66. številka.
Ljubljana, petek 23. marca.
X. leto, 1877.
SLOVENSKI
Isnaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po pošti preieman za av atro-og erske dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na d mi ae računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po po i ti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiriatopne petit-vrste *> kr., če ae oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če ae dvakrat in 4 kr. če ae tri- ali večkrat tiska.
Dopiai naj ae izvole frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmauovej hiši št 3 „gledališka stolba Opravniitvo, na katero naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. adminiatrativne reči, je v „Narodni tiakarni" r Kolmano
vej hiši.
Vabilo na naročbo.
S koncem tega meseca poteče naročnina na prvo četrtletje. Prosimo gg. naročnike, da jo o pravem času ponove.
„Nlov. Nfttrod." velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za pol leta.....<> gld. 50 kr.
Za četrt leta     ....    3   „   30 „ Za en mesec     ....     1   „    I© „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za pol leta   .   .       . ,     . S gld.   — kr. Za četrt leta     ...        4   »    — » Za en mesec..... I   „   40 „
Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za clljttke velja ziii-itinu cena in sicer:
Za Ljubljano za četrt leta 9 gld. 50 kr. Po pošti sprejeman   „    „   3   „  — „ jŠ.rimini*trcmciJa Naroda".
Vzhodno vprašanje.
Že davno sem mislil bolj obširno pisati o tem vprašanji; ali prepričan sem bil, da po politiki Vašega čestitega lista ne sprejmete mojega članka, dokler ga ne potrjujejo zgodbe, suhe zgodbe — saj nekoliko. Ali ne zamerite, kratek biti nisem kos, ker stvar je zamotana — dovolite mi tedaj nekoliko več prostora.
I. zemeljska lega Bosnije, Serbije, ru-munskih knježevin in Bulgarije je večidel taka, da ležijo na severni strani Balkana, na južni strani Avstrije. Reka Dunava priteče iz Avstrije, ino malo da ne vse reke in rečice omenjenih dežel teko v Donavo.
K temu pride, da leži na severni strani, pri vzhodnem koncu  Avstrije, Sedmograška
dežela kakor velika terdnjava tako, da nobeden sovražnik ne more lehko v njo — ven-der pa lehko stoji v tej široki ino dolgi trdnjavi velika avstrijska armada, ki plane na polje v rumunske knježevine, kedar hoče — ino ki prehodi tiste dežele v nekoliko dneh do črnega morja.
Iz tega sledi, da Avstrijska armada lehko brani Rusom, daleč marširati proti jugu, in zgodovina je to uže večkrat dokazala. Da molčim o prestarih zgodbah, navedem le vojske 1829. in 1855. leta. Prvikrat so Rusi uže bili za Balkanom, ali Avstrija se je ustavila, in Rusi so šli nazaj. Takisto se je zgodilo leta 1855, in lehko bi se zgodilo tudi letos.
II. Razmera mej Avstrijo in navedenimi spodnjedonavskimi deželami se je razvila tako, da nij dosihmal politična, nego zgolj kupčijska. Skoro vsi obrtniški pridelki, ki se porabijo v teh deželah, pridejo iz Avstrije. Kar se naredi iz svile, platna, pavole, železa ali lesa, stekla ali usnja itd. prodajamo tjekaj; nasproti kupujemo tam žito in živino, les itd. Ta kupčija je velevažna za Avstrijo, ker pri nas živi mnogo ljudi po pridelkih svoje obrtnije, in vzhodna stran je uže skoro edina, kjer stanuje ljudstvo, manj izobraženo v obrtnijah, nego smo mi sami. Nikakor nij vse jednako, ali ostane vse pri starem v tistih deželah, ali postane nova vlada tam, ki je ruska, ali saj v ozki kupčijski zvezi z Rusijo. Rusija namreč razvija svojo obrtnijo po velikih eolninah, in izključila bi nas v kratkem od sejma v tistih deželah, če tam pridobi vlado ali če postavi na videz samostalno vlado, pa od Rusije odvisno.
Avstrijska vlada to tudi dobro pozna, in se trudi za obrambo svojega kupčijskega vpliva;
vendar sredstva, ki se rabijo dosihmal, nij so dosti močna braniti si ta vpliv.
V rumunskih knježevinah vlada uže pruski knez, ino Prusi (ž njimi vred vsi Nemci) ne deržijo križema rok, da bi nas izpodrinoli. Druge dežele zdihujejo pod Turkom — ali Avstrijska vlada jim ne priskoči, nego stori le toliko — kolikor je treba storiti, da si vbrani saj nekoliko svojo kupčijo. Vender Angleži ino Francozi se pripravljajo, nas tudi tam izpod-rinoti. Vse železnice na Turškem začnejo se na južni strani pri egejičnem morju, nobena ne na severni strani, pri avstrijanski meji. To pomeni, da angležko ino francozko blago prihaja po turških železnicah vedno bliže, ino da bode kmalu izključilo naše blago iz tega sejma, kar ga še imamo.
Avstrija je tedaj nekako v nevarnosti pri tem sejmu, ino mora danas ali sutra — bolje prej ko slej — rabiti druga sredstva, nego diplomatična, da se vbrani velike škode.
Itazun kupčijske razmere pa imamo še dosti drugih razmer k tistim deželam. Ljudstvo je južno-slovansko ino rumunsko. V Avstriji pa je dosti južnih Slovanov i Rumunov, ki so vže bolj izobraženi, ki imajo višje učilnice i železnice, ki so navajeni drugega političnega življenja, nego je v Turčiji. Litera-rična zveza ni inajhena, ino dosti zdravnikov, profesorjev itd., ki so v Avstriji rojeni, služi v tistih deželah. Zadnja vojska je tudi zopet dokazala staro geslo: kri nij voda!
