrije. Sklenjeno je bilo večje in tesnejša sodelovanje md industrijo obeh držav za povečanje proizvodnje. Končni protokol je bil danes podpisan. Veleposlanik Papen gost regenta Horthyja Budim pš ta, 18. sept. s. Doznava 3e, da bo na povabilo regenta Horthvja prispel na Madžarsko veleposlanik v Ankari von Papen, ki se bo na Madžarskem mudil nekaj dni ter se udeležil lova v nekem lovišču. Dosedanje ameriške vojaške izgube Rim. 18. sept. s. Skupno število ubitih ah pogrešanih severnoameriških vojakov znaša od začetka vojne na evropskem, afriškem in tihomorskem bojišču 1325. *Mes-saggero« poudarja, da je potrebnih nekaj pripomb k objavi seznama izgub od strani vvashingtonske vlade. V tej vojni se Združene države odlikujejo bolj po svoji politični šlrokoustnosti. po svoji časopisni bo-jevitosti in propagandi, kakor pa po vojaškem junaštvu. Amerkanei dvigajo mnogo prahu in Rooseveltov glas odmeva po vseh zvočnikih, toda doslej so se borili zelo malo in po angleških izjavah precej slabo. 1325 ubitih ali pogrešanih vojakov je žrtev 120 milijonskega ameriškega naroda v sedanji svetovni vojni, zaključuje ^Mas-aeggeroc Stran 3 »SLOVENSKI NAROD«, sobota 19. septembra 1942-XX fiter. 214 Prva samostojna razstava slikarja Gorjupa v Ljubljani Otvorjena bo jutri ob 11. v Jakopičevem paviljonu — Kratek obisk med pripravami Ljubljana, 19. septembra Letos smo imeli prijatelji umetnosti že već priložnosti vpogleda v snovanje na3ih umetnikov. Jakopičev paviljon in Obersne-lova galerija sta bili shajališče našega kulturnega občinstva nekaj časa skoro nepretrgoma. Sedaj se bodo po kratkem presledku znova odprla vrata Jakopičevega paviljona, kjer pripravljajo razstavo bolj redkega gosta — gost je bil bolj po sili razmer, saj je domač?n Ljubljančan — :z vrst naše najmlajše generacije slikarjev akademskega slikarja in prof. T.neta Gorjupa. Slikar Gorjup rednim obiskovalcem umetniških razstav ni neznanec. Prvič ;je po dokončani umetniški aka iemiji v Zagrebu, kjer je bil učenec prof. Babica, razstavil v Ljubljani aprila in maja 1. 1939. skupno s svojo tovarišico Baro Remčevo in Angležinjo Noro Lavrinovo. Razstava je dosegla tako pri občinstvu kakor pri kritiki nedeljiv uspeh. Gorjupova dela so naletela na splošno priznanje in kritiki so opazili, da Gorjup ne koraka za zastavami katere koli estetičnih doktrin, temveč da išče predvsem lepote, da ima solidno tehnično znanje, je do sebe globoko kritičen, visoko kultiviran in discipliniranega duha. Označili so ga kot tipičnega predstavnika modernega slikarskega realizma. Tine Gorjup je kasneje večkrat razstavljal v Beogradu, prvo samostojno razstavo pa je prire lil junija 1940 v Kranju, kjer je Služboval kot profesor. Kranjčani so ga sprejeli z veseljem in razstava je bila zelo dobro obiskana. Po skoro dveletnem odmoru, ki pa je bil izpolnjen z neprestanim delom in izgrajevanjem, se je sedaj odločil, da priredi prvo samostojno razstavo tudi V Ljubljani. Obiskali smo ga včeraj v Jakopičevem paviljonu^ kjer je bil ravno sredi priprav za ureditev razstave in raznih drugih opravkov, ki so z njo v zvezi. Sprejel nas je s tistim prisrčnim toplim nasmeškom, ki je zanj tako tipično karakterističen. — Polne roke dela imam. Cae hiti, pa je treba opraviti še mnogo, preden bo vse pripravljeno. O svojem delu vam sedaj ne želim mnogo govoriti, upam, da bodo za vsakega obiskovalca moje slike dovolj zgovorne. Da, sem se odločil za naturalizem, so najbrže vzrok moja potovanja po Franciji in Italiji. Nikoli se nisem navduševal za različne skrajnosti, ampak sem vedno ostal zvest naravi. Zdelo se mi je to najbolj logično, najlepše in ne ravno najlažje. Stopala sva po razstavnih prostorih, kjer so se po stenah vrstile številne slike. Večinoma olja, nekaj je risb. Postala sva sedaj tukaj, sedaj tam. Tako med olji kakor med risbami so izvrstne umetnine. Gorjup je ostal zvest samemu sebi. V pokrajinskih motivih, ki jih je precej iz vaških, ljubljanskih in tudi planinskih krajev, je vedno iskal in ljubil statiko, mir. Na njegovih slikah skoro zaman iščete nekaj, kar bi pred-stavjalo življenje, gibanje. Za barve ima izrazit smisel in nI malo slik, pred katerimi obstaneš občudujoč vernost in neverjetno harmonijo barvnih tonov. Vsi toni so temnejši, živih kričečih barv ni niti tam, kjer bi jih v obilici solnca in svtelobe pričakoval. Gorjup pa ni samo krajinar. Enako uspešno se posveča portretiranju in slikanju tihožitij. Da ne bi motili umetnika pri njegovem dlu, smo se kmalu poslovili z najboljšimi vtisi. Prepričani smo, da bo Gorjupova razstava dosegla velik uspeh in da bo privabila v Jakopičev paviljon vse Ljubljančane, ki ljubijo slovensko lepo umetnost. Umetnik ne bo razpošiljaj posebnih vabil in so vsi vabljeni, da obiščejo njegovo razstavo. Kakor smo že zapisali, bo otvorjena jutrišnjo nedeljo ob 11. Pridite! Kaj smo kupovali danes na trgu Najbolj papriko in grozdje, b*l3 je pa tudi precej jabolk in zelenjave Ljubljana, 19. septembra. Kljub temu, da zdaj ob tržnih dneh ni mnogo več blaga kakor sicer med tednom, je bilo vendar danes precej živahno. Vseh vrst bla-ga je bilo nekaj več kakor prejšnje dni. Tudi v sredo trji ni bil tako dobro založen. Danes je bilo na trgu živahneje tudi zaradi tega. ker so gospodinje pr'hajale že zaradi mesa Ko ne obiskujejo mesarjev druge dni, mnegim ni treba hoditi na trg, ker pridelujejo aacM povrtnino. Mnoge gospodinje se drže pra. vitla, da »kdor prej pride, prej melje«. Zato prihajajo, čeprav je zdaj ob jutrih še dr-dgo mračno, že cb 7. na trg. Branjevci poskrbe, da kupoval ke lahko začno izbirati že na vse zgodaj, svoje blago pa urede pc načelih aranžersike umetnosti v prvih urah med prodajo, tako da so stojnice vedno lepo urejene rudi med najživahnej^m prometom. Tudi dandanes ima estetika dovolj pomembno vlopo v kupčijskem življenju, da se je treba *v:rati nanjo. Bla-ija pa ni treba razstavljati prodajalcem domačega stvdja. Danes so trg mnogo bolje založili z jabolki kakoT v sredo. Domače sadje je 3k> skoraj bolj v denar kakor ob zadnjem tr/nem dnevu. Uvoženo sadje ni mnogo dražje, a promet pri branjevcih je kljub temu precej slabši. Pri prodajalcih uvoženega sadja ljudje najbolj kupujejo grozdje, ki ga jc letos toliko kakor ob najboljši letini v prejšnjih letih. Pri branjevcih pa gospodinje rade kupujejo vedno tudi papriko, ko so stojnice tako dobno založene, odnosno tedaj šc rajši, ko ni tako lepa izbira. Prodajalci zdaj dobro poznajo zahteve kupovalik ter zalagajo trg predvsem z blagom, ki gre sorazmerno najbolj v denar. Ker je že paprika tako veliika moda, pa nam jo nudijo do mHe volje Menda doslej trg ni bil še tako dobro založen s papriko, kakor je zdaj. Prejšnje čase je bilo tudi izredno živahno r>ovrpasevanje po paradižnikih, ko se je zdelo, da so domači že posli ter je biilo treba zelo milo pogledati Trnovčanko, da ti je postregla z njimi. Zdaj je pa tega blaga toliko1, kakor da je naprodaj ž o drugi pridelek. Nekaj časa nam je neznansko dišala salata, kakoT da smo v nji odkrili vse hraniilne ^novi in šc neodkrite vitamine. Večkrat je bilo potem ugotovljeno, da je naprodaj zadnja letna salata, zdaj smo pa menda tudi dočakali druge letine, ker je tega zelenja toliko, razen grmad jesenske salate. Seveda pa gre zelenjava še vedno dobro v denar. Dobro nas zalagajo na zelenjadnem trgu še vedno tudi z zoleno kolerabo, ki smo je letos nedvomno popravili vagone. Velilco povpraševanje je po zelju, ki ga prodajalci lahko razprodajo najhitreje. Danes je bilo naprodaj še precej zeljnatih glav, ohrovta pa malo manj. Sorazmerno precej je bilo pese, ki pa nam ne diši tako zelo. kakor je videti. Branjevci so bili založeni še s kumarami. Precej je bi*k> jajčevca (melancani). Zdaj je povsod dovolj oitron. Na ^zbiro je tudi suhih smokev. Med uvoženim sadjem, razen grozdja, prevladujejo zdaj jabolka. Tudi med domačim sadjem sonaprodaj po večini jabolka, le tu in tam prodaja kdo tudi slive. Izpred okrožnega sodišča Problematična vrednost prisiljenih priznani — Janka so morali sodniki oprostiti, čeprav je dvakrat „priznal" tatvino zajcev Ljubljana, 19. septembra