The Oldest Slovene Daily in Ohio
Best Advertising Medium
ENAKOPRAVNO
EQUALITY
OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki
Volume
xvn. — leto xvn.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) SEPTEMBER 20, 1934.
ŠTEVILKA (NUMBER) 22j£,
est«a vlada naloži tudi po-!?ben davek na dohodke. lrSovski interesi protesti 'aj0'	da je loterija
tlenioralna."
Subljev koncert je bil uspeh
Sinqci je pel v avditoriju Slo- *■
<?* YorK, 19. sept. _ Me načel?-da-V New Yorku' kateri
GUarJU3e ,žuPan Piorello H. La rog} /V6 podvzela korake, da b<%e či problem oskrbe za občjJ* brezposelne z upeljavo 15 loteriie in z naložitvijo pisnega davka na vsa
klaan;' Jlh dobi zvezna za-davka a v obIiki dohodninskega
ižzvl]d!.0g,za Joterijo je takoj
y°fšk 1 °d Strani new" zbornice
Hi t) ° Trade) in pa od stra-fJtistva Vp Za PrePrečenje zlo-
^sedn't7 Ma?nus Je kot Pisal g " trSovske zbornice
črt ''hj, ' da J"e loterijski na-
vseh Udarec za moralni čut
dostojnih
Ali
So ko°,Padli že tako nizko, da Etično, m karte odločale fi-žUje M"Sodo metropole?" vpra-khJ'agnus- Dr. George D.
w.' .Predsednik
državljanov."
1 Preorp -cuseaniK Društva.
"0. v Cen3e zločinstva, pa pi-?ibno	loterija bo neizo-
^avlja'a ila moralni čut naših kred .°V ter omajala finan-^sta D ,m dobro ime našega
,Gerkve °elim svetom-" ciJe ljar * Ul Cerkvene organiza-2 0SorJPoplavljajo mestno hišo
Hki I!'011 Pr°testi. Toda lo-je bil od mestne
Vecill0 , sprejet s tako veliko Halo 36 ga bo brez dvoma p°vedui' * splošno se tudi na-!!' tu da bodo te poti po-
<ia
razna druga mesta,
'Vam* sredstva za vz-nje relifa.
dobi
?7;30?„VeČer' 21. septembra
Pevske
vaje
je Uri
>, Va L* Vršij° Pevske va-- f °ga" v klubovih 56°7 St. Clair Ave,
Cl COfih Clan; - '
kot ^di drugi, ki k^'So vX!-Za slovensko pe-da pridejo- -
Seia opozarja, da se
*na seja
tva Slov.
Dom
Seja Vrši v petek, 21, sep-
^Avr ŠtV(
uri zvečer v
4	-»e. j. enem Domu, Rech-Heka-j er na dnevnem re-
Ntv0' Zel° važnih točk, je X) ,??šeno- da se polno-0 beleži. - Tajnica.
je5 4k°k,Se je 2adavil
0eet Predpasnika svo-
«tl Se Pri V jG pek' se Je ^
y i si„;em zadavil 20 mesec >§st ofk družine Fred
5	;k Titus Ave. O-
J%, k0 mati par minut
kj t0- v ? Je pustila, da dobi V Se je tero' spravi perilo, v ozadju hiše. lvljenju 86 otroka spravi
so bili zaman.
StT fi°stna vest
fe AUces KaPel. 19215
iJ^jela ; ' nam poroča, da O0 vesf jstarega kraja ža-
on? /1 taLmk^j U'
S'
^	dočakal je viso-
J	Tukaj zapu-
k ^o&n C°r' v stari domovini ^ 8jJ^?orodnikov.; Bodi mu
venskega Narodnega Doma naš baritonist Anton Šubelj. To ni nobena novica, kajti o stvari se je pisalo toliko, da so že vrabci na strehah čivkali, da bo v sredo zvečer pel v SND Šubelj. In Tone je Pel. Je pel!
Pisec teh vrstic sam že dolgo ni bil tako navdušen, kakor je bil sinoči, šubelj je pridobil naše simpatije že zadnjič, ko je predstavil naši javnosti svoj mladinski zbor, čijega nastopa ne bomo tako kmalu pozabili mi ki smo se udeležili koncerta tega mladinskega zbora, ki se je bil odrezal tako imenitno, da ga še en lep čas ne bo nihče prekosil, ampak sinoči je Šubelj sam osvojil vse, ki so ga prišli poslušat. Boy, oh boy, kako je pel! Tako, da je lahko žal vsem tistim, ki niso prišli na njegov koncert!
Že s prvo pesmijo — "Moj mili dom" — si je osvojil vse navzoče. In vsi smo vedeli že po prvi pesmi, da nam je Šubelj pripravil nepozaben večer prelepega užitka. In nismo se ogoljufali in Šubelj nam je dal vse, kar je imel v sebi. In on je imel nekaj v sebi! Publiko je tako navdušil, kakor jo navduši le malokdo. Kolikšnega aplavza je bil deležen, aplavza, ki je prišel naravnost iz src! In Tone ga je tudi zaslužil.
Silen vtis je napravil pevec s pesmijo "Water boy". Pel jo je imenitno. Dvorana je bila tiha, da bi lahko slišal miško teči skozi. Sploh si je bil pevec tako o-svojil publiko, da je sledila njegovemu petju z največjim zanimanjem in s pozornostjo, kakršne človek pri nas skoro ni vajen. Vedno se sliši na naših koncertih dosti klepetanja, ampak sinoči—na k, sinoči pa ni bilo nobenega klepetanja in lahko rečeno, da je še malokdo imel tako hvaležno in pozorno publiko,, kot jo je imel sinoči šubelj. In zaslužil jo je.
Ej( da so ga slišali vsi tisti, ki pravijo, da Šubelj ne zna peti! Sram bi jih bilo, da so kdaj kaj takega zinili! Pisec sam, ki ga ne navduši vsaka stvar, se je navdušil za pevca tako, da je proti svoji navadi ploskal na vso moč. You just couldn't help it! In kako je pel "Zagorske zvonove", arijo iz "Figara", "Kozaka"! Vi, ki niste prišli na Šu-bljev koncert, se danes upravičeno lahko trkate po čelu: oropali ste sami sebe za užitek, kakršnega ne boste zlepa deležni.
Šubelj je pel! Pel tako, da je neka rojakinja dejala po koncertu, da bo skočila v lase vsakomur, ki bo rekel, da Šubelj ne zna peti. In ta rojakinja ni bila edina, ki je tako čutila. Šubelj je bil sinoči tako izvrsten, da si je pridobil srca vseh in da smo gotovi, da ako bo imel še kdaj kak koncert v Clevelandu, da bodo prišli na koncert prav vsi, ki so prišli sinoči, pa če pevca osebno "lajkajo" ali ne! Navdušenje zanj in za njegovo pesem je bilo tolikšno, da, se je moral po zaključku programa vrniti petkrat na oder. Na kratko povedano: Šubelj si je sino-Dalje na 2. str.)
UDAREC ZA 'NEW DEAL'
V MISSISSIPPI
JACKSON, Miss., 19. sept.— Z ogromno večino je včeraj zmagal v demokratskih primarnih volitvah bivši gov. Theodore Bilbo, o katerem se je tr di, da je celo večji demagog kot pa senator Huey Long iz Loui-siane. Bilbo govori zelo radikalno, toda nima nobene jasne politične filozofije. Izjavil je, da bo Roosevelta podpiral, toda le takrat, kadar misli, da je v pravem. Bilbo je neutrudljiv govornik ter je imel tekom kampanje nad tisoč govorov. Njegova zmaga v jeseni je go-
Helena Keller udarila! Konvencija SDZ vče-po Mussoliniju	raj zaključena
Znamenita žena žigosa vzgajanje mladine za militarizem v fašističnih deželah.
Sv*-
LONDON, 19. sept. tovno znamenita vzgojiteljica Helena Keller, ki je skoro od rojstva slepa in gluhonema, je danes tik pred povratkom v Zed. države, podala izjavo, v kateri jeostro udarila po Musso-kateri je ostro udarila po Musso-rosti osmih let, ko bi se jih moralo učiti igrati, uči sovraštva in podjarmljevanja drugih narodov.
"Najnovejši ukrepi Mussoli-
nija, glasom katerih se mladi-tova, kajti v Mississippi kot v no z osmimi leti sili k vojaške-
drugih južnih državah je demokratka stranka edina, ki šteje, in redne volitve v novembru so le formalnost. Njegov nasprotnik je bil Hubert Stephens, ki je 11 let sedel v senatu.
Revolucijonarna zarota v Španiji zatrta
MADRID, 19. sept. — Španska vlada poroča, da je prišla na sled novi ekstremistični zaroti za strmoglavljenje sedanjega režima ter za proglasitev proletarske vlade. Tako je poročal danes premijer Ricardo Samper predsedniku Alcala Zamori. Civilna garda je bila takoj alarmirana, da izvrši hišne preiskave na domeh vseh znanih radikalnih voditeljev. Trdi se, da so zarotniki nameravali na debelo masakrirati voditelje pri sedanji vladi.
Oblasti pravijo, da se je zaroti prišlo na sled, ko je bil danes zgodaj zjutraj zaklenjen voz orožja, nakar je bil aretiran telovadni učitelj Francisco Ordonez na madridski univerzi. Pri njem se je baje dobilo mnogo obtežilnih dokumentov.
Na zaplenjenem trucku se je našlo 54 zabojev krogel za strojnice, 60 zabojev šrapnelov, 34 nabojnih pasov za strojnice, pet strojev za metanje plamenov ter pet 14-milimeterskih pušk, s katerimi se da prevrtati jeklene plošče.
Vlada trdi, da je iz papirjev, ki se jih je našlo na Ordonezo-vem domu, razvidno, da se je imela akcija za revolucijo začeti danes opoldne, faktično revolucijo pa da bi voditelji naznanili šele čez 14 dni. Zapleteni so v zaroto baje socijalisti, komunisti in anarhisti.
mu vežbanju, so spremenili Italijo v eno samo vojaško telovadnico," je rekla Helena Keller. "To početje je tako grozno, da se sploh ne da opisati z besedo. Mussolini naj ne pozabi, da j kdor živi od meča, bo tudi z mečem pokončan."
Miss Keller je obsodila tudi Hitlerja.
"Kakšna grozna dejanja je izvršil ta človek!" je vzkliknila. "Upam, da svet najde kako pot, da se iznebi hitlerjevstva. Čita-la sem (rabeč Braille sistem za slepce) o rečeh, ki se godijo v Italiji, Nemčiji in drugod, dokler se niso prsti uprli. Streslo me je in nisem mogla več dalje."