III. Razmera mej Rusijo in tistimi deželami je popolnem različna. Med njimi nij toliko kupčije, ali skoro nobene. V Rusiji ne stanujejo niti Rumuni, niti ne južni Slovani. Rusija je res slovanska država, ali se ne dotika celo južnih  Slovanov v teh deželah,
Listek.
Prižigalec.
(Roman, v angleškem spisala Misa M. Cummins poslovenil J.) (Dalje.)
Petindvajseto poglavje.
Pravijo ljudje, da drugega sveta Sonce dušo v spanji obiskujejo.
Bila je sreča za Jerico, da so se z zahvalnim tednom v šoli V—ovi približale počitnice, da bode imela več časa, opravljati pomnožene skrbi. Zdela se jej je tudi posebna dobrota božja, da je Jovanka radostna privolila stopiti v službo k gospe Sullivanovej in Jerici pomagati. Rekla je, da sicer ne gre rada od hiše, vendar ne more odreći ničesar mladi gospe, ki jej je bila tako dobra. Jerica se je bila bala, da bi Malnarica ne mogla dati Jovanke od sebe, ker ima bolno Nani Grantovo v hiši. Ker pa je bila Marija, njena
druga hči, nenadoma prišla domov, pogrešala je prav lehko ono od obeh. Po navodu Jerice je Jovanka, ki je bila jako spretna in snažna, mogla čez malo dni prevzeti vsa opravila gospe Sullivanove in celo za njene osobne potrebe toliko skrbeti, da je Jerica lehko po gostoma obiskavala Nani Grantovo; ta je bila sedaj jako potrebna tuje pomoči, ker jo je mrzlica ravno najhujšo tresla.
Komaj nam je treba omeniti, da v Jerič-nem spominu nij ostalo najmanjšega sledu o grenkosti in razkačenosti, če prav se je živo spominjala nekdanjih bolečin pred hudo palico Nani Grantove. Če se je spominjala mi-nolosti, zgodilo se je le, da je milovala svojo preganjavko ter jej odpuščala. Ce je premišljevala, kako bi ravnala z nekdaj tako črteno zatiralko, premišljevala je le, kako bi jej najbolje stregla in pomagala.
Zato je noč za nočjo prečula pri postelji bolne žene, ki je sicer še bledla, vendar je bila popolnem izgubila strah, katerega je
blezo s prva pričo nje občutila. Nani je mnogo govorila o malej Jerici, časih je govorila tako, da je Jerica mislila, da jo je izpoznala, še večkrat pa tako, kot bi mislila, da otroka nij tu; še le čez dolgo časa je Jerica prišla do prave misli, da jo je bolnica imela za njeno mater, katerej je bila jako podobna. Mrzlična in v svojej vesti vznemirjena Nani je namreč mislila, da se je ta povrnila in zahtevala svojega otroka od nje, če prav jej je pri zadnjej nje bolezni sama stregla. Ker jej je Jerica neprestano zagotavljala svojo blago-srčnost ter se neprenehoma trudila, da bi jo umirila in vtolažila, mislila je nazadnje Nani Grantova, da je razžaljena mati našla svojega otroka zdravega in veselega in da ne ve ničesar, kako hudo je z njim ravnala.
Neko noč — bila je zadnja Naninega življenja — jo je slišala Jerica, ki jo je bila prejšnji dan komaj zapustila in je še zmerom pri njej čula, imenovati njeno ime in imena še nekaterih drugih osob. Približala se je po-
ker med njimi so Rumuni, ki Rusijo popolnem Jočijo od Srbov in Bulgarov,
To je, velevažno, in zadnja vojska je zopet dokazala, koliko zavira je v tem položaji. Kako.so se morali truditi Rusi, da so mogli njihovi prosto volci skozi Rumunsko pri hiteti Srbom na pomoč! In vsakako sitno je za Rusijo, proti sovražniku armado poslati skoz tujo državo ali državico.
Vender je ruski vpliv velik v teh deželah, ker prvič je Rusija od nekdaj mnogo storila in žrtvovala za kristijane v Turčiji, ki so jednakega verozakona z Rusi, še več storila, kot slovanska država za svoje brate, južne Slovane. Nij dvombe, da hrepeni ves ruski narod po vojski proti Turkom, in to ne iz sebičnih uzrokov, nego le, da osvobodi svoje brate štiristoletnega jarma. Zakaj se pa ne začne vojska? , ,,
To ima dovolj vzrokov. Ko bi Rudija imela vojskovati le proti Turkom, to delo bi bilo kmalu opravljeno. Ali uže zgoraj sem omenil, da Avstrija stoji na Sedmograškem; in Avstrija — to moremo pripoznati brez ovinkov — ne more nikakor privoliti v to,, da postanejo navedene dežele ruske. Neki ruski general je tudi rekel, da Rusi morajo marširati črez Beč v turški Carigrad. Rusi bi tedaj' morali vojskovati tudi proti naši državi, ako hočejo v Bulgarijo ali Srbijo. Taka vojska bi vže bila dvomljiva. Akoravno nas Rusi lehko napadejo v Galiciji, vendar jako težko v taistem času nekaj pridobijo pri spodnjem Dunavi, ker tam smo mi močnejši.