Tisti, ki imajo reino opravka s sodniki in obtožnicami in so na zatožni klopi stalni gostje, se kmalu uvedejo v razne zamota-nosti in skrivnosti sodnega kaizenskega procesa. Ce se sami ne domislijo, kaj jim je v škodot kaj v korist, jih uslužno poučijo tovariši v' zaporih. Značilno je, da velika večina obtožencev v prvem hipu, takoj po aretaciji, iskreno prizna svoja dejanja, nato jih v nadalnjih zaslišanjih zelo omiljuje ali pa sploh prekliče, češ da so bile prve izpovedbe podane pod kakršnim koli pritiskom. To je že star način obrambe večjih in manjših zločincev, proti katerim niso na razpolago trdni dokazi in pričevanja. Sodišče je tako prisiljeno, da prekontrolira tuli ta dejstva in čeprav se največkrat izkaze, da sklicevanje na priznanje pod pritiskom ni resnično, vendarle ostane n5kaj negotovosti, ki je lahko odločilna, če ni drugih dokazov. Proti izpovedim na sodišču, pred preiskovalnim sodnikom seveda tako zanikanje in utemeljevanje priznanj ni mogoče. Zgodi pa se vendarle, da tudi po prvem zaslišanju obtoženci spremene zagovore, ko pridejo v stike bodisi s svojimi zagovorniki bodisi z ostalimi obtoženci. Sprememba zagovora pa jim v takem primeru ne koristi mnogo, ker sodniki vedo. da njihovi tovariši na preiskovalnem oddelku ne uporabljajo nobenih protizakonitih sredstev, da bi od obtožencev izsilili priznanje dejanj, ki jih niso storili. Z mrzlo vodo in palicami Janko je še mladoleten. Njegova mladost ni videla solnca, saj ga je občina že pred leti v sporazumu z materjo, ki se je poročila in ima sedaj na novem domu že pet otrok, dala v vzgajališče. Preživel je v njem skoro vso svojo mladost, sedem let, ko bi bil najbolj potreben tople in razumevajoče materine roke. Očeta sploh ni poznal. Lani je Janko vzgajevaliče zapustil. V njem se je učil mizarstva, toda izpita za mtaarskegla pomočnika še nima. Preživljal se je na razne načine, končno je zagrešil nekaj resnejšega in obsojen je bil na Sest mesecev strogega zapora, ki ga je pred dnevi prestal. Predno so ga izpustili, so ga ia enkrat povabili v razpravno dvorano, ker ga je državni tožilec obdolžil, da je skupno z dvema drugima tovarišema sodeloval pri tatvini zajcev v istem vzgajeva-lišcu. ki je bilo Janku prej dom in edino zavetišče. Na zatožn iklopi je sedel sam, ker sta druga dva obtoženca odsotna iz Ljubljane. Sodelovanje pri tatvini je Janko že >pri-znaU, v preiskavi in na razpravi pa je priznanje preklical in trdil, da sploh nič ne ve o tatvini. Priznal da je zato, ker ga je vrtnar vzgajališča, ki so mu bili zajci ukradeni, skupno z nekim drugim mojstrom spravil pod mrzel tuš — bilo je v prvih pomladnih mesecih — in mu potem baje grozil, da ga bo se pretepel, če ne bo priznal. Janku se je zdelo umestnejše izogniti se takim »staromoinimc metodam zasliševanja in je »priznal«. Tsto priznanje je nato ponovil na policiji. To je bilo malo čudno, saj tam nimajo za te namene ne tuša ne palic. Janko je pojasnil, da je bil zapisnik o njegovem priznanju napisan v navzočnosti mojstra in da ni sam nič izjavljal, temveč le samo podpisal, kar so mu predložili, Dokazovza njegovo krivdo res ni bilo nobenih. Niti priče niti kdorkoli drugi ni mogel povedati kaj, kar bi vsaj okrepilo edini indic, ki je govoril proti njemu. Proti njemu je sicer govorilo tudi njegovo nesolidno Življenje, razbremenjevala pa ga je njegova žalostna mladost. Sodniki so ga zaradi pomanjkanja dokazov po § 2S0 k. z. oprostili. Rozine sta zavohala v zali vkanem vagonu V sredo sta se pred malim senatom zagovarjala zopet dva železničarja, katerifc eden je oženjen, drugi pa se samski. Kosec julija sta bila skupno v nočni službi. Franc, ki je imel opravka med tovornimi vagtaii na tovornem kolodvoru, je po svoji izpovedi »zavohal«, da je v nekem vagonu. Id je bil zalivkan in je prišel iz Carigrada ter je bil namenjen v Švico, sadje. Dišalo je selo prijetno in vabljivo. Franca, ki doslej le sploh ni bil kaznovan, ni »trpele v bližini vagona. »Včasih človeka vrag obsede«, je pojasnil na razpravi dejstvo, da je šel na- govarjat Staneta, da bi vagon odprla in si privoščila nekaj sadja. Stane je nekaj eaoa okleval, nato je le pristal. Vagon sta z lahkoto odprla in našla v njem 10 zabojčkov rozin. Devet sta jih odnesla in pravila v nekem sosednjem odprtem vagonu. Oplenjeni vagon sta zopet zaprla in zalivkala, da bi straža ne mogla opaziti tatvine in vloma. Vsa previdnost pa ni zalegla. Franca je straža izsledila in ugotovila njegov prestopek, ko si je ravno nalagal rozine v aktovko. Kasneje je bil aretiran tudi Stane. Oba so izročili vojaškemu sodišču, ki ju je odstopilo v razpravljanje civilnemu kazenskemu sodišču. Državni tožilec ju je obtožil po § 316 točka 1 in 4, torej tatvine iz zaprtih prostorov in iz prostorov in krajev, ki pripadajo javnim napravam in služijo javnemu prometu. Kazen je zagrožena do desetih let robije. Oba obtoženca sta dejanje priznavala in opisala sta, kako sta ga izvedla, škode ni, oziroma je bila poravnana. Senat ju je obsodil vsakega na šest mesecev strogega zapora, pogojno za 2 leti. Iz Hrvatske — Adresar hrvatskih trgovin. Trgovska zbornica v Zagrebu je izdala v hrvaščini, nemščini in italijanščini adresar hrvatskih uvoznih in izvoznih tvrdk, knjiga pa obsega tudi seznam vseh bank in zavarovalnic, gospodarskih zbornic, stanovskih zadrug, državnih gospodarskih ustanov ter diplomatsko konzularnih zastopstev na Hrvatskem in v inozemstvu. V knjigi so zbrani tudi podatki o hrvatskem dnevnem tisku. — Nakaznice tudi za gostinske obrate. V središču gospodarsko-političnih problemov Hrvatske, stoji še vedno preskrba prebivalstva z živili. Premožnejši sloji so imeli doslej hrano doma, lahko so jo pa dobivali tudi v restavracijah in gostilnah. Da bi se to preprečilo, bodo najbrž že s 1. oktobrom uvedene posebne nakaznice tudi za hrano v gostinskih obratih. Odrezke nakaznic bo treba v gostinskih obratih oddajati. Prebivalstvo bo zdaj neposredno pritegnjeno k nakupu in razdelitvi živil. V vsakem mestu in občini bo ustanovljen preskrbovalni odbor, obstoječ v mestih od 8 do 15 v podeželskih občinah pa iz 3 do 5 najuglednejših prebivalcev. Ti odbori bodo morali do konca septembra ustanoviti ~>reskrbovalne urade, ki jih bodo vodili bodisi sami ali pa bo vodstvo poverjeno zadružnim zvezam, ki imajo dovolj izkušnje in uživajo zadosten ugled. To pomeni torej popolno decentralizacijo preskrbe. Poglavje zase je preskrba prebivalstva z mlekom in mlečnimi proizvodi, ki je bila doslej dovolj pomanjkljiva. V vseh večjih vaseh bodo ustanovljeni kmečki odbori in njihova skrb bo pripraviti kmete do tega, da bodo oddajali več mleka kakor doslej. — Vprašanje cen. Hrvatska ima poseben urad za določanje cen in mezd. Urad je podrejen finančnemu ministrstvu in prizadeva si voditi organično politiko določanja in nadzorovanja cen. Tako se recimo niso zvišale cene lanu in konoplje, istočasno je pa že padla odločitev o prihodnjem letu, ko bodo cene teh proizvodov odvisne od cen pšenice. Cene konoplje bodo 30 odstotkov, lanu pa za 15 odstotkov nižje od cene pšenice. Tako bo torej nivo cen enega važnega povezan z nivojem cen drugega življenjsko važnega pridelka. — Hrvatsko-madžarsko prijateljstvo. Položaj madžarske manjšine na Hrvatskem obravnava obširen članek v madžarskem listu »Magyarsag«. Pisec govori najprej o duhovnem razpoloženju madžarske manjšine, potem pa opisuje njen sedanji položaj in razvoj pod hrvatsko vlado. Obširneje se peča z organizacijo madžarske mladine na Hrvatskem. Končno izraža zadovoljstvo glede položaja madžarske manjšine na Hrvatskem in naglasa hrvatsko-madžarsko prijateljstvo. Športni pregled Jutri nogometna tekma Švedska—Nemčija V Berlinu bo jutri meddržavna nogometna tekma med predstavnišrv<*ma Nemčije in Švedske. Tako Nemci kakor Švedi spadajo med najboljše predatavnike evropskega nogometa in v zvezi z raznimi lanskimi in letošnjimi rezultati vlada za tek m© zanimanje tudi izven državnih mej obeh nasprotnikom*; Spominjali se boste, da so Švedi lani v Stockholmu učinkovito premagvali Nemce. Tekma &e je končala 4:2. Bila je to 13. tekma med Nemci in Švedi