Miss Keller se je 15 mesecev mudila na Škotskem. Dasirav-no je že v letih, pa je še vedno čvrstva. Vse svoje življenje je posvetila delovanju za slepe in gluhoneme. Izrazila je iskreno upanje, da se bodo eksperimenti predsednika Roosevelta obnesli in da postanejo Zed. države dežela, kjer bodo ljudje res lahko živeli v sreči in zadovoljstvu.
h <W0Ce Anton Cucek. v JvS* Košana pri št. Pe->	1u- Dočakal ie viso-

Gospodinjski odsek
Članicam Gospodinjskega Odseka Slov. Društvenega Doma se naznanja, da se vrši redna mesečna seja nocoj ob 7:30 uri. Seja je zelo važna, ker se bo sklepalo o igri, ki jo Odsek vprizori 28. otkobra zvečer. — Tajnica. * : '
Eastman pride
V	soboto pride v Cleveland zvezni transportni ko-ordinator Jos. P. Eastman, ki bo govoril na konvenciji avtobusnih družb. On je že večkrat izjavil, da bo morala vlada prej ali slej prevzeti vsa prevozna sredstva v svoje roke.
Zlomljena noga
V	torek večer je Mrs. Johana Volf (Činkole) padla po stopnicah ter si zlomila nogo. S Svetkovo ambulanco je bila odpeljana v Glenville bolnišnico, odkoder se je včeraj vrnila na svoj dom, 697 E. 160 St. Prijatelji so vabljeni, da jo obišče-jo.
Zaroka
Zaročila sta se Miss Lillian Tekaučič, hčerka družine Te-kančič,: stanujoče na 1207 E. 170 St. in Albert Bruss, 14615 Sylvia Ave., ki vodi Bruss Radio Service na 6024 St. Clair Ave. Porpka se bo vršila dne ld. oktobra.	. ,
Pokojna Mary Miklavž
Kot smo že včeraj poročali, je umrla Mrs. Mary Miklavž, rojena Tuntek, doma iz Stopa pri Domžalah na Gorenjskem, iz hiše p. d. Dečmanove. V Ameriko je dospela pred 29 leti. Njen soprog Frank je doma iz Velikih Vodenic pri Kostanjevici. Družina ' lastuje svoj dom na 1247 E. 61 St. že 22 let. Poleg soproga zapušča pokojna šest otrok, Franka, ki je poročen, Mary, Viktorjo, Rose, Stanislavo in Ano. Bila je članica društva Srca Marije (staro) in Slov. Ženske Zveze št. 25. Zbolela je zadnji četrtek za vnetjem slepiča ter je bila odpeljana v petek zjutraj v bolnico na operacijo, toda bilo je že prepozno in je včeraj zjutraj ob 1:45 za vedno zaspala. Pogreb se bo vršil v soboto iz cerkV ve sv. Vida pod vodstvom pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi. Bodi ji ohranjen blag spomin!
Rop v gostilni
Včeraj sta bila najprej preči-tana zapisnika torkove dopol-[ danske in popoldanske seje in sprejeta z malimi popravki.
Predlagano in soglasno sprejeto, da se kupi Peruškovo sliko za Zvezin urad, ter se prepusti glavnemu odboru, da sliko izbere in plača. Svote se ni določilo, torej je prepuščena gl. odboru.
Brzojavne zahvale se pošlje "Enakopravnosti" in "Ameriški Domovini" za pošiljanje lista za časa konvencije in drugo sodelovanje.
Sklenjeno, da je delegat, ki sedaj še nima državljanstva, lahko kandidat za glav. odbor, ako ima zagotovilo, da bo pred nastopom urada dobil državljanstvo.
Nato se preide na volitve.
Kot je bilo že v včerajšnem listu poročano, so bili na dopoldanski seji izvoljeni:
Predsednikom Frank Černe, prvim podpredsednikom Joseph Ponikvar za drugo podpredsednico Julija Brezovar, glavnim tajnikom dosedajni gl. tajnik John Gornik, pomožnim tajnikom in zapisnikarjem Maks Traven, glavnim blagajnikom Joseph Okorn, vrhovnim zdravnikom dr. F. J. Kern, predsednikom nadzornega odbora Anton Bobnar iz Newburgha, prvim nadzornikom Helen Toma-
Zakon za pomoč farmarjev je "proti-ustaven"
Tako je odločil zvezni sodnik v Marylandu, Zakona predsednik Roosevelt ni priporočal, toda ga je podpisal.
V Ten-Ten Tavern na Garfield Heights je v torek zvečer prišlo pet mladih banditov, ki so postavili sedem gostov ob zid, jim izpraznili žepe ter pograbili iz registra $95, nato pa pobegnili v avtomobilu. Banditi so imeli obraze' pokrite z robci in nosili so modra očala.
Obvestilo
Seja zastopnikov društev, ki so se odzvala pozivu Prosvetne Matice za clevelandsko okrožje, v . zadevi Cankarjeve sohe, se vrši v soboto, dne 29. septembra ob polu treh popoldne v starem poslopju S. n. Doma na St Clair Ave.
zic.
Na popoldanski seji so bili izvoljeni ostali odbori in sicer: drugim nadzornikom Anton A-bram z 51 glasovi, v ožji volit-vi proti M. Valetiču 44 glasov; tretjim nadzornikom Martin Valetič z 56 glasovi, v ožji vo-litvi proti Mary Jerman 44 glasov; četrtim nadzornikom pa Mary Jerman z 60 glasovi proti John Kapel 40 glasov.
Predsednikom finančnega odbora je bil soglasno izvoljen Francis Surtz, ostala dva odbornika tega odseka sta Jos. Le-kan in Anton Vehovec. Prvi je bil takoj izvoljen z zadostno večino 52 glasov, slednji pe v ožji volitvi z 55 glasovi proti Franku Kačar, ki je dobil 35 glasov.
Predsednikom porotnega odbora soglasno izvoljen Josip Penko, ostala dva porotnika sta Louis Balant v ožji volitvi 56 glasov proti Mary Bradač 31 glasov; drugi porotnik pa John Kapel 62 glasov, proti Mary Bradač 35 glasov.
S tem so bile volitve odbora končane.
V odbor za študiranje nabave farme so bili izvoljeni Jos. J. Terbižan, John Rottar, Mike Lah, John Zalar in John Dol-čič.
Nato so bili izvoljeni namestniki in sicer soglasno:
Za I. podpredsed. Mike Lah, za II. podpreds. Rose Plamnšek, za glavnega tajnika John Gornik Jr. za glavnega blagajnika Geo Turek, za pomožnega tajnika in zapisnikarja Frank Turek; v nadzorni odbor Frank J. Šuštar, Anna Erbežnik, Rudolf Kenick, Frank Marzlikar in Fr. Debevec; v finančni odbor Jos. Rossa, Louis Gliha in John Tr-ček; v porotni odbor pa Mary Breščak, Andrej Slak in John Dolčič.
S tem so bile volitve konča-
■ if *
ne.
Stavljeno je bilo po delegatu Durn vprašanje, ako je novo izvoljeni predsednik finančnega Odseka Francis Surtz zavarovan V vseh skladih in od ked&j, ter pod kakimi pogoji. GlaVni
OČE OSMIH OTROK OBSOJEN NA SMRT
SAPULA, Okla., 19. sept. — Na smrt je bil včeraj "tu obsojen 36-letni Chaster Barrett, ki je bil spoznan krivim, da je zastrupil tri izmed svojih osmih otrok. Barrett se je zagovarjal, da je svoj čin izvršil v obupu, ker ni vedel, kje dobi sredstva »a nreskrbo obilne družine, ker je^3il brezposeln. Strup je dal v mleko, ki so ga pili njegova žena in otroci. Porota je bila v zasedanju samo eno uro in 25 minut.
Smrtn i kosa
Po kratki bolezni je umrla Josephine Pečjak, rojena Mer-tič, stara 51 let. £>oma je bila iz vasi Sela fara Hinje, odkoder je prišla v Cleveland pred 32 leti. Tukaj zapušča soproga, tri sinove, Josepha, Antona in Edwarda, ter dve hčeri, Josephine Gerbeck in Heleno, dva brata in tri sestre, v starem kraju pa dve sestri. Pokojnica je bila članica društva Marijo Magdalene št. 162 KSKJ >> Slov. Ženske Zveze št. 25. Pogreb se bo vršil v pondeljek zjutraj iz hiše žalosti na 986 E. 6'J St., ob 9. uri v cerkev sv. Vida pod vodstvom pogrebnega zavoda Frank Zakrajšek.
Urednik napaden
Dva moška sta sinoči napadla v Akronu urednika italijanskega tednika Cas. Cacioppo ter ga skušala vzeti na "izprevoz." Spustil pa se je z njima v boj ter napad odbil. Urednik pravi, da ne ve, kaj je dalo povod napadu.
Velik požar
V	torek proti večeru je v "Flats" nastal požar v tovarni smole, katero se rabi za pokrivanje cestnega tlaka, ki je zavil vso okolico ob ustju reke Cuyahoga v oblake črnega dima, kot da bruha vulkan, škoda znaša $75,000.
Nova mesnica
V	soboto bo Ludvik Gustinčič odprl nanovo urejeno mesnico na 6128 Glass Ave., katero bo upravljal poznani Louis Strnad. Gospodinjam se bo postreglo 3 najboljšo mesenino po najnižjih cenah.
tajnik je poročal, da je v vseh skladih, toraj tudi v bolniškem in sicer v tem oi 1. avgusta tekočega leta. Dr Kern kot vrhovni zdravnik je odgovarjal, da je priznal Surtza za sprejem v bolniški sklad, ker je podpisal zahtevano odpovedno listino glede bolniške podpore za bolezni, ki bi nastale iz pohabljenih udov. Da ga je sprejel, je zagovarjal, da je Surtz odvetnik, toraj za tako delo zmožen in ni s tem ni-kake rizike.
Glede popravil hiš, katere i-ma S. D. Z., je predlagal delegat Pucelj, da se za vsa dela, ki stanejo več kot $50 razpiše in odda najcenejšemu ponudniku in sicer Slovencem, članom S. D. Z.
S tem je bila vsa razprava končana in konvencija zaključena pb 4:15 popoldne, nakar se je delegacija takoj razšla na svoje domove.
BALTIMORE, 19. sept. — Na tukajšnji zvezni sodniji je sodnik Calwin W. Chesnut podal odločitev, ki bo velik udarec za ameriške farmerje, če jo bodo višje sodne instance potrdile. Odločil je namreč, da je Fra-zier-Lemke zakon, ki daje zadolženim farmerjem pravico iti na zvezno sodnijo ter znižati svoje obveznosti, proti-ustaven.
Sodnik je rekel, da zakon krši pravice upnikov v smislu 14. dodatka v ustavi Zed. držav ter da skuša omejiti oblast državnih sodišč.