Ali s tem še njj konca. Kdpr, je čital nemške časopise zadnjih 10 let, zvedel je tudi, da (nemški narod hrepeni po vojski, proti Rusom. Zlasti od leta 1871 — 75 seje to izreklo jasno celo v znanstvenih časnikih. Vodilne misli nekega članka v „Ausland" so bile: Ako hočemo Nemci ostati močna, najmočneja država v Evropi, treba je brž ko brž vojsko začeti proti Rusom. Ker gotovo je, da se hočejo Francozi maščevati nad nami, in da si bodo skusili Rusa pridobiti kot zaveznika. Sedaj je pa Francija še oslabljena po zadnji vojski, sedaj je čas udariti na Rusa. Rusija se tudi tako hitro razvija v najnovejšem času po železnicah itd., da hitreje raste vojna moč Rusije, nego naša. Bolj ko odlagamo to vojsko, bolj težka bode za nas!
Tako je pisal znanstven časnik. In nedavno je odkril tudi neki višji vojskovod nemški
svoje misli v časnika „Uiber Land und Meer" pod naslovom „ Militiirischer Uaverstand?. Tam smo čitali, koliko važno je znanje tujih jezikov, in temeljita zemljepisna . znanost za .vojaka, zlasti za častnika, Le po teh sredstvih — pravi dopisnik• —, je bilo mogoče,,.,8 tolikim vspehom se boriti proti Francozom, ker nemški častniki so bili popolnem naučeni francoščine in francozkega zemljepisa. Denes pa bi ravno tako bilo potrebno, naučiti se ruskega jezika, in zemljepisa ruskih dežel, ker tam bode naša prihodnja vojska.
i Navedel sem le dva primeri j eja, ki se mi zdita važna zato, ker sem ju našel y časnikih nepolitičnih. Lehko pa bi navedel mnogo, prav mnogo primerljejev iz političnih. Časopisov. Znano,je, da Nemec — saj .neljubi Slovana, najmanj pa močnega Slovana, kakor je Rus. Ko ne bi bilo. starega prijateljstva .in rodo-vinskih zvez med rodoma, ki vladata v Pru-siji, in Rusiji, lehko bi uže doživeli napovedano veliko vojsko med Nemci in Rusi. i.
Ruska vlada pa sama tudi dobro ve, koliko je vredno nemško prijateljstvo. V zadnji dobi so hujskali nekateri nemški časniki,, naj vendar začne jednok Rusija svojo vojsko proti Turkom. Na to je odgovoril neki ruski časnik (Čital sem to v nemški prestavi), ki je pre v, dovoljni ?vezi z rusko vlado: Kak<o ,pa to, da nas hujskate v boj? Ali mar želite, da bi se mi zapletli v vojsko ? . •
Brž ko ne bi se tedaj morala boriti Rur s,ija ne le proti Avstriji in Turčiji, nego tudi proti veliki sili nemškega carstva; to pa bi bilo preveč. , ., ,
I , K |emu pa štejem še sledeče okolnosti,: Rusija ima dosti opraviti v Aziji,, kjer si je podvrgla, nedavno nekoliko mohamedanskih — roparskih — držav in državic, in podvreči jih ibode morala še več. Dokler ima Rusija namreč roparske države za sosede, mora naprej, akoravno ne bi htela. Gotovo je, da ima tam precej opraviti, ker vojaška zmaga še ni tolikega pomena, da je v?e v redu. K. temu je treba cest, sodnij, šol, in mnogoletnega, dela. Lj . Francoska republika pripravlja za pri-■hodnje .leto svetovno razstavo, tedaj gotovo jsedaj nij pripravljena, udeležiti se vojske za ruske namene.
V Avstriji pa je na, čelu vladnih organov |grof Andrassv, rojen Magjar.
Angleži so prijatelji Turkom, ker tam imajo najboljši sejem za svojo  obrtnyo, in
očitno žugajo vojsko proti Rusom, ako bi jo ti začeli proti Turku,
Lahi so jedini narod, ki bi se morda. na rusko stran postavil, pa le v ta* namen,(.pridobiti kogflk turških dejtei v namen popolnega polaščevanja, |m- ker,.La£i ne ,,umlijo na.j^p, Slovanom pripomagati k narodnemu razvitku.
To so slabi nazori za rusko vojsko, in nij čuda, da te vojske še nij.
(Konec pri h.),
Dr. Janko Menice.
T,-:-! '- "
Interpelacija slov. poslanca g. Vilj. Pfeiferja in tovarišev
na nj. .vzvišenost gospoda finaijjjpega, nunistra o breobzirnera izterjevanji davkov na Dplenjr skem, ki je po mnogih slabih letinah ubrzalo,.
„Znano je, da so letine uže več let na Dolenjskem jako slafoe. .Razdrle, so , vse, blagostanje in so podkopala i premoženje in gospodarstvo kmetskega ljudstva.
„Znano je dalje, da se je posebno v Črnomeljskeru,. metliškem, novomeškem, korr stanjeviškem in nekaj tudi v krškem sodnij-skem okraji uže od leta 1,873 slabim letinam pridružila še toča, povodenj in druge elementarne nesreče. V takih razmerah, zaradi te dvojne nesreče, ljudstvo čedalje ubožnejše postaja. •. i
„Znano je končno, da če ima kmet slabo žetev, nema nič dohodkov, začne se pomanjkanje, katero le več dobrih žetev lehko po-« pravi, nikakor pa tega ne morejo popraviti vedne slabe letine.