in bilanca je zaenkrat pozitivna za Švede. Zmagali so sedemkrat, zgubLb* petkrat, dve tekmi pa a»ta ostali neodločeni. Kako bo jutri? Na o>beh straneh so se pridno pripravljali. Zlasti Nemci želijo popraviti silah vtis, ki ga je napravil lanski poraz. Švedi so pos.la.li v Nemčijo moštvo, v katerem je le še sedem igralcev, ki so nastopili v lanski reprezentanci. Če jih ne bodo zamenjale rezerve, bodo nastopili naslednji igralci: Borgquisit—NMseon, Leander —Per^son, Emanuclsson. Grahn—Martens-son, Orcen, Nordahl, Carlsson, Nvbcrg. Za rezerve so določeni: Sjoberg. Niiason. Rosen quist m Ho!mqui'5at Nemški trener Herbergtr je svoje moštvo, ki bo verjetno sestavljeno tako. kaikor je nastopilo v vseh zadnjih tekmah, pripravljal že dclj časa. Trening-tek me so pokazale, da je nemška reprezentanca v prav dobri formi. Madžarsko nogometno prvenstvo Madžari so svoje nogometno prvenstvo začeli že pred dobrim mesecem. Zanimivo je, da so se doslej zelo slabo obnesli Lanski nafboljši klubi. Uspešen je novosadski za-stormik, ki je do*lei zbral 4 točke, to je toliko kakor lanski prvak Csepel. Ferenc-varos ki Salgotarjan. Po nedeljskih tekmah je stanje t tabeli naslednje: S 7 točkami sta na vrhu tabele Vel. Vara-dtn in Vasaa. Slednjo U j pest 6, Diosgvor, Gamma ki Haladas 5. Csepel, Novi Sad, Ferencvaros. Salgotarijan 4, Kluž. Szolnok, Torek ves 3. Kispet, Szeged 2 in Elektromos brez točke. V nedeljo so presenetrfd predvsem trije izidi: poraz Csepela proti Vasasu 2:5 ki visoki zmagi Gamme proti Hala d asu 0:1 ki Vei Varadina proti Szegedu 8 K). Ostate tekme so se končale takole: Ujpest—Torek ves 4:1, Ferencvaros—Kispest 3:2, Diosgvor —Szodnok 3:0, Salgotarjan—Elektromos 2:1 m Novi Sad—K.Luž 6:2. Bologna je že preizkusila Mato&ića Jutrišnjo nedeljo je v Italiji na sooredu prvo redno kolo no^ometnfh pokalnih tekem. Med drusjkni bo nastopila tudi Bo-Icgna, ka se je v ta namen ves teden pripravljata. Njen nasprotnik bo AmbroNia-na. Bologna je na zadnjem treningu v obliki tekme proti klubski rezervi preizkusila rudi Ma rosica. Prvi polčas Mato-sić ni igral. Nastopil je le v drugem polčasu, ko je zamenjal AndreoHja. Poročilo pravi, da se je obnesel zelo dobro, čeprav «o to njegovi prvi stiki z novimi soigralci. Izvedel je nekaj prav lepih akcij in p* »kazal sposobnosti dobrega iniciatorja napadalnih akcij. TIHA VODA obravnava življenje, delo in borbe ljudi v Zabukovju. razvijajočem se domačem industrijskem kraju. Godi se v sedemdesetih letih preteklega stoletja, v času, ko je naše kraje zajela nevarna epidemija črnih koz. TIHA VODA ima po svoji napeti vsebini z množico posrečeno orisanih značajev in s pestrostjo opisov, po sliki nam že malo oddaljene, a vendar domače miselnosti tiste dobe prav poseben čar, ki bo brez dvoma pritegnil vsakega čitatelja. Roman bo obsesral nad 250 strani in bo veljal za naročnike »Dobre knjige« broširan !e 8 lir. v platno vezan pa 18 lir. Ce se še niste prijavili kot odjemalec »Dobre knjige«, storite to takoj. Javite se upravi naših listov v Narodni tiskarni aH pa inkasantu. ko pride pobirat naročnino za »Slovenski narod« ali »Jutro«. Iz pokrajine Trieste — Poročili so se v Triestu tehnični uradnik Ghersi in uradnica Ana P^an, mehanik Silvij Stoc in tramvajska pprevod-nica Bruna Lulich, uradnik Ivan Lahaj-nar in gospodinja Ljudmila Sirca. — Lep uspeh triestinske slikarice. V Fiuggiu je razstavila na razstavi, ki jo je organiziral tisristični zavod frosinomske pokrajine, tudi znana triestinska slikarica Marina Flaugnatti. Njene odlične umetnine, ki prikazujejo po večini pokrajinske motive, so vzbudile iskreno priznanje ljubiteljev slikarske umetnosti, pa tudi članov razsodišča, ki so ji prisodili nagrado, četudi je razstavila svoja dela izven razpisanega natečaja. — Zvezni Podtajnik Foggia boter sedmemu sinu. V S. Dorligu della Valle pri Triestu je bil Zvezni Podtajnik Foggia boter pri krstu sedmega sina vojaka Di Donata. Botra pa je bila pri krstu fašij-ska tajnica. Krstnemu obredu so prisostvovali krajevni župan, inspektor cone in drugi krajevni predstavniki. — Operetna skupina Lombardo v Poll-teama Hossetti. V kratkem bo gostovala na odru Politeama Rossetti operetna skupina K Lombardo, ki jo vodi Rafael Trangi. Skupina bo uprizorila okoli osem operet, med drugim Laitavevo .tinko<. — Smrtna žrtev sonambulizma. T21etni natakar Bernard Ponis je bil tako zvani lunatik. Sredi spanja se je dvignil s postelje v svojem stanovanju v ulici S. Cilino št. 2, korakal nekaj časa po sobi, se nato vzpel na okno drugega nadstropja in strmoglavil čez rob okna na ulico. Prepeljali so ga v bolnišnico Kraljice Helene, kjer pa je kmalu ~>o prevozu navzlic vsemu prizadevanju zdravnikov podlegel smrtnim poškodbam. — Nezavestna starka na cesti pri Pro-seceu. Na cesti pri Proseccu so našli mi- moidoči nezavestno 83letno Katarino zman iz Sgonica. Revica Je padla in se zaradi starosti onesvestila. Prepeljali so jo v triestlnsko bolnišnico. — Razstava dveh furlanskih ankarje*. V Michellazzijevi razstavni dvorani ▼ ulici S. Nicolo v Triestu razstavljata svoje umetnine furlanska slikarja-umetnika Anzil Toffolo iz Tarcenta in Henrik de Cillia iz Carnie. Oba likovna umetnika sta žela lep uspeh že a svojimi razstavami t Udinu ter Veneziji, de Cilia še z razstavama v Firenzi in San Remu. — Razstava ilustrirane knjige. V dvorani v ulici Imbriani št. 5 je bila razstava ilustrirane knjige. Razstavo je organiziral znani bibliofilski strokovnjak comm. Rigo. Triestlnsko Kulturno občinstvo si z zanimanjem ogleduje slikovite zbirke ilustriranih knjižnih izdaj lz najrazličnejših dob. — Lep uspeh trlestinskega orkestra ▼ Meolu. Te dni je bil v Meolu v venezljskl pokrajini vokalno instrumentalni koncert v proslavo lOOletnice Toti del Monte. Na omenjenem koncertu je sodeloval tudi trf-estinski orkester pod vodstvom Ferrucei-ja. S prodornim uspehom je izvajal Verdijevo simfonijo »Moč usode«:. »Odlično izvajanje je potrdilo sloves, ki ga uživa sijajno izvežbani triestinski » kester. Navdušenega priznanja okoli 3000 poslušalcev je bil deležen tudi klavirski spremljevalec Svara. Počastitvenemu koncertu so prisostvovali znamenita slavi jenkini vnukinja Totl del Monte. razen nje so sodelovali še baritonist Oktavij Marini, me-zzo sopranistka Meneghel in tenorist Janni. — Pod kolesje fU°vlje. 361etnega Vlad*, mtrja Crovatina iz Poggioreale 335 je ▼ ulici Navali povozila fiiovija proge 12. Cro-vatin ima poškodbe po glavi in telesu. Prepeljali so ga v bolnišnico Kraljice Heleno v Tr estu. kjer se zdravi tudi 691etni Alojz Voitolina iz trga Cornelia Romana, ki je padel s tramvajskega voza in se potolkel po glavi. (Se/es nt ca K O L K D A R Danes: Sobota, 19. septembra: K vatra, Januarij. Jutri: Nedelja, 20. septembra: K vatra, Agapit L DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Marica: Slovo. Kino Union: Giarabub. Kino Sloga: 2id SUss. Kino Moste: Alahov vrt in Nor za gla*» bo. PRIREDITVE V NEDEIJO Kinematografi nespremenjeno. DEŽURNE LEKARNE Danes in jutri: Mr. Leustek, Resi jeva c 1, mr. Bahovec, Kongresni trg 12 tn mr. Komotar. Vič — Tržaška cesta. Nedeljsko dežurno zdravniško službo bo opravljala od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj, mestna višja zdravnica Dr. žitko Jožica, Pleter šnikova ulica št. 13. Nase gledališče DRAMA Sobota, 19. septembra, ob 17.30: Kralj na Betajnovi. Izven. Zelo znižane *cne od 10 lir navzdol. Nedelja, 20. septembra, ob 14. vri: Poročno darilo. Izven. Zelo -mižane cene od 10 lir navzdol. Ob 17.30: Kovarstvo ln ljubezen. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. OPERA Nedelja, 20. septembra, ob 16. uri: 3oc-cacio. Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol. V Operi ponovijo v nedeljo ob 16. ari opereto »Boccacclo«, v običajni zasedbi, le vlogo princa Palermskega igra g. San-cin. Veljajo znižane cene od 18 lir navzdol. Križanka Besede pomenijo Vodoravno: 1. zajedavec, prisklednik, S. vinski sodi udomačene mere, 17. človek uglajenega družabnega vedenja, 19. temnejša, neprijazne barve, 20. raj; angleški zunanji minister, 21. pristojbina za blago, ki leži v javnih skladiščih, 22. turški državnik, 24. pripadnik staroslovanskega plemena, 25. športna okrajšava za starost tekmovalcev, 26. židje, 28. bodeča, grobo, brezobzirno odgovarjajoča, 30. kazalni zaimek, 31. vrtna koliba, 32. pristanišče na južni norveški obali, 33. moško krstno Ime 35. skavtski pozdrav, 37. azijska planota, 38. svetilni plin, ki nastane pri suhi destilaciji premoga, 39. domača žival (doj.), 41. skupina črk v miljardi, 43. dajalnik ženskega osebnega zaimka, 44. rimska številka 99. 45. škodljivci blaga, 47. svetopisem-skea puščavska hrana, 50. domače živali, 53. predmet, 55. verske ustanove, zgradbe, 58. zemlja sredi vode, 59. okrajšano moško ime, 60. morska rastlina. Navpično: 1. znak iskrenega prijateljstva, ljubezni, spoštovanja, 2. otočje v Beringo-vem morju, 3. značilnost kitajskega kmetijstva, 4. pomembnejši kraj na Finskem ob železnici Iz Helsinkov v Tammerfors (fon*, 5. večerni in ju trn jI prirodni pojav, 6. krivica (lat.), 7. sestavni del lokomotive, služi za prevoz premoga, 9. del kolesa (množ.), 10. uporabljamo ▼ stanovanjih mesto preprog, ker izvrstno ščiti pred vlago ln mrazom, 11. žito, 12. kemični element, 13. oblika pomožnega glagola. 14, okrajšano žensko krstno Ime, 15. kombinacija kart pri pokerju, 16. dajanje glasu pred petjem, 18. košarica, 23. evropska država, 27. slovnično število, 29. *ma vsak človek, 34. tretja in četrta črka besede pod 18. navpično, 36. prikliče ga zima in mraz, 40. okrajšano krstno moško ime, 42. tibetanski svečenik, 44. rimska številka 99, 45. sila, jakost, 46 reka v Sibiriji, 48. kratica za akademski športni klub, 49. konica, želo, 51. reka na Hrvatskem, 52. reka v Afriki, 54. dva enaka soglasnika,, 56. osebni zaimek, 57. kazalni zaimek (množ.). Rešitev zadnje križanke Vodoravno: l kan, 4 suha, 7 krasov tica, 15 Alabaima, 16 Ant, 17 opomin, 18 rop, 19 mena, 21 vremena, 22 Ado, 23 at, 25 pota, 27 Aron. 28 vitel, 31 mama, 32 ono, 34 alegorija 37 Icmvai, 39 zid, 40 vol, 41 Nagasaki, 43 omli, 44 astl. 45 loj, 46 van, 47 Jurij, 49 zavedene. 51 edđ, 52 pa-gat, 53 cuc. Navpično: 1 Karamazonri 2 affod, 3 napovedane. 4. sanatoriji, 5 um, 6 Ham, 7 knuta, 8 rt, 9 Sora, 10 operijMinec. 11 Tomo, 12 imenovalec, 13 cin, 15 Anatolijec. 16 anomalij«, 20 ep, 24 ter. 26 Amen. 29 Ig, 30 livar, 33 nakon, 35 lira, 36 Josip. 37 kf, 38 as. 42 ah&t, 48 ud, 49 za, 50 du. fttev. 214 »SLOVENSKI NAROD«, sobota 19. septembra 1942-XX Stran S DNEVNE VESTI ^— Na polju slave je padel poročnik Andrej Guastoldi, star 26 let Pokojni je bil rodom iz Milana. Padel je na hribu Karorsi pri Amba Alagiju. Vzrastel je v fašijskih organizacijah. — Cene zvezkom ne smejo biti višje. Iz Rima poročajo: Korporacijski minister je odredil, da ne smejo bit: cene zvezkom višje, kakor so bile doslej. Prcizvodniki morajo nadaljevati s svojimi dobavami zvezkov v normalnem obsegu in po cenah ter pogojih, ki so bili določeni ter objavljeni 1. 1940. — Akademik Severi predsednik Italijan. ske#a zavoda v Španiji. Akadmik Italije prof. Franc Severi je bil imenovan za presen ka Italijanskega zavoda, ki deluje v Španiji. V španskih kulturnih krogih je vzbudilo iemnovanje odličnega in uglednega znanstvenika na čelo omenjenega zavoda živahno zadovoljstvo. — Srečonosne številke. Izžrebane so bile sledeč številke zakladnih bonov, ki zapadejo 15. aprila 1951: V seriji 59a: dve nagradi po 100.000 lir za bona 96.833 in 1,059.730. Štiri nagrade po 50.000 lir: 1.135.501. 1.227.116, 1.303.149 in 1,629.147. V seriji 60a: Dve nagradi po 100.000 lir za bona 677.676 in 1,746.811. Štiri nagrade po 50.000 lir za bone 36.162, 177.239, 712.749 in 1,414.813. — I>ar mladenk Katoliške akcije papežu Piju XII. Papež Pij XII. je sprejel v av-dijnco 40 mladenk, ki pripadajo Katoliški akciji v župniji San Vittore v škofiji Fos-sano. Mladenke so zmagale v škofijskih verskih tekmah in so si priborile nagrado. Ob priliki sprejema pri papežu so mu izročile številna darila, zlasti m^šniška oblačila ter pridelke svoje zemlje. Papež Pij XII. je izrazil mladenkam iz fossan-ske škofije svoje zadovoljstvo ter zahvalo in jim je ob sklepu avdijenc podelil svoj apostolski blagoslov. — E. Zacconi v filmu »Monte Cristo« v Parizu. Te dni smo poročali o 85 letnici slavnega italijanskega umetnika Ermeta Zacconija. Po proslavi svoje 85 letnice v Lucci se je takoj lotil novega dela. Odpotoval je v Pariz, kjer bo sodeloval v novem filmu »Grof Monte Cristo«, ki je povzet po znanem romanu A. Dumasa. Četudi bodo novi film vrteli v Parizu zaradi primernosti okolja, v katerem poteka dogajanje, dela E. Zacconi kot pooblaščenec itaijanske filmske proizvodne družbe »Minerva« v Rimu. Del filma bodo vrteli na otokii Monte Cristo. Skupno z Zacconijem sodeluje še drug italijanski umetnik Leo-nardo Cortese. — Sestanek piemontskih škofov. Nadškof kardinal torinski, metropolit za to-rinsko cerkveno pokrajino, in nadškof Montanelli, metropolit za verecellijsko cerkveno pokrajino, Sta sklicala za 22. septembra v Torinu sestanek ostalih 16 škofov in vladik piemontskih škofij. Na tem sestanku bodo razpravljali o dnevnih moralnih problemih v zvezi s sedanjimi prilikami. Med drugim bodo razpravljali tudi o vzdržnosti glede mesa in o ženskih oblačilih v cerkvi ali izven cerkve. — Torino središče italijanske mode. Da postane Torino najvidnejše središče za ustvarjanje ter uravnavanje italijanske mode, je bila v Torinu ustanovljena posebna krojna in modna šola. Torino je imel že posebne krojne in modn tečaje na akademiji lepih umetnosti, stalna in sestavna ureditev krojne in modne vzgoje pa ima namen ustvariti pri bodočih pr;xlstavni-cah italijanske mode solidne temelje za izpopolnjevanje umetniškega okusa v krojnem ter modnem oblikovanju. Šolski pcuk bo trajal tri leta, pouk bo v prostorih Akaemije lepih umetnosti, poučevali bodo po večini znani slikarji, ki bodo vzgajali svoje gojence v krojnem risanju ter samoniklih modnih zasnutkih. V odboru za nov vzgojni zavod, ki bo pomagal utrjevati sloves Torina kot središča izvirne ckusne italijanske mode, so grof Cesare Giriodi Panissera. senator prof. Edvard Robi no, prof. Henrik Paolucci in prof. Albert Ci-brarior. Tehnično ravnateljstvo je bilo poverjeno slikarju Josipu Vitrottu, ki je znan kot odličen specialist v modni stroki. Kot učitelji bodo sodelovali med drugim torinski slikarji Sartorio, Cravanzola, Sigbaldi. Politi in Misehi. — Pomembne p red zgodovinske najdbe T Finale Ligure. V mesto Finale L/gure je prispel znameniti torinski arheolog inž. prof. Kamil Richard. ki je tukaj že odkril številne dragocene izkopanine in čigar nedvomna zasluga ie- da je kot prvi temeljito raziskal znano duplino, nazvano »Ar-ma deli' Aquilla«, ki je približno tri km od Finalborga. Ravno v tej predzgodovinski votlini bo treba nadaljevati z zanimivimi raziskovanji ter izkopavanji, ki jih bo osebno vodil prof. Richard. Minister za ljudsko vzgojo je pokazal živahno zanimanje za ta predzgodovinska torišča in je dal na razpolago potreben sklad, ki naj služi kritju stroškov. Po izrednem uspehu, ki ga je dosegel prof. Cardini z odkritji ter izkopavanji v votlini »bleščečih aren« (Arene candide). prevladuje v arheoloških krogih prepričanje, da bo tudi nadaljnje izkopavanje v votlini »Arma del' Aquilla« prineslo pomembne rezultate v znanstveno arne°l°^kem oziru. — Smrtonosne opekline z vrelim mlekom, llletni Livlj Eoscarati iz Ghioggie pri Rovigu je brskal po ognju, kjer je bil lonec z vrelim mlekom. Po nesrečnem naključju je lonec prevrnil, vrelo mleko je popeklo dečka po obrazu in prsih. Opekline so bile tako hude, cla je nesrečni Boscarati kmalu po prevozu v bolnišnico podlegel za njihovimi posledicam!. — Po 20 letih vztrajnega iskanja je nadel mater. 