V zakonu, ki ga je sprejelo preteklo kongresno zasedanje, je farmerjem, ki se nahajajo v finančni stiski, dana prilika, da dobijo šest mesecev odloga, tekom katere dobe se pogajajo z upniki. V tej dobi se ne računa nobenih obresti. Ako pa upniki v teku šestih mesecev ne sprejmejo načrta, ki ga stavi farmer za izravnavo dolga, potem farmer lahko vloži na zvezni sodniji peticijo, da se sodna prodaja posestva odloži za pet let. Farmer ostane ves ta čas na farmi ter plačuje upnikom le najemnino, ki jo določi sodišče.
Sodnik Chesnut je podal svojo odločitev, ko sta se dva far-merja obrnila na sodišče s prošnjo, da se v smislu omenjenega zakona ustavi prodajo njih posestev na javni dražbi.
Ako bodo višje sodne inštan-ce to odločitev potrdile, potem bo odvzeta farmerjem ena izmed najvažnejših protekcij, kar so jih dobili od minulega kongresa. Tega zakona predsednik Roosevelt ni priporočal, vendar pa ga je podpisal, potem ko je bil od kongresa sprejet.
Mladina v radiu
V soboto dopoldne bodo igrali na radio postaji WJAY sledeči slovenski otroci: Rose Sanabor, stara 12 let, hčerka Mr. in Mrs. Ludvik Sanabor, 17011 Grove-wood Ave. na vijolino; Rred Senal, 12 let star tudi na vijolino; Molly Zgonc, stara 12 let, na klavir; Rudolph Knific, star 7 let, na flavto, in Johnny Knific, star 9 let, na klarinet. Zadnja dva sta sinčka Mr> in Mrs. John, Kniffc, Babbitt "Rd., ki sta poznana po svojih muzikalnih nastopih. Kakor stari tako mladi! . ! i i" i . ' • Vrtni sadeži Kakor izgleda je letos zelo dobra letina za solnčne rože in paradižnike. Solnčne rože so rasle kar v nedosegljivo višino, a paradižniki se debelijo, da je neverjetno, a resnično. Tako nam je pokazal Mr. John Jager, 17618 Grovewood Ave. paradižnik, ki tehta skoro 2 funta, a Mrs. Zaje, 912 E. 232 St. pa paradižnik, ki tehta 2'A funta; rastlina sama pa je visoka skoro šest čevljev- Če bo šlo tako naprej, bo vlada kmalu naložila poseben davek na te posebnosti kot luksus, ali pa celo lastnikom plačala, da se jih uniči, da ne bo nadprodukcije!
Na operaciji V"<F!WI
Zadnjo nedeljo zjutraj je bila odpeljana v Eddy Rd. bolnico Miss Julia Tomšič, stanujoča na 1149 E. 74 St., ki je bila operirana na slepiču. Želimo ji skorajšnjo okrevanje!
. r, ■ : - "	i -i.
STRAN 2.
ENAKOPRAVNOST
20. septembra, 1^34
V
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by rent AMERICAN JUGOSLAV PTG. A rtB. CO.
6231 St. Clair Ave.	HEnderson 5811
iMued Every Da; Except Sundays and Holiday* VATRO J. GRILL, Editor
FO raznaSalcu y Clevelandu, za celo leto ........ W-SO
Ca 0 mesecev ...... »3.00; za 3 mesece ........ 11-50
fo pošti v Clevelandu za celo leto .............. $6.00
Ea 8 mesecev ...... $3.25za 3 mesece ........ $2.00
Ea Zedlnjene države ln Kanado za :elo leto .... $4-50
Ea 0 mesecev ....... $2.50;za 3 mesece ........ $1.50
Ea Evropo, Južno Ameriko ln druge Inozemske države ■a 0 mesecev ....... $4.00 Sa celo leto ........ $8.00;
.Entered as Second Class Matter April 26th, 1918at 'th» Post-Office at Cleveland, Ohio, Under th* Act of Congress of March 3rd, 1879..
Delavstvo in klerikalizem
Ena najmočnejših sil 'je klerikalizem, med vsemi najmočnejši pa rimski. To vemo. Rimski klerikalizem ni močan zaradi svoje politične moči, marveč zaradi svoje taktike. Noben klerikalizem katerekoli vere ni tako tesno spojen s kapitalistično družbo kakor rimski. In nič čudnega ni to. Rimski klerikalizem je vzrasel s kapitalistično družbo. Prvotno je bil (po pr-* vih letih obstoja, ko je bil še idealno gibanje) najvermejša oproda fevdalizma. Temeljno načelo avtoritarne oblasti zagovarja še danes. Pozneje pa, ko je fevdalizem doživel poraz, se je klerikalizem o-prijel z isto vnemo meščanstva. Doba fevdalizma in meščanskega liberalizma je bila zanj zlata doba. V vsej tej zgodovinski dobi je opominjal ljudi, da spoštujejo brez odpora in svoje volje vsak režim, ki je hotel sodelovati s cerkvijo, oziroma cerkvi nudil priliko, da bogati in gradi svojo organizacijo. Cerkev je obogatela. Ustvarila si je močno fundirano organizacijo, s katero se danes vmešava v politične in nepolitične dogodke.
Najlepši zgled nam nudijo dogodki v Nemčiji. Tedaj, ko je Hitler udaril po delavcih, jim vzeli vse pravice in organizacijsko imovino, mu je klerikalizem pel slavo in odobraval njegovo načelo avtoritarnosti. Istotako se je zgodilo v Avstriji. V obeh državah so delavce oropali političnih pravic, odvzeli jim možnost, da se bore, kadar po krivici kapitalistične družbe stradajo.
Hitler je pa bil nekoliko svojeglav. Cerkvi ni hotel vsega ugoditi. Tedaj se je že govorilo, da bo Vatikan fašizem preklel.
Toda naglo se je zopet izvršil preobrat. Hitler je nastopil proti svojim lastnim fašističnim tovarišem in se popolnoma prodal nemški generaliteti in fevdalnim kapitalistom. In kaj opažamo. Pro-kletstva ni. O Hitlerju molče, toda že v par dneh ali tednih mu bodo zopet peli slavo in ga imenovali najmodrejšega državnika, ker je prodal delavce kapitalizmu s tem, da je prepustil vso oblast kapitalističnemu redu v državi.
Ni se nam torej treba čuditi, če klerikalizem pobija marksiste. To je njegova naloga, ker hoče živeti od kapitalistične družbe in pa od eksploatacije narodov. Za to spoznanje ni treba biti študiran. Kdor čita klerikalno časopisje, lahko vedno opazuje, da so v njem za delavce besede, politika pa je za kapitalistične izkoriščevalce.
jpUpif	-
ODPOR AVSTRIJSKEGA DELAVSTVA
Avstrijski režim je hotel prisiliti delavstvo, da se pridruži prisilnim strokovnim organizacijam. Le člani prisilnih organizacij imajo prednost pri sprejemu v delo, toda vse nič ne zaleže. Sredi meseca junija je imela prisilna organizacija šele 100,000 članov, sredi julija 150,000. Pred razpustitvijo strokovnih organizacij pa'so imele nemške 45,000, krščanske 100,000, naše svobodne strokovne organizacije delavcev pa 600 tisoč članov. Od 750,000
(Dalje v 6. koloni)
mnm:nt;mmmmtmmn:»in;Hiittiii:iiii»:»iii»»i»iiiiiiiiiiiin>ii»«i»:»»»mg ŠUBLJEV KONCERT JE RIT. ntmm:»»»»»m»ii»i»i»m»im«mn! i
UREDNIKOVA POSTA
iaiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiimumnttmmiiiiiiiiiiiiii:'
Paul Hansen
Cleveland, Ohio Bližajo se jesenski dnevi—
daljše noči. Bližajo se tudi volitve in v zvezi z volitvami tudi
no, v katerem jeziku bo govoril. Apelira se na zavedno delavstvo, posebno pa še' na zadru-garje, da se udeležijo omenjenega predavanja. Socialistična stranka ga je povabila v Ameri-
več delavskih aktivnosti na po- ko, da vstvari več smisla za za litičnem polju. Predno bomo pa začeli boj to jesen na poli-polju, bomo imeli prej
USPEH.
Dalje iz 1. strani)
či pridobil publiko stoprocent-no! Kar neumni smo bili nanj.
Udeležba je bila lepa—na koncert je prišlo okrog osem sto ljudi, kar je vsekakor razveseljivo dejstvo, kajti človek marsikdaj misli da v naši "metropoli" nimamo toliko za kulturo
ŠKRAT
tičnetn polju, bomo imeli še en večer izobraževalnega tečaja. V torek večer 25. sept. ob 8. uri v Amalgamated Hall, 2064 E. 4th St., bo govoril Paul Hanson, voditelj delavske izobrazbe in zadr>žnega gibanja na Danskem. Predmet njegovega govora bo: "Delavske krize v Evropi in Ameriki." Paul Hansen je prvovrsten govornik in izvrstno obvladuje anglešči-
družno gibanje v Z. D. Torej zani -očih se ljudi Sicer je bil ni mc kot prav, da ga pridejo	dan y gisfo kulturen
r
Zanimive vesti iz stare domovine
Morski pes na ljubljanskem velesejmu.
Dne 7. septembra zvečer so s transportom pripeljali v Ljubljano na ogled velikega morskega psa, baje onega, ki je požrl Vero Novakovo iz Šiške, med plavanjem v Jadranskem morju. Na razstavi v Ljubljani je tudi eden izmed ribičev ki je pomagal zajeti v morju morskega psa. Zveza ribarsltih društev in odbor ribarske razstave sta pripravila vse potrebno glede prevoza in prostora, kjer se je nahajal na razstavi. Oni, ki so videli psa razstavljenega \ Zagrebu, zatrjuje, da je žival izredno dobro ohranjena in je v Zagrebu vzbudila veliko zanimanja. Pes tehta 2100 kilogramov in je 24 čevljev dolg. X Ljubljani prične izhajati nov dnevnik.
Nekaj uglednih pristašev in boriteljev Jugoslovanske nacionalne stranke jo pred dnevi razposlalo okrožnico, v kateri so poedinici in gospodarske ustanove povabljene, da se pridružijo akciji za ustanovitev novega | čile občutne poplave. Kmetom dnevnika v Ljubljani, ki bo po-1 neprestani dež grozi uničiti vse leg "Jutra" in "Slovenskega Na-j jesenske pridelke. V avgustu roda" tretje dnevni glasilo JNSjje deževalo 17 dni in je padlo v Ljubljani. Ustanoviti name- j 190.0 mm dežja, kar je zelo vera vajo zadrugo "Narodno pro-jiiko za en mesec časa. Vročih sveto," ki bo registrovana za-j dni letos v Sloveniji niso imeli.
druga z omejeno zavezo in ta bo j	___
potem lastnica in izdajateljica dnevnika. Vsak član mora ob pristopu plačati pristopnino, ki znaša 400 Din, Zadružni deleži pa znašajo po 100 Din.
v
j namen—nihče ni delal niti is-| kal profita! — vendar je člove-j ka skoroda presenetilo, da se je vzlic vsemu našlo v metropoli osem sto ljudi, ki so bili pri volji priti na to kulturno prireditev. In pisec teh vrstic pravi vsem tistim, ki so prišli: Čatit vam! Vsem tistim, ki niso prišli, pa: obžalujte! In lahko vam je žal!