„Se ve da je potrebni nasledek vsega tega, da posestniki ne morejo svojih stroškov pokrivati, in da tudi z odrajtavanjem zemljiških davkov zaostajajo in toliko bolj zaostar, jati morejo,., ker tudi davki na Kranjskem nijso prav odmerjeni po dohodkih, kakor po druzih deželah. .     ,       . ,
„Vlada ničesa ne stori, da bi to siro-maščino olajšala. Človek bi mislil, da ker tega ne stori, bo vsaj pri izterjavanji davkov nekoliko bolj prizanesljivo ravnala z nesrečnimi j kmeti, ki svoje nesreče nijso sami krivi; kajti to bi morala, ko bi človekoljubna bila. Gospodarsko previdna vlada bi morala kmetski stan vedno varovati. <
„Namestu tega pa so-oni uradniki, katerim je izterjevanje davkov izročeno, tako delavni, da je res škoda, da nemajo bolj hvaležnega dela.
stelji ter je pazno poslušala, ker zmerom se je nadejala, da bode iz teh le nekoliko zvr-stenih blodnjah pozvedela kaj o svojem prejšnjem življenju. A njenega imena nij več ponavljala in nekaj časa mrmrala je Nani Gran-tova popolnem nerazumljivo. Kar se je nenadoma vzdignila in obrnivši se k osobi, katero je videla pred soboj, je glasna vskliknila: „Štefan, Štefan! daj mi uro nazaj ia povej mi, kaj si storil s prstani. Ljudje bodo pra-šali, in kaj jim čem reči V Črez nekoliko tre-notkov je uprla oči strmo v stenp ter je rekla s slabejšim, a ravno tako milim glasom; »Ne, ne, Štefan, nikdar ne bodem povedala — nikdar ne bodem — nikdar !" Oni treno-tek, ko je izustila te besede, zganila se je, obrnila se, zagledala Jerico pri postelji in vsa prestrašena je bolj vpila, nego vprašala: „Kaj ste slišali? Da," nadaljevala je, „slišali ste in bodete povedali. Oh! če to storite." Hotela je šiniti iz postelje, a onemogla je padla nazaj na zglavje. Jerica je bila vsa zmedena ter
je poklicala Malnarja in Maluarico, ki sta bila uže pripravljena, da jih bode po, noči pokli-1 cala in sta spala v bližnji sobi, Mislila je, da njena osoba tako draži Nani Grantovo, izročila jima je umirajočo ženo ter je skušala v drugem kraji hiše umiriti svoje vznemirjeno srce in svoje razdražene čutnice. Črez eno uro jej je povedal Malnar, da se je Nani,pre cej vmirila, a da je izgubila vse moči ter se bliža svojemu koncu; — Jerici se je vendar zdelo najboljše ne iti, več v sobo. V kuhinji se je vsedla k ognju, ter je premišljevala čudovite dogodke, katerim je bila priča. Danilo . se je ravno, ko je prišel Malnar jej povedat, da je Nani Grantova izdihnila svojo dušo. r i . i..-..,,      ,   • ,,,
Ko je bila s tem Jerica izvršila delo usmiljenja, odpuščanja in krščanske ljubezni, j hitela je domqy, da bi se kolikor mogoče ; okrepila za težave in nadloge, katere so je še čakale.
In treba jej je bilo nenavadne moči in
kreposti, da je preživela dobo, katero imajo po gostem ljudje na tem svetu preživeti, kadar bolečine,  bolezni in smrt tako nagloma slede druga drugej, da predno se od enega udarca opomorejo in z nova ukrepijo, udari jih osoda božja z nova, ter pomnoži uže prej silovito moč bolečine in žalosti.   Še nijso bili minoli trije tedni po Nani Grantovi. smrti, zbolel je Pavel Cooper ter je po kratki bolezni šel k večnemu počjtku. Res, da se pri teh dveh pri-merljejih  še  mjso bili izbudili, najglobokejši, čuti v Jeričinem srci,  vendar nij  bilo lehko niti za telo niti za srce osem naj stletpe devpjkft izpolniti vse, dolžnosti, katere so jej ti dogodki, nakladali, in, to o času, ko je nje srce mučil strah pred npvo in mnogo bridkejšo bolečino. Prehudo je tudi pogrešala Emilije, ker je bila vajena, pri njej iskati sveta in tolažbe, v časih; posebnih, težav ,in nadlog pa od nje su, učitaj, potrpežljivqsiVi in udanosti, kateri, kreposti je Emilija tako živo vpodobljala. Od potnikov je dobila le en sam list in ta je obsegal malo
„ V omenjenih okrajih dolenjskih se zemljišča vedno eksevirajo,;, pri okrožni sodniji v Rudouovem je bilo 10. jan. t. 1. 15 dražb, 22. jan. 9, 1 febr. 13.
. „ Postavna triletna prijoriteta davkov, če tudi so zagotovljeni v uradnih knjigah, ne zadostuje več,, in finančna direkcija kot vodilni urad razglaša okrožnice, v katerih se dav-karskim uradnikom naroča, da vse zaostale davke na konci vsacega leta po realnoj ekse-kuciji izterjajo, sicer pridejo v disciplinarno preiskavo.
„Pri davkariji v Rudolfovem so meseca novembra 186$. nad petsto goldinarjev za realne eksekucije zaračunili; vojake vkvarti-rajo za kazen kmetom, če ne plačajo davkov; vojaki pa poleg vsega še ošabno terjajo dobre postrežbe in jedi.
„Da bolj. natanko posvetim to brezobzirno izterjavanje davkov — ki v zasobnem življenji na trdosrčne oderuhe opominja — povem naj, da je posestvo M. Kuntariča.v Vorbovski vasi, ki , je. bilo po sodniji cenjeno na 1130 gld., kupila kostan-jevška sodnija pri eksekutivni dražbi za dva goldinarja, in sicer 30. oktobra 1876.