21 letni topničar Brimo Daz-zi iz Aquaniie-Avenze je doživel te dni izredno veselje, da je po 20 letih vztrajnega iskanja našel svojo mater. Mati je bila pustila svojega enoletnega cinčka pri reki prijateljici in je šla za zaslužkom. Po raznih naključjih se je zgodilo, da se mati in sin dvajset let nista sešla, tako da sin matere sploh ni poznal. Ob izbruhu dni^e svetovne vdfne se je vrnila v Apuanijo ln je pričela poizvedovati za svojim sinom. Njuna prizadevanja so bila kronana z uspehom. Te dni se bosta objela v Aquaniji mati in sin, ki jima po posebnem naključju ni bilo dano, da bi bila skupaj živela. — Nova surovina za izdelovanje papirja. Agencija >Ag1t^ poroča: Ravnatelj polzkusnega urada za gojitev cvetlic v San Remu je odkril v posebni vrsti rast- line »Iris«, ki uspeva v Mali Aziji, in v neki drugi travi, ki raste na Japonskem, posebna svojstva, ki omogočajo, da se lahko izkoriščata za izdelovanje papirja izvrstne kakovosti. Sedaj se vršijo poizkusi, da se preneseta omenjeni rastlini na italijanska tla. — Sinovi dalmazijokih rokodelcev bodo lahko zaprosili za šest ustanov po 1500 lir za šolsko leto 1942-3, ki jih je razpisal venezijski delovni zavod z namenom, da se poglobijo duhovni odnosa ji med Venezio ter Dalmazio. Za ustanove lahko zaprosijo Usti sinovi dalmazijsk'h rokodelcev, ki bodo v omenjenem šolskem letu posečali arhitekturni, stavbni, umetno mizarski, dekoracijski, okrasno kiparski, umetno steklarski, keramični ali katerikoli drugi oddelek Kr. Zavoda umetnosti v Veneziji. Kakor poroča >Agitc, je treba poslati zadevne prošnje do 20. sept. predsedstvu delovnega zavoda v Veneziji. IZ LJUBLJANE —lj Jutri dež? Zdaj je menda res konec kopanja, čeprav smo včeraj še upali, da se bodo začeli zopet vrstiti lepi an topli dnevi. Včeraj popoldne je solnce zopet pripekalo kakor prel zadnjim dežjem in nekateri so se solnčili. Zvečer je bilo še povsem jasno, razen nežnih čirov na severni strani. Davi je nebo prepregla visoka melga in pozneje se je še pooblačilo. Zračni tlak je od včeraj malo narasel, vendar ni posebnih izgledov na lepo vreme, zlasti še, ker je bilo davi sorazmerno topo, priblžno 4° topleje kakor včeraj zjutraj. Najbrž je bila prejšnja nedelja zadnja v letošnji kopalni sezoni in jutri se bomo morda kopali — v dežju. —lj Ne trgajte prezgodaj koruze! Letos so tudi številni meščani pridelovali koruzo, mnogi brez potrebnih izkušenj in bolj na poskušnjo kakor za res. Letina za koruzo je pa bila v nižjih legah, kjer ni bilo pre-suho, zelo dobra in marsikdo bi pridelal precej tudi na man>š;ih zemljiščih. Vročina je pospešila zorenje koruze in ob koncu meseca bo najbrž zrela že povsod. Nekateri so jo pa že začeli trgati, ne glede na to, ali je zrela ali ne. Večina je bilo doslej še nezrele. Nekateri so potrgali povsem mlečno koruzo, ki je kvečjemu primerna za pečenje. Nezrele koruze ni mogoče posušiti tako, da bi bila uporabna za mletje. Tudi za živinsko krmo ni tako primerna ln izdatna. Človek se vprašuje, zakaj so ljudje tratili zemljo za koruzo, ko zdaj ravnajo tako nespametno s pridelkom. Naj bi raje zemljo porabili za kaj drugega, če že sade koruzo samo za zabavo. Letos bi koruza dozorela povsod tudi pri nas, med tem ko so bila prejšnja leta tako deževna in je jesen nastopila tako zgodaj, 'da mnogo koruze ni moglo dozo-reti. Lani je bila po deževnem poletju precej lepa jesen ter je bilo septembra in oktobra več solr.čnih dni, tako da je koruza dozorela tudi v ljubljanski okolici, vendar sorazmerno zelo pozno. Letos je pa začela zoreti tako zgodaj kakor navadno v toplejših, vinogradniških krajih. Nikakor se še ni mudilo, da bi že morali trgati koruzo, zlasti še, ker zemlje, kjer je rasla koruza, nihče ni mislil uporabiti za setev ozimine. — Koruza je zrela, ko je zrnje že tako trdo, da se ne uda pod nohtom in ko se latovje na koncu začne odpirati, »lasje« in kožuhinje pa sušiti. Tudi steblovje skoraj povsem porumeni, ko je koruza zrela, vendar včasih zrnje še ni zrelo, ko je steblovje z listjem že rumeno, zlasti med sušo. kino moste: Brez pretirane reklame: Naš spored je najboljši' ALAHOV VRT Charles Bover in Marlene Dietrlch v filmu po znamenitem romanu: Vrt pozabljenja NOR ZA GLASBO Femandel in zbor najboljših francoskih igralcev Delavnik ob 17.30, nedelja ob 14., 17. —lj Formularji za Prijavo kuriva BO tostran kontrolne črte že dostavljeni po vseh hišah. Kdor jih navzlic emu še ni dobil, naj gre takoj ponje k vratarju na magistrat, ker morajo biti vsi formularji pripravljeni za raznašalce, ki jih že pobirajo po hišah. Nikdo naj pa izpolnjenih formularjev ne nosi na magistrat ali na korporacijski svet, ker pridejo uslužbenci mestnega preskrbovnlnega urada sami v vsako hišo ponje. Spet opozarja-mo, naj podnajemniki ne pišejo svojih formularjev, ker jih jim ni treba imeti, temveč morajo biti njih podatki na na-jemnikovem formularju. —lj Na D. ženski realni gimnaziji v Ljubljani se bodo začeli sprejemni izpiti za I. razred v petek 25. IX. Vse učenke, ki so se priglasile, naj pridejo tega dne ob 8. uri v označene učilnice na Trgovsko akademijo in prineso s seboj pisalno in risalno orodje. —Ij Umrli so v Ljubljani od 11. septembra do 17. t. m. Vidic Marija, roj. Sajovic, 76 let. žena ravnatelja hranilnic kmečkih občin. Bleivveisova c. 61, Sterniša Ivan, 74 let. orožn. narednik v pok., Japljeva ul. 2, Dobnikar Marija, roj. Bergant, 64 let, vdova železničarja, Celovška c. 277. — V ljubljanski bolnici so umrli: Martmčič Jože, 65 let, sprevodnik drž. železnic v pok., Zvezna ulica štev. 24, Babnik Vincen-cij, 2 meseca, sin železničarja. Rožna dol. C.' VI/30, 2upec Msfrjan, 19 mesecev, sin služitelja. Iška Loka 39, Slatnar Angela, 15 mesecev, hči čuvaja. Gerbičeva ul. 28, Erjavec Frančiška sestra Kancija, 30 let, usmiljenka, Slomškova ul. 20, Cerne Franc, 66 let, veter, inspektor v p., Streliška ul. 33. Svetel Marija roj. Benda. 74 let, vdova žel. kurjača. Tržaška c. 48, Prebil Dragica, 10 mesecev, hči posestnika, Brezovica 68 pri Ljubljani. —lj Ravnateljstvo I. mošKe realne gimnazije v Ljubljani javlja, da se bo vršil sprejemni izpit v Šoli na Grabnu dne 21. in 22. septembra. Prijavljeni učenci naj se zbero 21. t. m. ob 8. uri na hodniku v I. nadstropju S seboj naj prinesejo pero, svinčnik in pivnik. — Nižji in višji tečajni izpiti se bodo pričeli dne 23. septembra ob 8. uri v poslopju gimnazije za Bežigradom. —lj Zasebni plesni pouk — začetniški in nadaljevalni — pri mojstru Jenku se zopet nadaljuje. Informacije'od 12. do 13. in 18. do 19. ure v »Nebotičnika« 4. nadstropje. ljubljanski kinematografi Predstave od delavnikih ob 18. tn 18.15. ob oedeljan in praznikih or 10.30 14 jo 1630 ir 18 30 kl\0 MATICA TELEF. 22-41 Lulsa Ferida in Glno Cervi v močni ljubavni drami iz zdravniškega življenja Slovo Fim kreposti in odpovedi KINO UNION TELEF. 22-21 Obramba osamljene oaze v Afriki je v vseh podrobnostih prikazana v filmu Giaratrab V glavnih vlogah: Doris Duranti, Carlo Ninchi, Mario Ferrari in dru°i POZOR! Samo čiste šampanjske steklenice ponovno kupuje — tvrdka Adolf Slapernik, Cesta 29. oktobra. KOPALNA BANJA dobro ohranjena in PEC naprodaj po nizki ceni. Ogleda se lah-! ko vsak dan od 18. do 20. ure. — Naslov v oglasnem oddelku .SI. Naroda«. Kino - Exakto novo ali rabljeno, z vsem priborom — kupimo takoj. Ponudbe z navedbo tipe, cene in naslova pod »Zavod« na oglasni oddelek »Slov. Nareda«. KINO SLOGA TELEF. 