V splošnem rečeno, se je naša /Tiselbina postavila prilično dobro, ampak vse prej kot sijajno. Vsa čast Šublju, ki je pel za u-resničenje naše kulturne ideje, vsa čast tistim rojakom in roja-plicah je umrl v starosti 32 let kinjam, ki so prišli na koncert,
tudi zadrugarji poslušat in se iz njegovega izvajanja pouče, kako je močno Dansko zadružno gibanje preprečilo masno brezposelnost. Kot je znano ni na Danskem več kot dva procenta brezposelnih.
Zavedni delavci in zadrugarji pridite. Vstopnice se dobijo pri podpisanemu in pri Frank Bar-biču v Collinwoodu.
Louis Zorko
Ivan Majcen sin posestnice in gostilničarke.
V	Krškem so pokopali posestnika v Trški gori Martina Mavsarja.
V	sanatoriju v Bari v južni Italiji je umrla Adrijana Fili, učiteljica v Materi, provinca Po-tenza v Basilicati. Pokojnica je bila hčerka knjigoveza Ivana Filija v Tolminu. Pokojna je bila stara 28 let.
V	Kurji vasi onkraj Save pri Jesenicah na Gorenjskem je umrl v visoki starosti Valentin Razinger, po domače Kurejev, tovarniški upokojenec.
Premog na Muljavi
Iz Št. Vida pri Stični poročajo, da so na Muljavi začeli kopati premog. Po izjavi strokovnjaka je ta premog prvovrsten. Do kolodvora v Stični je komaj tri milje daleč. Cesta za prevoz premoga je v dobrem stanju in ravna.
Velike nevihte nad Slovenijo.
'Skoro vso Slovenijo so koncem avgusta zadele velike nevihte, ki so mnogokje povzro-
Polet v negotovost
Kakor smo poročali, je znani List bo ameriški polarni raziskovalec in torej v izvajanju svojega po- j letalec Lincoln Ellsworth s 3000 slanstva glasnik ideologije, ki I tonskim parnikom "Mariposa" jo je osvojila Jugoslovanska j iz Honolula odpotoval proti No-nacionalna stranka. Okrožnica! vemu Zelandu. Spremlja ga dr. tudi pravi, da bo lastništvo bo-!Colman, ki bo, kakor že na dočega dnevnika "prevzelo ene- j mnogih ekspedicijah, fungiral ga izmed obstoječih javnih gla-jtudi tokrat kot glavni zdravnik sil," katerega pa zaenkrat ne j Ellsworthove ekspedicije v Ant-imenuje. Razgovor o ustanovit-1 arktido.
vi zadruge, oziroma lista se je: V Dunedinu na Novem Ze-vršil 7. septembra v prostorih landu čaka na Ellswortha zna-|nočnji šubljev koncert kot ve-Trgovskega doma v Ljubljani, j meniti pilot Bernd Balchen. Vllik moralni uspeh, pristaviti je Smrtna kosa	j Kaliforniji je Ellsworth osebno j pa treba, da se bo morala naša
V Bistrici je utonil 53 letni j nadziral preureditev specialnega j naselbina, kot največja sloven-Šimen Koren, mesarski pomoč-1 letala za polete v Antarktid. Vjska naseibina v Ameriki, ki se nik pri mojstru Ivanu Podgor- ~ šku v Kamniku. V pijanosti je
vsa čast tudi direktoriju SND, ki je tako vzorno kooperiral, da ga lahko postavimo za vzgled podobnim ustanovam, ampak no, saj je boljše, da človek kar ostane pri tem "ampak" . .
Pisec tudi ne bi imel mirnega spanja, če ne bi omenil, da je bila na koncertu zastopana tudi naselbina Little Falls, N. Y. Zastopal jo je rojak Frank Pe-tavs, ki bi ga lahko postavili za vzgled marsikateremu rojaku v naši naselbini, ki se smatra za kulturnega človeka! Tudi iz Gi-rarda so prišli — Mr. in Mrs. Dolčič in Mrs. Selak. Tako — ljudje od daleč so prišli — Cle-velandčani smo pa balincali, i-grali karte itd., ko je bil v teku eden izmed največjih kulturnih dogodkov tega leta v "metropoli."
Koliko je koncert prinesel, bo v kratkem poročal tajnik Odbora za nabavo Peruškove slike. Gotovo je, da ni prinesel dovolj in da se bo odbor moral obrniti na naša kulturna in podporna društva za podporo in u-pamo, da se bode le-ta stoodstotno odzvala, saj to vendar ni akcija enega posameznega človeka in bo šla Peruškova slika tja kot dar elevelandskih Slovencev.
Koncert tudi brez cvetja ni bil. Pevcu so poklonili krasne šopke samostojna "Zarja", Odbor za nabavo Peruškove slike, Mr. in Mrs. Plevnik in še nekdo, o katerem ne vemo, kdo je bil. Šubelj je vse to cvetje — in tudi ves aplavz — stoprocentno zaslužil!
Pevca je spremljala na klavirju Miss Vera Milavec in pisec bo na njen račun zapisal samo tole: boljšega spremljevalca 11a klavirju Šubelj skoro ne bi mogel dobiti.
V splošnem se lahko beleži si-
Čisto plešastemu moškemu je rekel nekdo, ki je imel rdeče lase:
"Kje pa si bil takrat, ko je Bog lase delil, da moraš z golo glavo po svetu hoditi?"
"Bil sem tam," odvrne ple-šec, "ampak zmanjkalo mu je že vseh las, samo nekaj rdečih je še imel, pa sem rekel, da če nima nič boljšega pa še takih ne maram..."
t t t
Kadar vidite psa, ki vodi moža, veste, da je mož slep. Kadar pa vidite moža, ki vodi psa, veste, da ima mož pasje življenje.
t t t
Iz zadnjih ur konvencije
Za zahvalo, ker je Mrs. Brodnik odkrila goljufijo, je bila— poražena...
t t t
Nekaj v korist prihodnjemu nadzornemu odboru: Ako kdaj kako poneverbo najdete, je boljše, da molčite. Če ne, bo železna metla pometala!
1 t t
Delegat Terbižan je bil zelo zaposlen z izdelavo delegatskih "numar," katere so dele-gatje pustili doma, ker so mislili, da bo splošna diskuzija o kvalifikacijah bodočega glav. odbora.
najbrže padel v Bistrico, kjer si je prebil lobanjo in utonil.
V	Ljubljani je umrl veletrgo-vec Ignacij Vok. Imel je trgovino s kolesi in šivalnimi stroji. Rodil se je pri Sv. Petru niže Maribora. Bolehal je že delj časa.
V	Imenem pri Podčetrtku v starosti 70 let je umrl Franc Prah, trgovec in veleposestnik. V Zavodnji, Cesta na grad. je umrla v 65 letu starosti Jožefa Oštir, zasebnica.
V	Spuhlji pri Ptuju je umrl ugledni posestnik Simon Vido-vič v 77 letu starosti.
V	Rogaški Slatini je umrla učiteljica Josipina Majsel.
. Na Gračnici pri Rimskih To-
Dunedinu se izvršijo zadnje pri- ponosno nazivlje "metropolo a-
prave za ekspedicijo. Sredi sep-
meriške Slovenije", najprej po-
tembra odide ta z Ellsworthovo polnoma zbudili) če bo hotela ladjo "Wyatt Earp" proti otoku tudi zaslužiti ta naziv. Sinoči ga Deception v skupini Južnih L j zaslužila vzlic osem sto roja_
Shetlandskih otokov.	!koni in rojakinjam, katerim se
S tega otoka se bosta Ells-j je styar vidda doyolj yažna da
MORNARJI NA PARNIKU SO SE UPRLI.
BUENOS AIRES, 19. sept.— Kapitan grškega parnika "Ali-ki" je poslal brezžično poročilo, da so se mornarji na krovu parnika uprli. Oborožena marinska patrola je bila poslana parniku naproti.
ŠTIRJE JAPONCr UMORJENI V MANDŽURIJI.
TOKIO, 19. sept., — Iz Ber-bina se poroča, da je bil vpri-zorjen napad na neki parnik, pri čemur so bili umorjeni štirje japonski uradniki mandžurske vlade ter njih trupla vržena v reko.	-
SE NE SME GOVORITI O CERKVENEM SPORU.
STUTTGARD, Nemčija, 19. sept. — Wuertemberska vlada je izdala dekret, ki prepoveduje vsako razmotrivanje o cerkvenem konfliktu na javnih shodih, v časopisih ali letakih.
ŽENSKA UMORILA BIVŠEGA MOŽA.
WHEATON, 19. sept. — Na zapor od 1 do 14 let je bila obsojena Mrs. Ida Michaels, ki je ustrelila svojega bivšega moža. Obtoženka je krivdo priznala.
worth in Balchen dvignila z letalom na polet preko antarktičnih ozemelj, ki jih ni gledalo še nobeno človeško oko. To se bo zgodilo v začetku novembra, in sicer v etapah. Od Deceptiona pohitita najprvo do Grahamo-ve dežele, od tu pa preko zale-denelih gorovij Antarktide do
so jo obiskali! _
J
'Os
OHKOMLJEM AEKUFLAN PRISTAL S POTNIKI.
ST. PAUL, 19. sept. — Sinoči je neki potniški aeroplan eno uro in 40 minut krožil nad mest-3000 m visoke Planote kralja ' nim zrakoploviščem, ne da bi Hakona VII. in južnega tečaja, si upal pristati, ker je zgubil ko-Od južnega tečaja poletita mo- lesca. Končno pa se je le spustil ža preko "Bele praznote" v Ki na zemljo ter je pristal brez ne-tov zaliv ,kamor prispe že prej zgode. V aeroplanu je bilo pet matična ladja "Wyatt Earp." potnikov.
KOLIKO JE VREDNA ŽENA?
Na sodišču v Orleansu je vsakomur na vpogled naslednji protokol: "Podpisani Eugene Narcis, orožnik sem prejel od trgovca z zajčjo kožuhovino J. Felli-ciena naslednjo ovadbo:
V mojem stanovanju se je mudil osem dni kot gost potnik Ferdinand Cesar. Po osmih dneh gostovanja v moji hiši pa je izginil ter odnesel s seboj: nihalno uro, par starih čevljev, ponošen telovnik in več drugih majhnih predmetov. Nadalje je vzel Ferdinand Cesar s seboj tudi ženo Felic-iena Optala, Si-donijo roj. Clarisse, staro tri in štirideset let. Skupna škoda vseh naštetih predmetov znaša 90 frankov.