„ Ako bodo oni, ki davke izterjavajo, tako ravnali,,potem, se Dolenjsko pač ne more opomoči, in kmetsko gospodarstvo, prvo in naj trdneje v državi, se bode zdrobilo pod težkimi udarci eksekucijskega kladiva, in vrednost posestev se bode po po silnem p otr a t en j i uničila.
„Zato podpisani stavijo na slavno vlado sledeča vprašanja: ..
1. Ali slavna vlada ve" za to zlostanje, za katero strašen izgled je omenjeno trdo okrožno pipmo pa daje kostanjevška davkarija posestvo, kije bilo na 1130 gld. cenjeno, kupila za dva goldinarja?
2. Ako vlada o tem ravnanji ve, kaj misli storiti, da to odstrani?
, Ali vlada misli zmanjšati posestvene dražbe v obubožanih krajih na Dolenjskem, in kateri so pogoji, da bi vlada odložila plačanje davkov do prihodnje žetve ali pa popolnem odpisala zaostale davke?
3. Posebej še: ali je davkarijam uradno o voljeno ali pa celo naloženo, da pri dražbah
tudi licitirajo, in ako je, ali bi ne bila uže naravna pravičnost in dolžnost, katero zapoveduje stališče c. kr. urada, da ponudi za po
jej všečnega, ker ga je pisala gospa Ellisova. Pisan je bil v Havani, kjer so bivali v hiši, katero je oskrbovala neka Amerikanka; bila je napolnjena obiskovalcev iz Bostona, Novega .lorka in drugih mest Severne Amerike.
„Jerica 1 pri vsem vendar nij posebno lepo", pisala je gospa Ellisova, „in želela bi le, da bi bili zopet doma, to pa ne toliko zarad mene, kot zarad Emilije. Tukaj se počuti zelo tujo; temu se ne čudim, ker je zelo neprijeten kraj. Okna nemaj o oknic, ampak so zaverižene in zamrežene kot v ječi in v celej hiši nij niti preproge, niti peči, če prav je zjutraj včasih zelo mrzlo. Tu biva neka vdova s svojim bratom in nekojimi sestričinami. Vdova je prava spogledljivka, ki, kakor se mi do zdeva, naj mi to verjamete ali ne, ali nastavlja zanko gospodu Grahamu ali ga pa vodi za nos. Prava blebetulja je, ki se rada kaže in druge, vodi; gospod Graham pa je trapast dovelj, da leta za njo in z njo hodi na vse izlete. To je prešineš no — in sam gospod šteje sedaj črez  pet in šestdeset let!
sestvo, katerega cenilna vrednost zaostale davke presega, vsaj toliko, kakor znašajo zaostali davki se stroški vred, ne pa manj ?
Na Dunaji 19. marca 1877.
Pfeifer, dr. Oelz, Srom, Karlon, PflUgl, dr. Vitezić, Zallinger. Neumaver, Brandis, Stern-bach. dr. Valussi, Weber, Fanderlik, Schrems, Meznik, Pražak,i Nabergoj, dr. Vošnjak, Hohenwart, Herman, Zeilberger, Fischer, Wuim, Mildschuh, Ganzwohl." -m—, <... .-1—I-
Politični razgled*
Notriaiije dežele.
, , .   ,        V Ljubljani 22. marca.
feško glasilo „Politik" začenja agitirati za neko zvezo Čehije z — Nemčijo. Ne vemo, ali je to le postransko žuganje, aH je resnoba. Če je poslednje, potem so Čehi hitro po smrti Palackega pozabili, kako jim je on risal Nemce v zgodovini. „Narodni Listi" in „Posel z Prahy" sta tudi odločno odbila vsako tako misel.
n**lmntinska glasilo „Narodni list" zopet začenja krepko naglašati potrebo zje-dinjenja Dalmacije s Hrvatsko. Da bi pač ta klic našel tudi v samej Hrvatskej odziva, da bi vendar tudi tam narod zopet stopil v državopravno borbo! Časi so ozbiljni; kdor čaka, ta zamuja.
Ogerski minister Tisza je svoje pristaše mej poslanci pozval, naj ostanejo še nekaj dnij v Pešti, naj ne odhajajo še domov, ker bode morda njihove navzočnosti še treba.
\nanle druave.
^r«o(/oiri zopet na boj pripravljeni čakajo na meji svoje naturne trdnjave. — Her-cegovinski vstaši so se zbrali v Banji in bodo vpadali v sredino Hercegovine. — Živo pa se je baje vstaja zopet začela v Bosni. Kakor „Pol. Corr." poroča, je pozval polkovnik Despotovih v posebnem razglasu Bošnjake na boj, naredil tri oddelke in bode proti Gradiški in Banjaluki marširah
Pred končanjem uredovanja dohaja tale telegram: iz Carigrada 21. marca: Črnogorci so naznanili, da se knez črnogorski odreka pač raznih pogojev, mej temi celo odstopa luke Špice, ali hoče vsakako imeti Nikšič. Turško ministerstvo je pa skenilo Nikšiča ne odstopiti. Torej hrabra Črna-gora bode vojevala sama dalje.
General Mgnatiev bode svoje bivanje v Londonu za en dan ali dva podaljšal, potem pa Iti m na stran pustivši vračal se skozi Dunaj, kjer ga menda tudi še dovolj diploma tičnega dela čaka.
V Citrigjradu se množe znamenja, da bode kmalu zopet kakov velik sprevrat prišel.