27-30 Priskrbite si vstopnice že v pred-proda ji! Svojevrstno, nadvse zanimivo in avanturistično je filmsko veledelo ki je polnilo kinodvorane vse Evrope. Žid Siiss Glavni igralci: Ferdinand Marian, Henrik George, VVerner Krauss in Kristina Svederbaum. Režija: Veit Harlan —lj Člani I tuli lanskega kulturnega instituta dvignejo lahko v isti pisarni bone, na podlagi katerih bodo dobili sedež za sinfonični koncert, ki bo v ponedeljek, dne 21. t. m. ob pol 7. uri zvečer v opernem gledališču kot uvod prireditev Rossinljeve-ga tedna. —lj Gostinska strokovno nadaljevalno šola. Združenje trgovcev, Sindikat gostinskih podjetnikov naznanja, da bo vpisovanje v gostinsko strokovno nadaljevalno šol. za leto 1942/43 v četrtek, dne 24. sept. t. 1. od 9. do 12. ure v šoli na Pri vozu št. 11. Vsi oni gostinski podjetniki, ki imajo natakarske ali kuharske vajence, so dolžni skrbeti za pravočasen vpis svojih vajencev v šolo. BANCO m ROMA BANCA Dl (NTERESSi NAZIONALE - BANKA DRŽAVNE KORISTI ANNO Dl FONDAZIONE 1S80 LETO USTANOVITVE LUBIANA FILIALE D I PODRUŽNICA V Marijin trg 5. teleL 4316-4317 TUTTE LE OPERAZIONI Dl BANCA - VSI BANČNI POSU Umrl je naš srčnoljubljeni sin in brat, gospod PODOBNIK VILI elektromonter po kratki mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 20. septembra 1942 ob ■ ^4. uri popoldne z 2al — kapele sv. Petra — k Sv. Križu Ljubljana, dne 18. septembra 1942. ŽALUJOČI: STARŠI, SESTRA — IN OSTALO SORODSTVO Dal 15 al 33 Settembre vengono emesse le nuove serie di BU0NI delTESORO NO VENN ALI 4% a PREMI Interessi e Premi esenli da ogni imposta presente e futura PREZZO di emissione: L. 92 per ogni cento lire di capltale nominale, oltre interessi 4% dal 15 Settembre fino al giorno del versamento. Le sottoscrizioni possono essere eseguite in contanti o con versamento di Buoni del Tesoro novennali 4*7c scadenza 15 febbraio 1943. Vengono accettate come contante le cedole ammesse in sot toscrizlone. Per le sottoscrizioni con versamento di Buoni del Tesoro novennali 4% 15 febbraio 1943 i medeslmi vengeno aceettati alla pari e ai sottoscrittori viene corrisposta la differenza di L 8 per ogni cento lire di capitale nominale, nonehe il rateo di interessi in ra-gione di cent. 35% in ccrrispondenza della cedola non aneora scaduta che dovril trovarsi unita ai titoli versati in sottoscrizione. PREMI: ciascuna serie di L. 1 miliardo ui Buoni concorre annualmente a n. 116 premi per un ammontare complesslvo di L. 4,800.000 mediante estrazioni semestrali. Le sottoscrizioni si ricevono presso tutte le Filiali dei seguenti Enti e Istituti che fanno parte del Consorzio di emissione, presieduto dalia Banca d'Italia: Cassa Depositl e Prestiti — Istituto Nazionale delle Asslcurazioni — Istituto Nazlonale Faselsta della Previdenza Sociale — Istituto Nazionale Fascista per 1'Assieurazione contro gli infortuni sul lavoro — Banca d'Italia — Banco di Napoli — Baneo di Sirilia — Banca Nazionale del Lavoro — Istituto di S. Paolo dl Torino — Monte del P ase hi di Sienna — Banea Commereiale Italiaua — Credito Itailano — Banco di Roma — Federazione Nazionale Fascista delle Casse di Risparmio — Istituto di Credito per le Ca*ne dl Risparmio Itallane — Cassa di Risparmio delle Provinrie Lombarde — Federazione Nazionale Fascista delle Banche e Banchieri — Istituto Centrale delle Banche Popolari — Banca d'America e d'Italia — Banca Popolare Cooperativa Anonima di Novara — Banco Amhrosiano — Banca Nazionale dell'Agrieoltura — Banca Popolare di Milano — Banco Santo Špiritu — Credito Varesino — Societa, Italiana per le Strade Ferrate Meridionali — Assicurazioni Generali di Trieste — Compagnia di Assicurazioni dl Milano — Societa Reale Mutua Asslcurazioni Torino — Riunione Adriatica di Sicurta — La Fondi aria Compagnia dl Assicurazioni Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio; Credito Commereiale, Milano — Banca Cattolica del Veneto — Banca T o sca na — Banca Agricola Milanese — Banea Provln-ciale Lombarda — Banco di Chiavari e della Riviera Ligure — Banca VonvvUIer — Credito Industriale, Venezia — Credito Romagnolo — Banca Lombarda di DD. & CC. — Banco S. Geminiano e S. Prospero — Banca dl Legnano — Banca L'nione, Milano — Banca Belinzaghi — Societa Italiana di Credito, Milano — Baneo Lariano — Credito Agrario Bresciano — Banea Agricola Commereiale, Reggio Emilia — Banca Plccolo Credito Bergamasco — Banca del Friuli — Baneo S. Paolo, Breseia — Banea Gaudenzio Sella & C, Biella — Banca Popolare, Lecco — Banca A. Grasso e Figlio, Torino — Banca Mobiliare Piemontese — Banca del Sud — Banca Piccdo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti, Milano — Banca Prhata Finanziaria, Milano — Banca Milanese dl Credito — Banca Industriale Gallaratese — Banco Alt o Milanese — Banca di Calabria; Banca Mutua Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Lulno — Banca Cooperativa Popolare, Padova — Banca Mutua Popolare, Verona — Banca Mutua Popolare Agricola, Lodi — Banca Agricola Popolare, Ragusa — Banca Popolare di Intra — Banca Popoln re di Modena — Banca Popolare, Cremona — Banca Mutua Popolare Are ti na — Banca Popolare, Sondrio — Banca Piecolo Credito Valtellinese — Banca Popolare Cooperativa. Raven na — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare di Credito, Bologna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Prestiti per Commercio e Industria, Bolzano — Banca Popolare Pesarese; Tutte le altre Casse di Risparmio, Banche e Banchieri, e Banche Popolari, lscritte alle Federazioni di Categorla, nonrW gll Agenti di Cambio partecipanti alla Compagnia Finanziaria degli Agenti dl Cambio. Od is* do 30. septembra bedo emiti ane nove serije 911114% ZAKLADNIH BONOV s PREMIJAMI Obresti in premije so oproščene sleherne sedanje in bodoče davščine EMISIJSKA CENA: 92 lir za vsakih sto lir nominalne glavnice poleg 4% obresti od 15. septembra do dneva vplačila. Vpisovanje se lahko opravi ali v gotovini ali z vplačilom 9 letnih 4% zakladnih bonov, ki zapadejo 15. februarja 1943. Sprejeti so kot gotovina kuponi dopuščeni za vpis. Pri vpisu z vplačilom 9-letnih 4% zakladnih bonov 15. februar 1943 se isti sprejmejo a la pari in vpisnikom se prizna razlika 8 lir za vsakih sto lir nominalne glavnice, poleg odgovarjajočih obresti v znesku cent. 35% z ozirom na še ne zapadli kupon, ki mora biti priključen bonom izročenim v vpis. PREMIJE: Na vsako serijo 1 milijarde lir bonov odpade letno 116 premij v skupnem znesku 4,800.000 lir, ki se žrebajo vsakih 6 mesecev. Vpisovanje se lahko opravi pri vseh podružnicah naslednjih ustanov ln zavodov, ki pripadajo emisijskemu konzorciju, pod vodstvom zavoda Banca d'Italia: Cassa Depeši ti e Prestiti — Istituto Nazionale delle AssicurazionJ — Istituto Nazionale Fascista della Previdenza Sociale — Istituto Nazionale Fascista per 1'Assic^razione contro gli infortuni sul lavoro — Banca d'Italia — Banco di Napoli — Banco dl Sicllia — Banca Nazionale del Lavoro — Istituto di S. Paolo di Torino — Monte del Pase hi dl Sienna — Banca Commereiale Italiana — Credito Ttaliano — Banco di Roma — Federazione Nazionale Fascista delle Casse dl Risparmio — Istituto di Credito per le Casse dl Risparmio Itallane — Cassa di Risparmio delle Provlncie Lombarde — Federazione Nazionale Fascista delle Banche e Banchieri — Istituto Centrale delle Banche Popolari — Banca d'America e d'Italia — Banca Popolare Cooperativa Anonima di Novara — Banco Ambroslano — Banca Nazionale dell'Agrieoltura — Banca Popolare di Milano — Banco Santo Spiiito — Credito Vareslno — Societa Italiana per le Strade Ferrate Meridionali — Asslcurazioni Generali di Trieste — Compagnia di Asslcurazioni di Milano — Societa Reale Mutua Asslcurazioni Torino — Riunione Adriatica dl Sicurta — La Fondiaria Compagnia dl Asslcurazioni Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio; Credito Commereiale, Milano — Banca Cattolica del Veneto — Banca Toscana — Banca Agricola Milanese — Banca Provin-ciale Lombarda — Banco di Chiavari e della Riviera Ligure — Banca Vonvviller — Credito Industriale, Venezia — Credito Romagnolo — Banca Lombarda di DD. & CC. — Banco S. Geminiano e S. Prospero — Banca dl Legnano — Banca L'nione, Milano — Banca Belinzaghi — Societa Italiana di Credito, Milano — Banco Lariano — Credito Agrario Bresciano — Banca Agricola Commereiale, Reggio Emilia — Banca Piecolo Credito Bergamasco — Banca del Friuli — Banco S. Paolo, Breseia — Banca Gaudenzio Sella & C, Biella — Banca Popolare, Lecco — Banca A. Grasso e Figlio, Torino — Banca Mobinare Piemontese — Banca del Sud — Banea Plccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti, Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano — Banca Milanese dl Oedito_Banca Industriale Gallaratese — Banco Alto MUanese — Banca di Calabria; Banca Mutua Popolare, Bergamo — Banea Popolare, Lulno — Banca Cooperativa Popolare, Padova — Banca Mutua Popolare, Verona — Banca Murna Popolare Agricola, Lodi — Banca Agricola Popolare, Ragusa — Banca Popolare di Intra — Banca Popolare dl Modena — Banca Popolare, Cremona — Banca Mutua Popolare Are ti na — Banca Popolare, Sondrio — Banca Piecolo Credito Valtellinese — Banca Popolare Cooperativa, Raven na — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare di Credito, Bologna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Prestiti per Commercio e Industria, Bolzano — Banca Popolare Pesarese; Vse ostale hranilnice, banke, bančniki In ljudske posojilnice, U so včlanjene t Zvezi bančne kategorije, kakor tudi men j j I nični agenti, ki so Člani družbe *Compa& *ia Finanziaria degli Agenti di Cambio«. Štren 4 »SLOVENSKI NAROD«, »obota 19. scpteair&ia 1942-XX Otroci §0 la kmeta blagoslov Primer kmečkega glav stega dediča, ki je iz skoro četrt milijonske dediščine dobil po imenski vrednosti le nekaj tisočakov — dolga Ljubljana. 