V deželi levov
Britska Vzhodna Afrika: paradiž velik« zverjadi.
Britska Vzhodna Afrika je še danes praV1
narav-
takoj
raj za lovca na veliko zverjad. Lev je nost karakteristični znak te dežele. Že
pri izkrcanju v Mombasi dobiš pri izmenja' denarja bankovce in srebrnjake, ki nosijo p dobo leva. Za Mombaso pa se dviga Simba — simba pomeni v jeziku domač ^ leva. Ob progi, ki vodi iz Mombase v deželo _ gando, je postaja z imenom Simba. Ce imtu srečo — ali smolo, kakor pač vzameš —se lahko nenadejano srečaš z živim levom.
Vožnja po omenjeni železniški progi je ^ lo udobna. Ker se vzpne železnica proti tranjosti precej visoko, je ponoči zelo hla ' toda železniška uprava oskrbi potnika s trebno toplo posteljnino v plombirani v . Kratko pred polnočjo clospe vlak do mosta P^ Tsavu. Tsavo je imel pri gradnji te želeZ^e(j pred kakšnimi 35 leti važno vlogo. Levi so ^ delavstvom tako pustošili, da so morali gr
i
njo za nekaj časa ustaviti. Domačini so
smatrali za hudiče v živalski podobi. Se ^ je vsem v spominu grozoten dogodek, ki primeril ob tej priliki.
Trije inženjerji, dva Angleža in neki
jan, so spali v zaprtem spalnem vozu, v
nem oddelki' je bilo služabništvo. ItaW
spal na tleh, Angleža v obeh ležiščih nad ^ ^
Ponoči, še danes ne vedo povedati, kako ^
moglo to zgoditi, je vlomil ogromen lev ^
zaprta vrata v kupe. Z zadnjimi nogami Je .
• • za gr<i.

pil na Italijana, se postavil pokonci in
j.- ----- - 1. v An"^ s sprednjimi tacami v sredi ležečega n 0
Drugi Anglež nad njim se je od ropota m ^
kov zbudil in je ostal od strahu nekaj
kor okamenel. Do orožja ni mogel ker je g
vmes. Končno se je toliko zbral, da je s ^ ^
svoje postelje preko zverine iz kupeja ^
vrat oddelka, v katerem so bili služabm ^
so se bili zbudili in v svoji grozi vrata za ^
kadirali, tako da je s težavo prišel note[ol!0iS
tem je lev 3 svojo žrtvijo z mogočnim s .j v
šinil skozi okno, ki se je raztreščilo, m 1 0 ^
noč. Italijan je ušel z živčnim šokom.
njegovi lasje so v tisti noči osiveli.
Še danes mrgoli v deželi levov, ki s° ^ maknili le malo stran od proge in na->b°joVolj metnih cest. A še vedno se avtomobili^1
pogosto srečujejo z njimi.
Siccr pa zverine človeku v _ nevarne, če iih naravnost ne napade-
sploš'^
str-
uma kne jo. Nevarni so samo "maneaterj • ^ ri samci, ki niso dovolj hitri, da bi la v divjačino, in se specializirajo zato
clov
primeru pri Tsavu — na počasnejšega ^ posebno na neoborožene domačine. Ven

ed
vse'
se niti domačini ne boje najbolj leva ^ ji()S0r0' mi zverinami. Večji strah imajo Pre ^ -etr' gom, divjim bivolom in slonom. Šele 1 ^^r tem mestu sta lev in leopard. (SliČnih a^eVel-najdeš dovolj tudi v knjigi Teodorja t ta: Afriška potovanja.)
Sloni v petrolejskem
ki f^1.1'
Po petletnem iskanju je uspelo ne ^ coski ekspediciji odkriti v afriški sredi
ne petrolejske vire.
že dolgo so domačini govorni o ^oči11, jezeru", tako da so se Francozi končno da ga poiščejo. In res so našli jezero, v ^ ^ "voda" je iz — petroleja. Nadalje ,S° r0i# njem ozemlju Ulmi in Medieli odkrili og ^je nahajališča "tekočega zlata", ki prekas« celo bogastvo mosulskih nahajališč. ft1'
Živali iz pragozda so se petroleja ^ vadile, da se sloni v njem celo koplJ(>J^0 jiC' bregovih petrolejskega jezera pa je 1111 ke vrste črnih kač, čijih pik je bre F smrten.
PRAŠKO PREBIVALSTVO

Po izkazu statističnega urada je pf®' vaška prestolnica, štela 1. jan. t. i. pri'"' bivakov. Če se upošteva nje normal'11 stek, je že v marcu presegla 900.000 ^^geg'3 cev. Ne bo dolgo trajalo, ko bo Pra£a milijon prebivalcev.
(Dalje iz 1. kolone) ^
organiziranih delavcev se je ukloni 0 tatu borih 150,000.	ter
Prisilna zveza izdaja tudi svpJ ^ jtf začudeno izprašuje, zakaj ^^eitf1'1
/
izprašuje,
vstopajo v prisilno organizacijo ^ pa sumniči "neke tuje elemente- .Q rikalizem naj ve, da je delavstvo
D. P.

20' septembra, 1934
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3.
Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza
Inkorporiran«, 1901
CUVNI
Vstro j.
Tudi netopirji potujejo
I stebla še dobro umi ješ, da od-] silne važnosti za obrambo Pari- berlain, je tako nabit z elektri-
padejo gnile nitke, storiš dobro j za pred zračnimi napadi. Ena
Prhutarji ne prezimujejo v krajih, kjer živijo poleti?
Dr. Eisentraut iz berlinskega
izmed teras bi se dala v primeru vojne nemudoma preurediti v letališče. Poleg tega bi na
URAD:
255 WEST 103rd STREET, CHICAGO, ILLINOIS Telefon: — PULLMAN 9665 UPRAVNI ODBOR:
John h t predsednlk, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. RU(iolnh t ■ cC?' I- Podpredsednik, Bridgeville, Penna. William d, • il Podpredsednik, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. toko it tajnik' 255 West 103rd Street, Chicago, 111.
blagajnik, 255 West 103rd St., Chicago, HI.
UHj v	NADZORNI ODBORI
William H,™^' Predsednik, Huston, Penna. ftani L« , n' 1058 E- "?2nd Street, Cleveland, Ohio. Zurich, io Linn Ave., So. Burgettstown, Penna.
Jaton
POROTNI ODBOR
Steve Mali Predsednik, Box 924, Forest City, Penna. lucent ; 4439 Washington Street, Denver, Colo.
'Ugel. 1023 South 58th St., West Allis, Wis. pT. p j , , GLAVNI ZDRAVNIK:
• 618 Chesnut St. N. S. Pittsburgh, Penna. ^^	URADNO GLASILO:
^OPRAVNOST", 6231 St, Clair Avenue, Cleveland, O. t; "lenar^M4^ stvari. tičoče se organizacije, se naj pošilja na naslov taj-
rozam in sebi. Rože ne bodo naprej gnile, stanovanju pa bodo dalje v okras.
Ne striži steblovja pri cvetju stolpu lahko postavili do sto o-nikoli s škarjami. S tem stis- j brambnih topov. Stresljaji, ki neš celice in podvežeš dovodne' nastanejo zaradi streljanja, ne zoološkega muzeja je specijalist j cevke za vodo. Stebla reži ved- bodo stolpu prav nič škodovali, za netopirje. Ta čas se bavi po- i no le z nožem.	j V dobi miru pa bi se terasa no-
sebno s skrivnostnimi potovanji j Za čiščenje mastnega posod- vega stolpa lahko porabila za teh krilatih sesalcev, ki jih o- ja je priporočljiv amoniakov! sanatorij z višinskim zrakom, pravljajo na podoben način v i prah. Tudi za umivanje rok je i Seveda bo imel stolp tudi vre-določenih letnih dobah kakor | ta prašek zelo koristen. Mr-jmensko opazovalnico in radij-ptice. Za danes so nam vzroki Jčesu in mišim je omniak zopern,!sko postajo, kakršne ni nikjer teh potovanj še neznani, saj ni I zato ta prah odganja te živali, drugje po svetu
dolgo tega, kar zanje sploh ve-! Če so gumasti deli kakšnega	__
mo. Dr. Eisentraut skuša s pre-i predmeta otrdeli, jih zopet na-izkušenim obročkanjem rešiti1 praviš elastične s tem, da jih njih skrivnost " V zadnji zi-1 namočiš v raztopini iz enega de-mi," je dejal učenjak pred krat-pa amoniaka in dveh delov vo-kim v nekem intervjuvu, "sem < de.
samo v okolici Berlina opremil i Porcelan najboljše ohraniš, če j
'kakšnih 3600 netopirjev v nji-lne polagaš krožnika na krožnik, hovih prezimovališčih z ošte-!amPak med vsak kos porcela-vilčenimi aluminijastimi skobi-'na Plast tenkega pivnika.
Električni mož
Suha človeška koža je skoraj vedno električna
uPravništva~uradnega"g"lasila, se naj pošilja -___ A-KOPRAVNOSTI''. 6231 St. Clalr A7enue, Clevelanc
naravnost Cleveland, Ohio.
PANAMSKI PREKOP
JSetIetnica Prekopa med obema veleoceanoma, ki je 0 2druženih moči vseh človeških plemen.
^tUJlmesecu' se je
i cami. Te živali so danes v svojih poletnih bivališčih.
S severa in vzhoda sem med tem prejel številna poročila, iz katerih je sklepati, da so ta poletna bivališča do 100 km daleč od prezimovališč. Čudno je to, da ni nobena živalica poletela proti zapadu ali jugu.
Čeprav nimamo danes niti pojma o tem, kaj jih žene na potovanja, je gotovo, da imajo
svetna	se Je za"
^ 19I4 V0J'na> 15-
avgu-
S en6 Je 0tVOril Panamski
lbenihn°, naJvečjih tehničnih
1" %vitir,VSeh Časov' ki
Ntaša del°vnih zahtevah
pfed kllda Samo še kitajski Kratkim so obenem z vojne proslavili
ranico
dvajsetletničo*"pr-
'ibile C-80 Vozile skozenj, so
Oi transportom, li w g,a do Južnega te-S AtC l0Či ameriška ce-
\a ^ ocean od Pacifi-11 skor; č
i
^iu"
t loeZraV SV0Ji ledini m > če o - °zka, da ni
Su t Spanci Že kmalu P° k\ kakfu °Zemlja imeli v
, 1»vili k §a Presekali in ? velennratko zvezo med obe-
Sl>;jema; FiUp IL in
i Hi i, proučevala ta na-Se	je bila za te-
0 težka, da so si
^PrTkoT11 raJši s kopno ^jske v. anamske in Nika-
511 s2e-Pozneje so
'	vP°men Prvotnega
CCase
v
S,


otem
ožino, je bil
vsai skušali Pre isti nJ. polnjenim
H" ^to ob ' J P°g0dbl l850 Si 0 nevw	sporazu-
% Na	eventualne-
i bolj na ^ časa so mi"
A	nikaraguj-
dokler se ni 1
Vratar nekega velikega londonskega hotela, Ernest Cham-
di, pravi ta učenjak, je več, nego si mislimo. Pri večini teh ljudi pa je električni naboj telesa tako majhen, da se sami ne zavedajo tega. Suha človeška koža je sploh skoraj vedno električna. Ljudje s posebno suho kožo, kakor Chamberlain, pa kažejo še posebno velik naboj.
ko, da skačejo iskre iz koncev njegovih prstov, čim jih približa kakšnemu kovinskemu predmetu. To zmožnost ima mož šele kakšnih pet let. Preden je postal vratar, je bil uslužben kot radiotelegrafist, kjer je imel mnogo opravka z električnimi iskrami, ne da bi mogel kdo slutiti kakšno zvezo med tem njegovim delom in navedenim električnim fenomenom.