Emilija in jaz sve največ v najini sobi, ker ti gizdalini se ne zmenijo dosta za naja. Emilija ne pravi nobene besede, ter se najmanj ne pritoži, a to dobro vem, da tukaj nij srečna in da bi bila vesela, ko bi le ne bilo tega strašnega parobroda. Mislila sem, Jerica, da bodem poginila za morsko boleznijo, ko smo sem potovali, in bojim se vožnje domov, da no vem kaj bi počela."
Jerica je pogostem pisala Emiliji; ker pa je gospica Grahamova bila navezana na oči gospe Ellisove, ter je ta vsaki list pregledala upala si nij izraziti svojih najsrčnejših čutov in misli, kakor jih je izrazovala v pogovorih s svojo sočutno in milostljivo prijateljico.
Vsaka pošta iz Vzhodne Indije prinašala je poročila o Viljemu Sullivanu. Ta je bil srečen pri kupčiji in srečen celo v prognanstvu, nade jaje se, da najbolj priljubljeni mu prijatelji uživajo sad njegovo pridnosti; in po navadi pisal je vselej svoje liste polne vevelja.
(D:«!jn prih.)
Velika stranka hoče na vsak način odpraviti sultanovega svaka Mahmud-pašo in vojnega ministra, pa zopet Mithada nazaj poklicati. Od tega jedinega Turki upajo, da bi jih mogel iz kritičnega položaja izvleči.
-h-jtfj--
Dopisi.
Iz NoHtttuftt 22. marca flzv. dop.J koštanjska posojilnica je 19. t. m. imela svoj letni občni zbor, kateri je potrdil račun za 1. 1876 in neke točke pravil spremenil. Delovanje posojilnice se je tudi v preteklem letu zdatno pomnožilo, kakor kaže sledeči račun. Znašal je namreč 1. 1876 dohod: Gotovina začetkom leta 1505 gl. 59 kr., zadružni deleži 6050 gl., hranilnične vklade 30.073 gl. 23 kr., posojila 73.100 gl., vrnena posojila 173.386 gl. 50 kr., obresti za posojila 6542 gl. 12 kr., kreditna kavcija 600 gl., vrnene obresti 7 gl. 13 kr., zadružni fond 2774 gl. 50 kr., priklada za zadružni fond 3162 gl. 89 kr., konto za dividende 315 gl„ razno 22 gl. 93 kr., naprej plačane obresti 297 gl. 91 kr., inventar 309 gl. 98 kr.; skupaj 304.147 gl. 37 kr. — Razhod: Zadružni deleži 550 gl., vrnene vklade 5902 gl. 93 kr., vrnene posojila 55.600 gl., posojila 230.984 gl. 93 kr., vrnene obresti 100 gl. 1 kr., kreditna kavcija 600 gl., obresti za posojila in hranilnične vklade 2108 gl. 63 kr„ upravni stroški (koleki, nove knjige, remune-racije itd.) 831 gl. 98 kr., plače uradniške 583 gl. 26 kr., stanovanje 37 pl, inventar 31 gl., davki za 1. 1875 in 1876 548 gl. 98 kr., zadružni fond 2716 gl. 85 kr., dividende 288 gl., razno 40 gl. 20 kr., gotovina 31. decembra 1876 3133 gl. 51 kr., skupaj 304.147 gl. 37 kr.; tedaj je celi denarni promet 1. 1876 znašal <fOS.2f>4 gl. 74 kr. Bilanca koncem leta je kazala v aktivih: Gotovina 3133 gl. 51 kr., posojila na osobni kredit 53.528 gld. 43 kr., posojila na hipoteke 4070 gld., dolžne obresti 174 gld. 88 kr., naprej plačane obresti 140 gl. 43 kr., kreditna kavcija 600 gl., obresti za njo 24 gl., inventar po odbitih 10% 306 gl. 08 kr., razno 17 gl. 36 kr., skupaj 61.095 gl. 79 kr. Pasiva: Zadružni deleži (110 po 50 gl. popolnem vplačani) 5500 gl., hranilnične vklade 30.080 gl. 30 kr., obresti za nje 1280 gl. 48 kr., posojila 17.500 gl., naprej plačane obresti 875 gl. 80 kr., neizplačane dividende 27 gl., 6 % dividenda za zadružne deleže 330 gl., zadružni fond 2774 gl. 59 kr., obresti zanj 166 gl. 44 kr., priklada za zadružni fond 3162 gl. 39 kr., čisti dobiček 289 gl. 79 kr., skupaj 61.905 gl. 79 kr. — Izkaz dobička in izgube: Debet, za hranilnične vklade izplačane obresti 1211 gl. 48 kr., obresti za posojila 2030 gl. 63 kr., obresti za zadružni fond 166 gl. 44 kr., upravni stro« ški 831 gl. 98 kr., plače uradnikov 583 gl. 26 kr., stanovanje 37 gl., davki 548 gl. 98 kr., naprej plačane obresti 875 gl. 80 kr., dividenda za zadružne deleže 330 gld., čisti dobiček 289 gl. 79 kr., skupaj G905 gl. 36 kr. Kredit: vplačane obresti 6542 gl. 12 kr., naprej plačane obresti 315 gl. 51 kr., obresti za kreditno kavcijo 24 gl., vrnene obresti 7 gl. 13 kr., prihod za knjižice itd. 16 gl. 60 kr., skupaj 6905 gl. 36 kr. Čisti dobiček 280 gl. 79 kr. se je pridružil zadružnemu fondu. Tedaj znaša zadruženi ali reser-!vni fond koncem 1876 leta »808 gl. 21 kr. IV ravnateljstvo in nadzorništvo so veejidel Idozdanji  udje  izvoljeni,  za denarničarja g.