18. sept. ZemljeknjlžnJ urad se zdi neposv sčene-mu zeio suhoparna, dolgočasna ustanova. Debele stare porumenele knjige časopisnega, formata, popisane v togem uradnem jeziku so kaj malo zsbavno čtivo s svojimi lastninskimi, bremenskimi ir. drugimi vpisi samih imen. številk in ugotovitev, ki so važne le za pit n iete. Zbirke listin so že zanbnivejše, ker so konkretnejše in enostavnejše. Tudi v njfll pa je posvedočenega tako malo živega utripanja življenja, da predstavljajo največkrat le za stranke, ki so sodelovale, v vsem obsegu razumljiv in pomenljiv zaključek drugim prikritih življenskih oorb, porazov in zmag. Vsaka listinsko posvedočena pogodba _ma svojo zgolovino, ki ostane pri-krita in ki bi edina mogla te enolične mrtve zapise spremeniti v žive, razumljive mejniKe v človek »vem življenju. To je snov, ki je uporabna za statistika in deloma tudi za zgodovinai ja. Tu pa tam se iz pogodb zasveti življenje vendarle v nekoliko jasnejši li:či in v otip-ljivejši obliki. Gostobesednega. veC- strani obsegajoča pogodba odkrije vpogled v živ-ljenske probleme, ki o njih čitamo razprave strokovnjakov brez konkreLnih primerov. Ko smo nedavno pregledovali letošnjo zbirko listin zemljeknjižncga urada ljub-ljanskega okrajnega sodišča, nam je piišla v roke zanimiva listina, predstavljajoča sklep sodišča v zapuščinski razpravi po brezoporočno umrlem večjem kmetu v širši ljubljanski okolici. Iz nje se ne očitujejo samo težave, ki jim je v današnjih družbenih odnosih izpostavljen kmet poedmec ket prevzemnik o^etovine in njen predstavnik, temveč tudi nevšečnosti, ki tarejo večino našega kmečkega stanu in vplivajo na njegov gospodarski obstoj in napredek. Prevzem dediščine je na kmetih v več'ni primerov združen z mnogo pomembnejšimi vprašanji■ kakor v mestih. Mestni lastnik nepremičnin, prt ;.v>nn hiš, največkrat nima večjega Števila otrok, če jih pa ima. pa tudi ni posebnih težav. Kiša se, ali oceni, proda in izkupiček razdeli po razmerju dednih aeležev. ali pa se prepise na dediče kot celota, na katere izdatkih in dohodkih potem participirajo po svojih idealnih deležih. Hiše ni mogoče razdeliti v naravi tako. da bi debil vsak svoj delež ločeno in samostojno. Dediči njene stvarne vrednosti ne morejo zmanjšat:, kar tudi ni tako pomenljivo kot na kmetih, ker hiša ne predstavlja proizvajalne gospodarske enote. Ali je njen gospodar A ali pa A. B in C ni končno važno. Hiša bo še naprej izpolnjevala svojo funkcijo kot stanovanje za toliko in toliko družin neokrnjeno. Drugače je na kmetih. Kmečko posestvo je pre I vsem gospodarsko proizvajalna celica, ld mora prehraniti gospodarja in njegovo družino. Zadostni dohodki bodo omogočili kmetu tudi racionaliziranje deH, nabavo strojev, napravo in gradnjo vseh shramb in prostorov, ki so za napredno kmečko gospodarstvo nujno potrebni. Kmet. ki ima komaj toliko zemlje, da pre-redi eno kravico, si ne bo mogel, niti se mu ne bo izpjačalo nabavljati raznih mlatiln h, kesilnih in drugih strojev. Le s težavo bo pri mnogovrstnih potrebah obdelal svojo zemljo z uporabo modemih pripomočkov tako intenzivno, da mu bo nudila najviši! prilelek. Največkrat bo moral celo svoje sile posvečati še zaslužku izven doma, da preživi sebe In navadno svojo mnogoštevilno družino. Xa večjih kmetijah je seveda tudi več dela. Ker so najete : o moč; drage, so otroci pravi blagoslov, čim jih je mogoče zaposliti. Za prehrano m sile. za druge potrebe otrok na izdatki niso tako vel;Ki. da bi kmetijo preobremenjevali. Kot pomočniki otroci veliko zi ležejo, saj jih večina živi pod domačim krovom do polnoletnosti. Ta koristna stran številnih otrok pa ima tuli svoje senčne posle lice. Nastopijo v trenutku, ko gospodar umre in prevzamejo za njim zemljo in posestvo njegovi otroci. Vsi so upravičeni do enakega deleža in kmetijo zadene drobljenje, ki jo poizvajalno zelo prizadene. Na vsakega otroka odpade nekaj njiv. travnikov, pašnikov in gozda. Posest*.'o se razdrobi tako daleč, da nove celice komaj preživljajo posamezne otroke in njihove družine. Da so številni otroc. za kmetijo in njeno proizvajalno sposobnost nevarnost, so spoznali zakonodajalci že pred desetletji, ko so uvajali za kmečka posestva posebno dedno pravo s smotrom, da bi čim bolj zaščitili glavnino in preprečili njeno drobitev oziroma preveliko obremenitev. Primer, kako veliko posestvo ob večjem številu otrok razpade v proizvajalno malo-pomembne ali pa le z največjimi težavami boreče se enote, nam nudi omenjeni sklep zapuščinske rasprave po posestniku I. iz I. I. Ob njegovi smrti 1. 1939. je bilo posestvo vredno v celoti nizko cenjeno okoli četrt milijona dinarjev. Dolga je b.io ckoli 90.000 din, kar še nikakor ni bilo navarno in nepoplačljivo. Ker je posestnik umrl brez oporoke, je njegovih pet otrok nastopilo dediščino po določbah občega državljanskega prava. Vsak je bil upravičen do ene petine. Da se zavarujejo napram upnikom, so dediščino nastopili s pogojno izjavo, to je s pridržkom pravne dobrote inventarja. S tem je vsak jamčil za J.olg->ve le toliko, kolikor je znašala vre in ost njegovega dela zapuščine. Me! otvroči so bile tri sestre (Fanika, Majda in Marica) in dva brata tJan?z in Tone). Najstarejši je bil Tone. Sklenili so dedni dogovor, tako da bo Tone pr?vzel del zemljišč, ostali pa posamezne kose in bi jim bilo izplačano tudi nekaj gotovine. Tako je Janezu pripadalo več njiv. travnikov, nekaj gozda in gospodarsko poslopje v vrednosti 33.000 din. Kazen tega s: je izgovoril še slamoreznico, kobilo, telico, opremljen senen voz in v gotovini 10 000 din. Skupna vrednost njegovega deleža je znašala 45.000 din. Hči oziroma sestra Fanika je prevzela dva travniika, eno kravo, ves za zidavo hiše potreben les in 20.000 din gotovine. Dokler si ne postavi svoje nove hiše ima pravico do stanovanja ene sobe v domači hiši. Vied-nost njenega deleža je znašala 27.420 din. Majda in Marica sta. doblii enaka deleža v vrednosti 30.462 din. Vsaki je pripadel po en travnik in ena njiva ter v gotovini \k> 25.000 din. Ko se poročita sta upravičeni do bale, to je oprave iz trdega lesa (dve visoki omari, dve nočni omarici, dve postelji, eno sobno mizo. kuhinjsko mizo, psiho, kredenco, dva stočka, štiri stole, zaboj za drva in omaro za perilo), će se ne poročita, nimata pravice do bale. pač pa do smrti do brezplačnega stanovanja v ^ni s bi domače hiše. Ko so bili vsi tako odpravljeni, je glavnemu dediču Tonetu ostalo: vsa ostala poslopja, stanovanjska in gospodarska (ocenjena na 36.500 din),, zemljščne parcele v vrednosti 11.000 din, pritikline v vred- nosti 12.500 din in premičnine v vrednosti S500 din. Skupno je njegov delež na aktivni strani bil vreden 168.500 din. Prevzel pa je zato tudi vse obveze, in sicer bančne dolgove v višini 90.000 din in izplačilo v gotovini izplačljivih dednih deležev bratu in sestram v znesku 83.000 din. Skupni dolgovi so torej znašali 173.000 din. Tako je imensko bil delež glavnega dediča pasiven za. 4500 din. Kljub temu je Tone izjavil, da dediščino prevzame in se obveže, da bo poravnal vse dolgove tn izplačal brata in sestre. Vsa delitev kaže, da se je skušalo posestvo zaščititi pred popotni m razkosanjem. Tudi cenitev je verjetno, kakor je navada, nizka v korist glavnega dediča. Vendar je bilo od posestva odpisane zemlje v skupni izmeri 8 ha 94 a in 3 kv. mj ostanku pa naloženo tako hudo breme, da je malo verjetno, da bi ga Tone zmogel. Posestvo