Najmočneje je opažati ta pojav pri njem v zgodnjih jutranjih urah. Kadar odpira takrat vratca avtomobilov, skačejo iz njegovih prstov iskre v kljuko. Do večera pa se njegov naboj izčrpa in ne daje več nobenih isker.	»t
Chamberlaina je preiskal sir Prederik Hopkins, znameniti angleški fizik. Električnih lju- to za dvajset oseb.
OMELETA IZ NOJEVIH JAJEC.
Jalova nojeva jajca darujejo v živalskih vrtovih strežniškemu osobju, da narede z njimi, kar hočejo. Nedavno je znesla neka nojevka v londonskem zoološkem vrtu dve takšni jajci. Vsako jajce je tehtalo nad 1 kg. kar odgovarja približni te-žini 25 kokošjih jajc. Obe jajci so nato izpihnili s posebno črpalko in so iz njih ocvrli omele-
Smrad po cigarah preženeš, če strešeš na lopatico malo ka-vinega sesedka, vrhu njega pa položiš košček žarečega oglja. Oglje pusti nekaj trenutkov v zakajeni sobi.
Najboljša voda za zalivanje rož v loncih je tista, kjer se i nekaj časa močijo jajčje lupine. Lupine potem primešaj zemlji za rože, ker dajo izvrstno gnojilo.
ki je v francoski gradbeni peri- zelo razvit smerni in orijentacij
odi zahtevalo 30,000 človeških življenj, in geološke posebnosti zemeljske ožine. Zemlja je tam nenavadno rahla in usipljiva. Američani so prvo oviro odpravili na ta način, da so vsa obsežna močvirna ozemlja polili s petrolejem, ki je uničil nevarne komarje, in osušili. Zdravstve-
2000 metrov visok stolp v Parizu
ski čut. Živali, ki sem jih obroč-kal v bližini Berlina, so se vrnile natančno do svojega izhodišča, j n. pr. kakšnega votlega drevesa. To dejstvo je tem bolj presenetljivo, ker letijo izključno po-; Terase, ki jili bodo v primeru noči in jim oko kot kažipot ne 1 vojne preuredili v letališča
more rabiti. 100 km je dolga pot,	_
in če jo opravijo na zunaj tako General komisar za, pariško
ne razmere po teh ukrepih so slabotne živali, morajo biti iz- i svetovno razstavo 1. 1937 se je
bile povoljne. Spočetka je bilo sicer težko dobiti delavcev, a ko so Američani ponudili visoke plače, so začeli prihajati od vsepovsod belci, črnci, Indi, Kitajci in pripadniki vseh mogočih drugih narodov, tako da je Panamski prekop v resnici delo združenih moči vsega človeštva. Delo je šlo spočetka počasi od rok, nakar so Američani postavili vse skupaj pod vojaško u-pravo, ki je takoj izkazala velike uspehe. Seveda pa je bilo treba premagati velikanske te-
vrstne letalke. Netopirji letijo i obrnil na francosko prebival-često celo vztrajneje in gibčne-j stvo z oklicem, naj mu ljudje je nego ptice. Nekoč sem z ne-: pošljejo predloge, ki bi utegnili kim tovarišem skušal z mrežo u- povzdigniti privlačnost slovesa loviti netopirja v zaprtem pro- j nameravane prireditve. Prišla je štoru. Ni mi uspelo. Njegovi le- i kopica nasvetov, med drugim talni triki so neizčrpni in zelo; tudi načrt inženjerja Lossierja površno označujemo ta let kot in arhitekta Fauerja-Dujarrie-"frfotanje". Netopirji so že po ja, ki predlagata komisarju, naj naravi letalski artisti."	se kot atrakcija razstave zgra-
Dr. Eisentrautu pomagajo ! di 2°00 m visok stolp iz jekla, pri njegovih prizadevanjih lju-i Tehnika, pravita projektanta, d je sami, ki se v Nemčiji dobro Je danes tako napredovala, da zavedajo, da je treba znanosti v!bi bila zgraditev takšnega stol-prid vsako ujeto obroč kovano i Pa mnogo lažja kakor je bila
žave. Neredko so zemeljski pla- žival javiti postaji, ki jo je ob- i gradnja Eiffelovega stolpa 1.
ročkovala. V ta namen zadostu- 1889- stolp bo meril v prerezu je da sporoči pošiljatelj s toč- Pri tleh 210 m, zgoraj pa bo nim datumom in krajem, kjer je znašala njegova širina 40 m. žival ujel, številko, ki je vtisnje- Stene iz železnega betona pii
..	_	. .	! 4-1^1»	Irolrnv "1 ')
zovi komaj dovršena obrežja zrušili spet na dno prekopa. Milijone in milijone kubičnih metrov prsti in kamenja je bilo treba na ta način ponovno spra- na v obroček na naslov, ki je i
medn;
viti iz njega.
Panamski prekop ni navadna vodna cesta, kakor so si jo zamislili Francozi, temveč prekop, ki se dviga od obeh oceanov v
'stopnicah in je v posameznih le- , , ., _____. __ _________;____; T..
sto tako vtisnjen vanj.
Za matere in gospodinje
tleh ne bodo debelejše kakor 12 m.
Načrt predvideva tri terase: prvo v višini 600 m. drugo v višini 1300 m in tretjo 1800 m nad zemljo. Projektanta menita, da bi bil takšen stolp tudi
V arizu :v><i«je let0
arodna konferen-odlocila za Pana-
odsekih zaprt z zapornicami. Iz Karaibskega morja vodi prekop
do Gatunske zapornice, kjer se 10- do 20,000 tonske ladje avto-brez hrupa in hitro
z orjaškimi naprava-
a-v. f leto so začeli ,. v ^Vv graditi r^-A j ^ matično, kt ?a •> P°d vodstvom , .
i&sys r ^tSrs^rsLr z
nMnQllrJ ln zapornic. To

nevsko jezero. Ladje nadaljuje-
nato skozi prekop do zapor-
«1 W. . v zvezi s sie nih in dvigalnih naprav v pe-ami upra- drUi Miguelu in Mirafloresu do
jf^va^^ipulacij
SIS SlrS do hega*oceana". V~ sedmih ah de-
V* Poloma T	vetih urah °Pravij° P°t' za ka
la> ki ima svoj tak^6S v tehničnem iz-

tero je v špansko-ameriški voj-

ni bojna ladja "Oregon" okrog Velli *P< ?Vv! rta Horna potrebovala n. pr. 66 ^keZl,^anC.°fklh dni, da se je združila z atlant
V^torlev T' mmlS" skim brodovjem pred Kubo.
Z'J°Sl?n(;eV Je Prekop je 78 km dolg, 14 m
Mje Potem "°dnilka- , globok in na dnu 30 m širok.
V° 80 ga v n j-	D« danes je veljal Ameriko pri-
r»% V Svoie e ° ZeT3dinjene bližno pol milijarde dolarjev.
k?>daj J ke' Panama Promet na njem pa stalno na-J be pokrajina ko-
reni,Kin	7~ rašča in je že tako velik, da en
H^HonL™:^1. m.. sam prekop v doglednem času
V^>Va?Ces
Aih
Yankee ji so nQ bo yeč zadostovaL že sedaj
'•VfH vpfaVn° tak°; da mislijo na to, da bi mu zgradili 3e „ ' 1 anami reve1""'
Cho,^viJa deželico
Panami revoluci- parj in ni izključen0i da pojde
v -^ii Pano " T"-----, Sa" novi prekop skozi Nikaraguo,
U%rw.anamski revoluci- kjer glavna ovira samo Vul-

ZedinJenim dr-
,ltl izku s° se od fran"
VN.?« nekaJ naučili in Oqlosajte V -
svoje delo drugače.' ,,r- ,	.;.»
,li°cVlra so bila nezdra-	Enakopravnosti
0 okuženo podnebje,,


Če šivalni stroj preveč ropočej in ti gre ta ropot na živce ali pa draži sosede, privzdigni ga| in ga podloži s klobučevino ali, pa z linolejem. Ropot ublažiš' tudi s tem, da vse škripajoče in: ropotajoče dele namažeš z oljem.
Nekaterim povzroča zelo neprijetne občutke u ušesih in glavi škripanje koles pri otroškem' vozičku. Tudi tukaj se da po-, magati na zelo preprost način, j Kolesa namažeš v tečajih in zlo' je odpravljeno.
Rože v vazah zalivaj s svežo! vodo, obenem pa jim odščipni, košček stebla. Če poleg tega
WEAK AND SKINNY MEN, WOMEN AND CHILDREN
Saved by new Vitamins of Cod Liver Oil in tasteless tablets.
Pounds, of firm healthy flesh instead of bare scraggy bones! New vigor, vim and energy instead of tired listlessness! Steady, quiet nerves! That is what thousands of people are getting through scientists' latest discovery—the Vitamins of Cod Liver Oil concentrated in little Bugar coated tablets without any of its horrid, fishy taste or smell.
McCoy's Cod Liver Oil Tablets, they're called! "Cod Liver Oil in Tablets", and they simply work wonders. A little boy of 3. seriously sick, got well and gained 10»$ lbs. in just one month. A girl of thirteen after the same disease, gained 3 lbs. the first week and 2 lbs. each week after. A young mother who fcould not eat or sleep after baby came got all her health back and gained 10 lbs. in less than a month.
You simply must try McCoy's at once. Remember if you don't gain at least 3 lbs. of firm healthy flesh in a month get your money back. Demand and get McCoy's—the original and genuine Cod Liver Oil Tablets —approved by Good Housekeeping Institute. Refuse all substitutes— insist on the original McCoy's— there are none better.


Does YOUR Singer
look anything r.„ like this?
i <
<
4 4
> ► ► ► ► ► ► ►
V ►
► ► ► ► ►
V
m
If it does...
it's worth more now through our Special Summer Exchange Plan. This Plan will save you money on a new modern Singer Electric . . . But you must act quickly.
For a limited time only, we will make you a special allowance on your old machine toward the purchase of a new Singer Electric which will preserve a substantial part of your original cost.
To take advantage of this offer, just 'phone, mail, or bring in your Singer's factory number and age; or tell the Singer Representative when he calls at your home.
Erasmus Gorshe
1030 East 66th Place
Corner St. Clair HEnd. 4245
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
GIVES YOU Free ,Choice OF
COOKiNG TEMPERATURES
Vi ne bi marali avtomobila, ki bi vam dopustil voziti, samo na tri ali štiri različne brzine. Vi hočete imeti na izbero brzino, ki jo potrebujete ali zahtevate ob vsaki minuti, ko se vozite.
In vi hočete imeti enako prostost v kuhinji. Plin vam daje POPOLNO kontrolo nad temperature kuhanja. Vi lahko dobite "top-burner" plamene ali "oven-burners" do ravno tiste točke, katera VI veste, da je pravilna za ono, kar VI kuhate. VI ste 'boss' vaše peči.
Ko ogledujete moderne kuhinjske peči, i-mejte to veliko in važno resnico v mislih — da PLIN JE KURIVO TISOČERIH TEMPERATUR - kurivo, ki vam daje popolno prostost, da kuhate po gorkoti, ki jo VI hočete.
KONTROLA GORKOTE — avtomatična. tM°-na. Odstrani ligibanje temperature peči.
KONTROLA ČASA ura plin
prlžue in Ugasno Kot so želi.
AVTOMATIČNA RAZSVETLJA.
VA	vrhnji burnerji se
vžgejo, ko se obrne "valve."
G0RK0TA OBDRŽANA .Navadno kuhanje ail kuhanje brez oguja. hobijo se plinske peči. ki nudijo tudi to posebnost, aUo želite.
PROSTORI ZA GRETJE — za
segreti razna jedila in da obdržite jedi gorke iu kra-kerje rahle.
INSULACIJA	obdrži
kuhinjo hladnejšo.
vašo
THE EAST OHIO
East 6 St., severno od Superior Ave.
Cjas
NOVI VZORCI IN BARVE —
najmodernejše ideje 'o uporabnosti in lepoti.
VENTILACIJA: Sveži zrak v pečeh potom cevi, ki odstranijo iz kuhinje paro, ki je produkt kuhanja.
COMPANY
MAin 6640
Lično delo
Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje.
Enakopravnost
i- 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5811
STRAN 4.'
ENAKOPRAVNOST
20. septembra,

T
r X T i T
Y T T T i i T
V ?
*
5* T
t f
UBOZICA
i
Povest
SPISAL FRANCE BEVK
T ?
❖ | |
I

"Nesrečni človek! —
Ti si uničil naše življenje! Ti si umoril mene, nesrečno mater! Ubožica moja hči je mrtva. Niti njenega obraza nisem mogla prepoznati. O, kaj si nam storil!
Da si stopil v našo hišo! Pila sem mleko iz tvojih rok, pritrjevala sem tvojim besedam, ki jih nisem razumela. Kakor da sem slutila zlo, me je zgrabilo v srcu, ko sem te prvič ugledala. Zakaj nisem takrat umrla. Tako pa sem neutolažena. Kazen, ki te zadene za to, kar si storil, moje hčere ne bo oživila, ker je niti moje solze ne morejo oživiti ..."
Pismo je ostalo nedokončano. Našli so ga v stenski omarici poleg mrtvaške postelje rajni-ce, ki je imela obraz, kot da se bo zdaj pa zdaj splašila iz večnega spanja. Umrla je, še pred-no je morilcu izrekla zadnjo besedo.
Bila je ostra zima, dnevi okupacije.
V nedogled pokrajine, podobni odprti knjigi, je ležal sneg Burja je odkrivala obronke in zasipala rupe. Gozdovi so ječali, kot da stoka na slednji veji o-bešenec in ne more umreti. Led se je blestel po strugah voda in po klancih; od zemlje do neba je vel mraz.
mogoče uganiti vsaj približen zmisel izgovorjenih besed.
In naj bo odgovor še tako ne-zmiseln z ozirom na nagovor, najde v srcu mladega človeka i-sti odmev kot "da". Vtis tega neumljivega odgovora je ugodnejši, ker izključuje razočaranje. V srcu odpira najlepša upanja. Taki razgovori so neizčrpni
po svoji vsebini.---
Ko je prišla enega tistih popoldni Krajnikova Rezika po vodo, so sloneli na obzidku trije vojaki. Gledala je v tla. Izpod obrvi in las, ki so ji padali na čelo, je videla, da so vsi trije pogledali vanjo in da se ne izogne sodbi.
Položila je škaf, na tla in prijela za držaj pri vretenu.
Takrat se je eden izmed treh vojakov zganil. Planil je k vretenu in ga zavrtel. Rezika je izpustila ročaj, ker je začutila poleg svoje moško roko. Slišala je besedi: "Dovolite, gospodična!" Razumela je samo eno.
Počasi je dvignila pogled. Dva vojaka sta kadila cigarete in se muzala. Ko sta zapazila pogled njenih sinjih oči, je dejal prvi:
"Kakšen pogled!"
"Gospodična je huda!" je dejal drugi. Nato sta si pomežik-nila in odšla na cesto.
Zdaj se je Rezika ozrla po človeku, ki je vrtel vreteno, da se
jo je prijel za roko. Umaknila mu jo je. Skrila pa mu ni več pogleda.
"Kam se vam tako mudi?" je očital v svojem jeziku vojak.
"Ne bodite poredni!" je dejala Rezika v svojem jeziku.
Nastal je hip molka. Njune besede bi bile kot s sedmimi pečati zapečatene bukve. To žalost sta občutila.
Pa je dejal vojak: "Kako vam je ime?"
Rezika se je držala na smeh in odmajala z glavo: "Saj vas ne razumem!"
Smejal se je tudi vojak. Nato je pokazal s prstom na Reziko: "Marija, Ana, Elvira, Tončka?"
Rezika je razumela, dasi so zvenela imena tuje. Zasmejala se je in dejala: "Rezika"
"Rezika?" Ime ni bilo lepo izgovorjeno; tuje mu je bilo.
"Rezi!"
"Ah, Rezi!" se je izvilo iz njega. "Lepo ime!" Pokazal je nato s prstom nase: "Bruno!"
Razumela je. "Bruno!" je ponovila.
Zasmejala sta se zopet oba. To je bilo prvič, da sta se sporazumela.
Nekaj trenutkov sta se gledala v zadregi brez besed. Bruno je tresnil z glavo. Prijel je Reziko za roko, ki mu je to pot
da je že deset Vojakov v hiši. Ko je stopila Rezika mimo, jo je Bruno pozdravil: "Dober večer, Rezi!"
Rezika je obstala. Pred očetom ji je bilo neprijetno. Spoznala je, da je prišel ta človek zato, da ostane v hiši. Razumela je pozdrav, odgovor ji je o-stal na jeziku.
Krajnik ni spregledal srečanja dveh mladih ljudi. Poglede obeh je ujel in ni imel poguma, da bi še branil vojaku v hišo. 0-brnil se je in krenil v kamrico, kjer je ležala njegova žena bolna.
V to kamrico se je bila umaknila vsa družina. Krajnik je spal na tleh, Rezika na blazini v kotu. Drugega ni bilo: hči je bila edinka.
Sprva je bilo vsem težko v stisnjenem prostoru, brez ol-tarčka v kotu, brez javorjeve mize in brez velike peči. Počasi tega niso občutili več. Le zate-gel kašelj gospodinje je rezal tišino vlažnih sten.
Proti večeru je povedal Krajnik svoji ženi, da je prišel vojak v hišo, ki je z Reziko že znan.
Rezika je osupnila. Kaj je očetu? Mnogo izmed njih jo je že nagovorilo in se oče še zmenil ni. In kaj je na tem? Vojak pride in gre.
Saj to je tisto! je ugovarjala druga misel v nji. Pride in gre. To je najnevarnejše, zakaj ženska želi, da se vse, kar je hipnega, za vekomaj izbriše.
"Saj ne tajim", je zajecljala. "Poznam ga. Na vodnjaku sva se videla. Bruno mu je ime."
"Ime veš? Kako sta govorila?"
"Saj nisva govorila!" je padlo grenko v njeno srce. . .
smehom ni odgovorila. Hote je zadel s svojo roko ob njeno telo. Rezika je nevoljna namršči-la obrvi. Nagovoril jo je, pa ga je vprašala v svojem jeziku, kaj hoče.
Varovala se je vsiljenca v hišo. Sama nikoli ni pogledala vanj; kadar je videla, da prihaja, je odšla.
Bruno je bil razdražen. Videl je, da je drugim vsaj človeško prijazna. Nato si je začel razlagati njeno vedenje kot opreznost. Razmislil je in si je pritrdil, da je prav tako. Bil je oprezen tudi on.
kostnih uslug, ki so P«^ njegovi zvesti pažnji na njo. li so mali kamenčki za z|
Izvabil ji je nasmeh.Ko ^ nasmehi spremenili v ga v vsej svoji goli neumtt1 sti prijetno božale. Nehote
včasih besede c«
nevede so se
dr«'
Ta je molčala nekaj hipov. Tenka bolest ji je kot z zastrup-
m več branila. Skozi roke soV.U6*0 nitko »drgnila srce. pretekale njene misli.	"Jezus-	v . ,
"Ali me imate malo radi, Re-j Potem m deJala mc vec- Mish'
j ki so se pojavljale v srcu kot ve-
j šče in sproti ugašale, ni niko-
da: lj razlagala možu . . .
i*11 Ko je Rezika z očetom pokla-
dala živini, jo je ta vprašal:
"Kako, da te pozna?"
"Kdo?"
Ko je prišla v kamrico, jo je' mati poklicala k sebi. Gledala jo i Krajnika je to vedenje uve-je tri minute s prodirnim, bol-1 nl°' da je sodl1 naPačno- Blla je nim pogledom v dno zenic. Be-;ljubezen do hčere' ki 3° je hotel seda je trepetala pol v joku: ! ohraniti poštenjaku. Ni mu bilo "Rezika. bodi pametna!" j vseeno, kdo bo bodoči gospodar
i hiše,
"Saj sem, mati." V grlu se je'
dovito vjemale; bili pa so gič odgovori silovito naspr° Pa jih nihče ® *
vprašanjem htal; imeli so vsi enako nost.	jM
(Daije prihodnjič)
vfltf
Išče se boZJ
popolnoma opremljeno so enega fanta. Naslov se naj P
v uradu "Enakopravnosti.
%	Članice društva ^ j
* "DANICA" ŠT. 11
Reziki zadrgnilo, solze so ji stopile na trepalnice.
Tisto noč se je Rezika do jutra premetavala na blazini; ni mogla zaspati.
4.
Kakor ognjeni nadangelov meč so čuvale materine in očetove besede Reziko.
Bruno je šel mimo nje in se ji je nasmehnil, ona mu z na-
Iz dneva v dan se je Bruno
počasi začel približevati Reziki. j
■
I
Oprezno, skoro neopazno, z nagonsko pretkanostjo. Pomagal ji je zadeti škaf na glavo. Lupil je krompir. Donašal je drva. — Napravil je na stotine malen-
izrekajo iskrene cei našemu glav. predseo^ | ku Mr. Frank Cernetu gl*v. tajniku Mr; J Gorniku k ponovni iz J tvi.
Katie Kogoj.,
$	predsec^
zi
Ona. pa se je spomnila, stoji z vojakom sredi trga, mu je odmaknila roko.
"Kaj pa mislim! Domov moram."
"Jaz vas ljubim!" je dejal j "Saj ;ti stala kakor prikovana Bruno in lovil njeno roko. Ob- j Kaj tajiš!"
strmela je pred bleskom, ki je jiniADNIKI SLOVENSKEGA SA-ta hip sijal iz njegovih oci Ni M0ST0JNEGA PODPORNEGA razumela vsebine njegovih be-
V nedogled iste pokrajine se | Je vedro v našlih sunkih dviša je razprostirala armada ene di- j l7j gl°bine-
vizije, ki je zasedla vasi. Po! klancih so stali vozovi in topovi, vojaki so se vsuli v hiše. Niso razumeli ne običajev niti jezika, pa so se prvo minuto udomačili.
Vedeli so, kje so drva, kje je lonec, kje je krompir. Sedli so v zapeček, razkoračili so se za mizo. Vzeli so si del ognjišča, po svoji volji so si postlali. Zibali so otroke in jih ujčkali, i-
Siva uniforma se obrazu tega človeka ni prilegala. Imel je temen obraz južnjaka, s strleči-mi lasmi in z očmi kot oglje. Živo nasprotje plavolasemu dekletu, kateremu je gledala iznad prsi bela polt in so se pravilne poteze obraza odražale v bolestni milini. Njegova usta so se Reziki zdela prevelika, nos je bil nekoliko potlačen.
Vendar so ga napravili izra-grali so se z dekleti. Iz strelskih j žiti znaki njegove vnanjosti za-jarkov so prišli kot živali; žila' nimivega. Njegov obraz se je človeškega življenja je pričela j na prvi pogled vtisnil v spomin.
Ko je zlil vedro vode v Rezi-kin škaf, jo je pogledal. Njegove oči so vžgale. V njenih očeh
počasi utripati v njih.
Domačini so se umaknili. Presekali so svoje življenje na dvoje. Pol iz usmiljenja, pol iz strahu. Pol mize, pol peči, pol ognjišča, celo pol molitve in pesmi tujcem, a pol sebi.
V nedogled pokrajine je velo hrepenenje po človeškem miru, porajalo se je sovraštvo sovraštvu.
Podgorje je postalo vojaško taborišče. Po hišah in hlevih so se natrpali prostaki, spali so na pokritih vozovih in na šupah.
Vrsta voz je stala nizdolž ceste, kuhinje so se kadile. Sredi vasi je stal ogromen top; straža je noč in dan čuvala mrtev bron.
Od jutra do večera je središče vasi šumelo. Vojaki so se spremenili v otroke. Obmetavali so se s snegom in se sankali, peli so in se prepirali. Nekateri so stali na vodnjaku in nagovarjali ženske, ki so prihajale po vodo.
Njih besede so hotele izraziti bogsigavedi kaj, a nikoli niso izrazile tistega, kar so hotele izraziti. Bile so neumljive. Usta, ki so jih izgovorila, so se smejala.
In vendar najde beseda, izgovorjena v še tako umljivem jeziku, vsaj toliko odmeva kot ljubezniv dotik z roko. Včasih je
je bil hladen sijaj hvaležnosti
To je on občutil. Spustil je vedro znova v globino; z eno roko se je oprl na vreteno, drugo je del ob bok. Tako jo je gledal izzivalno in meril njeno telo, dokler ni udarilo vedro na gladino vode:
Ko je molče vlil drugo vedro v škaf, je vprašal: "Ali je dovolj?" In ne vede, kaj je bila vprašana, je dejala: "Hvala lepa!"
Bilo je tri dni zatem, ko sta bila zopet sama na vodnjaku in
— BLUE DANUBE — Radio program WJAY Cleveland 6:15 PM
PEVSKO PODPORNO DRUŠTVO ZVON
Predsednik Andrew Rezin, podpredsednik Joseph Blatnik; tajnik Andrew Žagar, 3569 E. 80th St.; blagajnik Joseph Plut zapisnikar Anton Meljaš. Nadzorniki: Silvester Paulin, Domen Blatnik in Anton Erjavec; pevovodja Primož Kogoj; vratar John Cvet. Zdravnik: dr. Perko. Zastopnika za S. N. Dom: Anton Erjavec in Domen Blatnik; za S. N. Dom v Maple Heights John Cvet. Seje se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v S. N. Domu na 80. cesti.
DRUŠTVA "LOŠKA DOLINA"
so: Frank Baraga, 1102 E. 64 St., predsednik; Frank Nelc, podpre*! sednik; John Znidaršič, 6617 Schaefer Ave., tadnik; Joe Sny-
sed, čutila je njih odločilni pomen.
"Nimam časa!" je dejala,
samo da nekaj reče, in odšla.
"Dober večer3;' pri vas se na- dfer- blagajnik in MptanJtar; J.
Stole, Alojz Koren, Joe Znidar-
šič, nadzorniki; društveni adraiv-
selim."
"Ni prostora."
"Za enega je prostor tam, kjer se vi preširoko šopirite."
"Če boš spal pod klopjo."
"Pod stropom, če hočete."
Bruno je stal z vso prtljago v veži Krajnikove hiše in otepal sneg s čevljev; vojaki, ki so kuhali na ognjišču, so se upirali novi tovarišiji.
Iz izbe je stopil Krajnik in dopovedal z besedo in kretnjo,
SEDMAK MOVING AND HAULING, 6506 St. Clair Ave.
HEnderson 1920 Se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom, da nas pokličete kadar se selite. Vozimo tudi na piknike in izlete. Zmerne cene, točna postrežba.
Oglašajte v —
"Enakopravnosti"
niki za sprejem novih članov so vsi slovenski.
Društvo zboruje vsako četrto soboto v mesecu v S. N. Domu, št. 4, staro poslopje. Sprejema se člane od 16. do 45. leta starosti, s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Plačuje $200 posmrt-nine in $7.00 na teden bolniške podpore za $1.00 mesečnine. Za nadaljna pojasnila se zglasite pri odboru.
Zavarovalnino
proti
OGNJU, TATVINI, AVTOMOBILSKIM NESREČAM itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
Pokličite:
ENdicott 0718
7 dni do JUGOSLAVIJE
»	V A nnRVITH RS7H V> IPVIITTU
NA GORNJIH BEZO PAKNIKIH Ekspresni vlak ob Bremen in Europa v Bremerhaven, za jamči udobno potovanje do LJUBLJANE
Ali potujte s priljubljeni- —, _ - .... n > ml elupreSMmt parnmi: C U L U M BUS
DEUTSCHLAND • HAMBURG NEW YORK • ALBERT BALLIN
Tudi redna, odplutja z do-	Izborne železniške zveze
bro znanimi kabinskimi 0 od Cherbourga, Brem«na parniki	ali Hamburga
.	Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali	.
iAMBURG-AMERICAN LINE • NORTH GERMAN LLOYD
1119 EUCLID AVE., CLEVELAND, O,
=41
SAMOSTOJNO DRUŠTVO
"DOSLUŽENCEV" je na svoji letni seji, katera se je vršila v nedeljo, dne 26. novembra izvolilo sledeči odbor za leto 1934: Prank Virant, predsednik; Louis Zakrajšek, podpredsednik; John J. Kikol, 19012 Mohawk Ave., taljnik; Joe Mar-kovic, blagajnik; Frank Kuhar, zapisnikar; nadzorni cdbor: Fr. Kuhar, Martin Zugel, Martin KosJtanjišek; Frank Virant, zastopnik za Klub družitev s. N. D.; John Ježek, zastopnik skupnih društev fare sv. Viida<; Dr. Kern, Dr. Perme in Dr. Oman, zdravniki.
NAZNANILO
Vsem cenjenim znancem in prijateljem naZlia njamo. da bomo nanovo otvorili
MESNICO
na 6128 GLASS AVENUE V SOBOTO, DNE 22. SEPTEMBRA, 1934
Imeli bomo v, zalogi vedno najboljše suho m
sve-
vi vedfl®
že meso in gledali bomo, da bo postrežba ^ točno in vljudna. Cenjenim gospodinjam se P poročamo za naklonjenost.
LUDVIK GUSTINČIČ, lastnik LOUIS STRNAD, poslovodja
m
OGLEJTE SI TA ČUDOVITI POIZKUS!
Udeležite se natečaja, V katerem lah^0
dobite krasno MASLAND - ARGONNE preprog0
Kako lahko dobite Mas-land-Argonne preprogo zastonj? Kolika ljudi bo šlo preko preproge v dobi te demonstracije. Ako boste uganili natančno število ali pa vsaj najbližje, tedaj boste dobili zastonj Masland. Argonne preprogo, ki jo bomo tekom demonstracije rabili. Edino to vam je storiti. Preprogo se bo po poizkusu izčistilo ter bo potem baš tako dobra, kakor bi bila nova. Predložite svoj odgovor v eni naših trgovin pred torkom, dne 30. sept.
Mi vemo, kako dobre so Masland-Argonne prepi^g0^
Njih kvaliteto pa želimo dokazati tudi vam deljek, dne 17. septembra, smo pričeli dokozo trpežnost na tak način, kakor še nikdar prej.
položili pred obe naši trgovini na pločnik.
vati »J*
iz ter fu
ju
-	-	» čil pr*
ostali preprogi deset dni, naj potem v tem cas ■ (Jlte,
nad nji dež, sneg ali solnce. A11 --------i
j de
zaloge bomo vzeli po eno običajno preprog^
Ali si lahko predsta^. koliko bosti morali ti dve preprogi prestati? A ^ Argonne preproge so tako prvovrstnega izdelka, ^oSti boste mogli na tih dveh preprogah potem, izčiščeni, opaziti niti najmanjšega obrabljenja. ^
Pridružite se tudi vi temu poizkusu! Hodite P° progi! Oglejte si jo skrbno! Prepričali se boste Vfie zakaj tako navdušeno priporočamo Masland-A^ preproge za vaš dom.
A. Grdina
6019 St. Clair Ave.
in Sinovi .
15301 Waterloo R '