Franc V o š n ja k, pravni konsulent je g. notar Rapoc, kateri sploh posojilnico na vsaki način podpira.
\*. 11 i*tk«it iiiliii pri Dolu 17. mana [lz\. dop. I Pred nekimi dnevi smo ritali v „Slov. Narodu" od necega sleparja iz Goriškega, ki je nekje tam bližje morja prosto ljudstvo Bleparil, obetajoč, da hoče velikansk zaklad dvigniti jim. — Evo vam nekaj enacega. 15. t. m. priroma k nam neki rokovnjač ter kva>i, da je od papeža in od škofa poslan milodare nabirati k Mariji pomagaj na Brezje, da kdor mu da 20 kr., bodo se sv. maše na večno za njega brale, in sicer G maš v 1 limu, 6 pa pri Mariji pomagaj na Brezjl; ako mu kedo hoče še povrh dati 10 kr., bode jih nesel na sv. Višarje k sv. Antonu in tam hoče izprositi, kar kdo želi. Dejal je, da je ou enak „de-setemu bratu", a nij deseti brat, in da je bil G ur zamaknen in je videl 9 korov angelov in Boga očeta v zlatem oblačilu, in da bode letos ravno na Silvestrov dan ob 7. uri umrl, in več enacega. In to njemu nij brez vspeha ostalo pri prostem ljudstvu. Rudarske žene, katerih je tukaj obilno število, so se prav pridno udeležile sleparske daritve s svojimi dvajseticami in ako je katera nij ravno pri rokah imela, je se ve da pri svojej sosedi na posodo vzela, samo da je omenjenega capina zadovolila. In kadar je bil uže precejšno svoto nabral, jo je v stransko krčmo popihal, kjer se je božjih darij tako naložil, da je celi drugi dan „zamaknen" preležal. Čudno temu, da se pri nas more kaj tacega zgoditi. Saj imamo dobro obiskano šolo, s tremi prav marljivimi učitelji in imamo precejšnje število intelegent-nih ljudij.   Zatorej : omike nam treba.
Domače .stvari.
— (Znanstvena slovenska predavanja) v ljubljanskej čitalnici, ki so bila zadnjo nedeljo končana z zanimivim branjem znanega slikarja g. Franketa o umetnosti v domačem življenji, dala so, kakor Čujemo, okolo 160 goldinarjev čistega dohodka za „narodno šolo".
— (Pri cesarji) sta bila te dni gosp. Vidman in gosp. Kaltenegger. Zarad deželnega zbora?
— (G. Dimitz), pisatelj kranjske zgodovine v nemškem jeziku je dobil vitežki križ Franc-Josipovega ordna.
— (Iz Pazina; se nam piše: Nesrečni časi! Dan za dnevom čuj6 se hudobije, umorstva , sainoumorstva vrste se po časopisih. Evo zopet jeden tacdi nesrečnih činov. Zalo deklice kacdi IS let staro, hisiua našega obče spoštovanega zdravnika V. koja v pohvalo cele rodovine svoj posel dokaj let opravljala, fantazirala je uže nekaj časa da no more več živeti. Za rano nekoga dneva reka na pitanje, kakov smrd je v njenej spavnici, kratke besedice : nij se mi posrečilo! ter nagloma otide. A kmalu na to, v noči 15. t. m., obleče se prav ko bi imela se na ples ravnati, okinča si svoje belkaste lasce, prsa in ročice z zlatim prstanom, vtakne si nesrečno pismice v zaprsnice, vrže se na zolo. A pogubljivi puhi vzdigujejo se iz nesrečnega kotiča, voljno raz-svitljenega in žali žarki pošiljajo na bledo lice spavajoče svoj svit in — smrt.
— (Iz Gribelj) se ,,S1.U piše: Dokler so bili sudi ali vradi po deželi na Hrvatskem razprostreni, so se vsaj očitne, t. j. kotarske ceste popravljale iu vzdrževale, tako, da se je vsaj naprej moglo; odkar pa tudi na Hrvatskem centralizem vlada, je dosti slabejši, kajti ce.-te na Hrvatskem so tako slabe, da človek ne more ne naprej ne nazaj. Cesta od Kolpe črez Podlipnik do Reke je takova, da je groza, in tako morajo trgovci hoditi v Karlovec iz Kočevja in Črnomlja črez Metliko namestu črez Griblje, ter na ta način zamude črez 3 ure. Iz tega sledi, da mora poleg velike siromaščine še hrana dražji postajati, ker moramo po koruzo in drugi živež hoditi v Karlovec; ker pa po nepotrebnem zamudimo 3 ure tja in tri ure zopet nazaj, tedaj skupaj G ur, znaša voznina za hektoliter najmanj 30 kr. več, kakor bi trebalo. A to nij čudno, ker cesta nij bila popravljena, odkar je gosp. Ba-rabas sudac iz Modrušpotoka odšel, tega je pa uže preteklo okolu 8 let. Iz Karlovca se pa gospodom činovnikom menda ne zljubi na deželo, da bi se tem nezlogom kaj v okom prišlo. Dobro bi bilo tudi Ribniško graščino opomniti, in jej priporočiti, da popravi brod Griblje — Sraček, ki je jako slab; saj ona menda ima še dovelj lesa in tudi novcev za
delavce. Zarad trgovine pa je treba Hrvatsko deželo s Kranjsko v potrebni zvezi obdržati.
filiii
20. marca:
Pri siimu Klaus iz Gradca. — Jeretin iz Litije. — Waland, Ogr nec iz Kranja.
Pri v • i* i e * *: Barth iz Dunaja. — llartman iz Gradca. — Mausel iz Dunaja. — Bolim iz Pulja. — \Volf iz Dunaja. — Klingel iz Koroškega.
Dunajska borza 22. marca.
(Izvirno telegrafično poročilu.)
Enotni drž. dolg v bankovcih      64 gid. 35 kr.
Enotni drž. dolg v srebru 68   „   40 „
Zlata renta.......77   „   85 „
1860 drž. posojilo 110   „ 50
Akcije narodne banke 823   „   — „
Krodime akcije 154   „30 „
London 122   »15 „
Napol. 9   „   75 „
C. k. cekini 6   w   77 „
Srebro 08   „ 15
Državne marke     ....      60    « —
Ravnokar jo v „Narodnoj tiskarni" v Ljubljani izšlo in se dooiva:
VIII. zvezek »Listki":
Pomladanski valovi.
Roman, spisal I. Turgonjov, poslovenil dr. M. _Samec. 8» 17 pol. Cena 80 kr.
Slovenske knjige.
V „narodnej tiskarni" se dobe, in morejo tudi po poštnem povzetji naročiti najnovejše slovenske knjige:
1. „Doktor Zober", originalen slo-vensk roman od J. Jurčiča.   Cena GO kr.
2. „Kalifomske povesti" od Bret Harte-a.   Cena 50 kr.
3. „Tugomer**, tragedija v 5. dejanjih. Spisal J. Jurčič.   Cena 00 kr.
4. „Na Ževinjah", izviren roman. Spisal Janko Krsnik. Cena GO kr.
5. „Župnik IVakefielilski*', Spisal Oliver Goldsmith. Iz angleščine poslovenil Janez Jesenko. Cena 1 gld.
6. „JHej dvema stoloma," izviren roman.   Spisal J. Jurčič. Cena 50 kr.
Franc-ove esence za življenje.
Gotovo in skušeno sredstvo proti večini boleznij z vspešnim učinkom in sicer tako, da bi mora a vBaka gospodinja tako zdravilo pri hiši imeti. (53—42)
Jedino pravo dobiva so pri
Oaliriel Piccoli,
lekarju, na dunajskej cesti v LJubljani. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
I mrli v JLJul»lJft*iit
od 15. do 10. marca: Marija Lavrič, delavski otrok, 5 let, za sušico. — Marija Breskvar, 56 let, za prsno vodonico. — Valentin Kurnik, ključar, 32 let, za jetiko. — M a« tija Orenik, malar, za jetiko. — Janez Kralj, strežajski otrok, 9 mesecev, za sušico. — Martin Ilribemik, delavec, 74 let, za rakom. — Antonija Butara, delavski otrok, letu, /a kašljem. — Vincenc Hit/.elberger, hišnega posestnika otrok, 7 let, za vodeno glavu. — Tomaž Majdič, berač, T>7 let, za pljučnico. — Jožefa Vidmar, gustinja, 60 let, za prehlajenjem. — Marija Sencgač-nik, gostinja, 62 let, za prano vodenico. — Jakob Uinkelj, havzirar, 51) let, za rakom. — Janezu Justinu, kupcu, novorojeno dete in žena Pavla, 38 let, vsled krvotoka. — Ana lesnik, peričnikova zrna. 70 let, za jetiko._
l.«iieri|ii(- "»r«'fi4«*.
Na Dunaj i 17. marca: 80. 82. 60.   5. 7. V Gradci 17. marca:  12. G5. 55. 76. 18.
"Važno za vse,
posebno za krojače za moško in žensko obleko in suk-njarje, kajti suknjene in volnate tvarine za suknje, hlače in cele obleko, kakor tudi za plašče za dame, suknje in jope se po najnižjih cenah prodajajo. — Človek se čudi, ako vidi cene na muštrih zaznamovane.
ll <li>l\t V •  pia</.. .Lisoiini-oK^.iNM'. \licn.
(342—10)
+ + + +
+
+ + +
N'aši
ces. kralj, obđaroi ;nii k«>«i-
ilo voljeni
beni instrumenti
mm- O CARINA -a*E
se zadnji čas posnemajo in od dunajskih tirm v časnikih kot pravi slave.
Na zahtevanjo več priznanih godbenih avtoritet in strokovnjakov objavljamo to svarjenje v interesu p. n. občinstva, dajo posvarimo od nakupa drugje slavljenih tak<>/.\ anili ocarin, ki se glede dobro kvalitete in jako čistih glasov z našimi c. kr. prh. prav italijanskimi ouarinami ne dadO priineijati.
Vsakdo, če tudi nij muzik, so uže po enotirni vaji navadi na naši c. kr. priv. ocarini igrati in stane
gt. I_II_III_IV_V_VI VII
gl. l.—, gl. 1.50, gl. 2.—,  gl. a.50,  gl. 3.—,   gl. 4. - ,  gl. 6.—. Ocarino za spremljanje z glasovirom stanejo gld. 3.25. Tiskani lehko umevni navodi so dobivajo k vsakemu komadu zastonj. C. kr. priv. pravo itaiijanko ueurino se dobivajo iz
Italienisches Musikinstrumenten-Depot, Wien, Burgring 3.
i) i li I'/ < 11*1 ' 11 i<1 ^ Vsak komad našo prave ocarino jo s c. kr. VJJJU/tUl JtllJU • patemtom previden. Vse druge slavljeno, ponarejene, ne privilegirane takozvane ocarine prodajemo po 50 kr., en
gros še cenejšo. (50—3)
Naročbo iz provincije urno proti povzetju. — Prodajalci dobodo rabat.
ledatelj m urednik Josip Jurčič.
Lastnina m tisk .Narodne tiskarne".