samo kot gospodarska enota je izgubilo tako važne dele, da bo občutno prizadet ne samo absolutni pridelek, temveč t"-*' relativni. Deleži bratov in sester v na1 .i zopet niso tako veliki, da bi mogli biti samostojna celica sposobna za preživljanje večje družine. Rešitev je edinole v ženitvah. Glavni dedič je prav zato imel toliko poguma, da je prevzel preža dolženo očetovi-no, ker je bil prepričan, da bo toliko priženil, da bo poplačal vsa bremena. V dednem dogovoru je bilo sklenjenih še več manjših sporazumov. Važen je predvsem ta, da so skušali sestre in brat olajšati glavr.emu dediču položaj z obvezo, da gotovinskih deležev ne bodo tri leta terjali in da deleži niso v tem času obrestljivi. Zavarovali so se le tako, da se morajo gotovinski deleži »izplačati v valuti dinarja današnjega dne (namreč dne sklepa dednega dogovora) tako, da ne bodo upniki v primeru devalvacije ali poslabšanja valute oškodovaj-i in da prejmejo polno vrednost svoje terjatve v navedeni \asini«. Razvoj prilik je verjetno olajšal položaj glavnega dediča, vendar je kmetija močno okrnjena. Drugi dediči tudi niso mnogo pridobili in je eden med njimi kmalu zatem prodal dva večja kosa zemlje. Za feto 1942-43 je bil določen splošen načrt kmetijske prol'zvodnie V agrarnem letu 1912'43 bo prvi- v Italiji vsa kmetijska proizvodnja v 'na splošnemu načrtu. Načrtno gospodarstvo bo torej v Italiji letos razširjeno tudi na poljedelstvo. Gre za del splošnega gospodarskega načrta, \go večja. — A moja m/nogo debelejša. — Že res, toda moja gre hitreje od tvojeg ni KOMPETENTEN — Ali verjameš, da se genijalnost pode-, d u je? — Ne vem, nimam potomcev. VZOREC NAJ POŠLJEJO Bernard Shaw je dobil nekoč na ogled katalog razne železnine, ki jo je izdelovala neka velika tvornica. Shavv se je tvornici lepo zahvalil in zaključil zahvalno pismo a besedami: — Najbolj me zanimajo novi tipi vaših lokomotiv in zato vas prosim, da mi pošljete dva ali tri vzorce. NEPRIDIPRAV Oče: — Ti si mi res pravi nepridiprav, Janezek. Kaj si počel s hlačami, da so ža raztrgane ? Sinko: — Ne vem, očka, kar same so se razlezle v štirinajstih dneh, odkar jih nosim. Oče: — Evo, tak si. Najprej sem jih nosil štiri leta jaz in bile so kakor nove. Potem jih je nosil dve leti tvoj starejši brat, a zdaj, ko so postale njemu pretesne, si jih dobil ti in jih takoj raztrgal. DOBRO PRIPOROČILO Dekle pride v bolnico vprašat, če bi jo sprejeli za bolničarko. Upravnik jo vpraša: — Ali imate kaj prakse ali vsaj dobro priporočilo ? — Seveda imam prakso. Moj brat Je znan nogometaš, drugi brat je rokoborec, tretji pa motociklist. Poleg tega je moj oče pijanec, mati pa kronično bolna. In tako imamo doma neprestano bolnico. In dekle je bilo takoj sprejeto. D. D u Mauriers 96 Roman Zamežala sem. Od strmenja v praznino pod menoj se mi je vrtilo; prsti, s katerimi sem se držala za polico, so mi bili odreveneli. Megla, ki je silila v nosnice, je imela oster duh in me je dušila kakor zamašek v ustih ali kakor narkoza. Ze sta se mi začenjala zdeti moje gorje in ljubezen do Maksima nekaj daljnega. Še minuto, pa mi ne bo nikoli več treba misliti na Rebeko. V tem, ko sem globoko vzdihnila in je prijem mojih prstov na polici odnehal, sta se bela megla in tišina, ki je bila njeno bistveno svojstvo, nenadoma pretrgali v tolikanj silovitem vzbuhu, da so se šipe okna, pri katerem sva stali, stresle in zažvenketale v svojih okvirih. Odprla sem oči ter pogledala gospo Danversovo, kakor da jo vidim prvič v življenju. Za prvim vzbuhom se je razlegel drugi, za drugim tretji in četrti. Grom strelov je bobnel daleč na okoli, nevidne ptice so vzplahutavale okrog in okrog hiše, in njih kričanje je polnilo nebo kakor odmev. >Kaj pa je?« sem rekla omamljena .»Kaj se godi?« Gospa Danvers je izpustila moj komolec. Napela je oči in pogledala v meglo. »To so petarde,« je od- govorila. »Kakšna ladja mora biti v nevarnosti, spodaj v zalivu.« Še sva napenjali ušesa ter prisluškovali v belo širjavo. Nato sva začeli s terase topot naglih korakov, videli pa nisva ničesar. XIX Bil je Maksim. Videla ga nisem, a slišala sem ga. Tekel je in glasno klical Fritha. Slišala sem, kako se je Frith oglasil iz veže in stopil na teraso. Njiju postavi sta se nedoločno pokazali v megli. »Korenito so nasedli,« je pripovedoval Maksim. »Stal sem na kopnem in gledal, pa vidim, kako plovejo v zaliv, naravnost proti čerem. Ob tej plimi se ne bodo nikoli rešili. Najbrže so imeli zaliv za kerrithsko pristanišče. Megla stoji kakor zid. Povejte v kuhinji, naj kaj pripravijo zanje; gotovo bodo potrebni okrepčila. In gospodu Crawleyu telefonirajte v pisarno, povejte mu, kaj se je zgodilo. Jaz grem spet na obalo, da vidim, ali bo treba pomoči. Prinesite mi ta čas cigaret.« »Najbolje bo, da grem dol,« je rekla gospa Danvers. »Frith me bo iskal, da bi mu pomagala. Morda pripelje gospod de Winter te ljudi v hišo... Pazite na roke, gospa, da zaprem okno.« Še vsa omotična in zmešana sem se odmaknila; obe, starka in jaz, sva bili kakor dve neresnični prikazni Zaprla je oknice, nato šipe in spustila zastore. »Še sreča, da morje ni razburkano,« je govorila pri tem. »Drugače bi težko odnesli žive glave. Ob takem vremenu pa ni nevarnosti. Seveda, ladja utegne biti izgubljena, če je nasedla, kakor pravi gospod de Winter.« Pogledala je okrog sebe, ali je v sobi vse na svojem mestu. Popravila je odejo na veliki poročni postelji, nato je odprla vrata, stopila v stran in me spustila naprej. »V kuhinji naročim, naj vam podado mrzel zajtrk v obednici. Potem je vse eno, kdaj si ga zaželite. Če bo imel gospod de Winter opravka na bregu, težko da bi se mu mudilo domov.« Odsotno sem jo pogledala. Nato sem zapustila sobo, toga kakor lesen pojac. »Če boste videli gospoda de Winterja, gospa, ali bi mu hoteli povedati, da bo za ljudi z ladje, kadar koli pridejo, pripravljen topel obed?« »Da ... Da, gospa Danvers,« sem odgovorila. Obrnila se je in krenila v nasprotno smer, proti poselskim stopnicam. V svojem staromodnem črnem krilu, ki je segalo do tal, je bila podobna visoki in koščeni hudobni vili. Videla sem, kako je izginila za vogalom. Nato sem se počasi obrnila proti ste-breniku; v glavi mi je bilo še vse narobe, kakor bi se bila pravkar zbudila iz dolgih sanj. Krenila sem po stopnicah nizdol, sama ne vedoč, kaj hočem in kaj mi je storiti. Frith je stopal po veži, očitno namenjen v obednico; ko me je zagledal, je obstal in počakal, da sem prišla do znožja stopnic. »Gospod de Winter je bil pravkar tu, gospa,« je rekel. »Vzel je nekaj cigaret in se neutegoma vrnil na obalo Kaže, da je neka ladja nasedla na pečino.« »Da,« sem dejala. »Ste slišali petarde, gospa?« »Da, slišala sem jih.« »Z Robertom sva bila v jedilnici, v prvem trenutku sva mislila, da so vrtnarji prižgali kakšno pozabljeno raketo. Robertu sem celo rekel: ,Kaj jim hodi na misel, ob takem vremenu! Mar bi jo bili spravili za soboto zvečer, otrokom v zabavo!' Tedaj pa je počila druga in za njo tretja. ,Ali,' je rekel Robert, ,to ne morejo biti rakete! Ladja bo, ki kliče na pomoč.' Pomislil sem, da utegne imeti prav, in planil sem v vežo, a tam sem že začul gospoda da Winterja, ki me je klical s terase.« »Res?« sem dejala. »Kakor sem rekel Robe.tu: megla je taka, da sa ni čuditi. Še na kopnem je težko najti pravo pot, nikar pa na morju.« »Seveda ...« »Gospod de VVinter, če bi hoteli iti za njim, gospa, je šel pred nekaj minutami naravnost čez trato, v onole stran.« »Hvala, Frith.« Stopila sem na teraso. Onkraj trat so se polagoma oblikovale krošnje dreves. Megla se je trgala na krpe, ki so plavale pod nebo in kopnele. Nehotno sem vzdignila glavo in se ozrla po oknih. Šipe in oknice so bile čvrsto zaprte, kakor da jih že kdo ve koliko časa ne bi bil nihče odpiral. In vendar je bilo komaj pet minut, kar sem stala tam gori, pri širokem srednjem oknu. Kako visoko se mi je zdelo zdaj, kako daljno in nedosegljivo! In trdi kameniti tlak je ležal tu, pod mojimi nogami. Ure jaje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za Inseratn) del lista: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani