Leto LXX11, st. 14 Freb - cena L 1 Uredništvo-uprava: LJubljana, ^^^^^^ ^^^^^^ _ ^^^^^^^^^^ _______________ ^^^^^^ ^^^ A. ^^^^^^ f ^^^^^^ JANUAK 1V44 za mm ^^m ^^K W m ^^m inozemstvo ^^^^^^ ^^M M M^^^^tt ^^M raj. Ljubljana za ^ MK U MO t ^^HV f^H iu za inserate ^^^^ fl^Lg^ Jffl^^ # ^^^^^^^ ^^^^^^ Rokopisov ne vračamo ^^^^^^ ^^^^^^ & ^m 214 sowjetische Panzer am Moniag an der Ostfront abgeschossen Die schweren feindlichen Angriffe nordlich des Ilmensees aufgefangen - Alle Durchbrucnsversuche siidlich Leningrad gescheitert Aus dem Fiihrerhauptquartier, IS. Januar. DNB. Das Oberkommando der Wehrmaclit gibt bekannt: Nordiistlich Kerlscli und nord-vrestlich Kirowograd scheiterten erneute Angriffe der Bolsehewisten. Im Kaum von Shaschkoff nah-men nnserc Truppen in ziiliem Kampf mehrere Ortschnften. Heftigc Gegen-angriffe des Feindes vvurden unter Abschuss von 26 feindlichen Panzern abgewchrt. Westlich I? e t s c h i z a setzten die Bolschewisten ihrc Angriffe mit star-ken Kriiften fort. Sie vvurden in schvveren Kiimpfen abgesclilagen und cinige F.inbriiche bereinigt oder ab-geriegelt. Nordvvestlich und nordlich Newel liess die Kampftiitigkeit des Feindes voriibergehend nach. Urtliche Vorstiisso der Bolschevvistcn blicben erfolglos. Nordlich des Ilmensees wur-den die vahrend des ganzen Tages anhaltenden sclnveren feindlichen Angriffe in erbitterten Kiimpfen auf-gefangen und zahlreiche sowjetische Panzer abgeschossen. Siidlich Leningrad und siidlich Oranienbaum seheiterten auch cc-stern alle Durchbruchsvcrsuche oer Sovvjets. Der Feind verlor in diesem Frontabschnitt 91 Panzer. Bei den Abvvclirkiimpfen im Siid-absehnitt der Ostfront hat sich die bayerische zehnte Panzergrenadicr-Division unter Fiihrnng des General-lentnants Schmidt durch unersehutter-liche Standhaftigkeit hervorragend bevvfihrt. An der gesamten Ostfront vurden gestern 214 sovvjetische Panzer abgeschossen. An der siiditalienischon Front verlief der Tag bei bciderseiti-ger Stosstrupptiitigkeit und mehreren erfolglosen Angriffen des Feindes gegen den iiusserstcn linken Fltigcl ruhig. K zimskim bojem na vzhodu Berlin, 17. jan. DNBi V zimski bitki na vzhodu so bila 16. januarja težišča boljševiških napadov severozapadno od Kirovgrada, zahodno od Rečice, pri Vi-tebsku in Nevlju ter na leningrajskem odseku. Sovražnik se je znova skušal prebiti s svojimi na ozkem področju zbi-timi udarnimi oddelki, s katerimi je hotel doseči vdore v nemške črte, ki naj bi jih kasneje razširile in poglobile za to pripravljene rezerve. Ker pa je nemško vodstvo iz premikanja čet in iz topniških priprav spoznalo, kakšni so boljševiški nameni, je pravočasno izvedlo potrebne protiukrepe ter je zbralo obrambno orožje. Zaradi tega se Sovjetom na nobenem žarišču ni posrečilo doseči kakih večjih, za celotne boje pomembnejših vdorov. Boji severovzhodno od Kerča, na tako zvanem baksajškem mostišču, so trenutno še vedno krajevno omejeni, čeprav tu sovražni napori vedno bolj rastejo. Severozapadno od Kirovgrada je nek nemški napad prehitel boljševikc. Po pripravljalnih krajevnih sunkih prejšnjega dne je sovražnik pripravil okrog devet strelskih divizij, dva oklepna zbora, močne motorizirane oddelke ter zelo veliko topništva. Nemški napad je vdrl v razvijajoče se sovjetske sile in je razbil strnjene udarne skupine Tu jc bilo v dveh dneh 81 sovjetskih oklepnikov zbitih. Na področju pri Zaškovu so nadaljevale mešane nemške bojne skupine svoje že nekaj dni trajajoče napade Sovjeti so skušali z bočnimi napadi razbiti ali zadržati udarne kline. Niso pa mogli .pre-pi iti, da ne bi nemški grenadirji in oklepniški strelci zavzeli v naskoku več krajev ter da ne bi po obrambi proti-sunkov prodrli še dalje naprej Sovražnik je imel tu in pri bojih zahodno od Ber-dišeVa težke izgube. I V letalskih borbah je bilo na tem odseku sestreljenih 28 letal, nadaljnjih 9 , letal pa je bilo sestreljenih na srednjem j odseku, kjer jc sovražnik po preureditvi svojih težko prizadetih sil znova pričel j z napadom. Čeprav je na nekem žarišču 14 krat napadel s pehoto in tanki, se I je moral zadovoljiti le z nekaj vdori, ki pa so bili takoj odstranjeni ali pa zajezeni. Tudi ponovni napadi zahodno od l Kričcva, ki na) bi vezali nemške sile, niso imeli nikakih uspehov. Na severnem odseku vzhodnega bojišča je sovražnik nadaljeval svoj pritisk severozahodno in zahodno od Nevlja, kjer napada z novo privedenimi silami na dosedanjih Žariščih. Vsi sunki so bili zavrnjeni in so Sovjeti imeli visoke izgube. Biii so vrženi s protinapadi iz vseh vdor-nih mest. Dne 14. jan. pričeta boljševiška ofenziva med Ilmenskim jezerom in Ora-nienbaumom sc je enako ojačila. Severno od Ilmenskega jezera so boljševiki uporabili sedaj okrog šest, še severnejc dve, južno od Leningrada osem in južno od Oranienbauma pet strelskih dtvizij, ki so vse dobro podprte s tanki. Cilj sovražnih nastopov je, očividno razbitje obroča okrog Leningrada ter obkolitev tako često zaman napadenega frontnega pomola južno od Ladoškega jezera. Toda tudi vsi novi sunki so razen nekaj malih vdorov ostali brez uspeha. Sovražnik pa svojih delnih uspehov nikakor ni mogel izkoristiti, ker so sosednji odseki vzdržali pritisk in so bile sile, ki so vdrle, odrezane. Število 26 zgolj južno od Oranienbauma sestreljenih sovjetskih oklepnikov dokazuje, s kako trdoto se bijejo bitke na tem novem žarišču zimske bitke. Skupno so izgubili boljševiki v obeh zadnjih dneh 269 oklepnikov in 128 letal. 214 sovjetskih tankov sestreljenih v ponedeljek na vzhodnem bojišču Težki sovražni napadi prestreženi severno od Ilmenskega jezera - Vsi probojni poskusi južno od Leningrada izjalovljeni napadi ustavljeni ▼ srditih bojih ter so bili sestreljeni itevilni sovjetski oklepniki. Južno od Leningrada la južno od Orinienbiaivi so se tudi včeraj izjalovili vsi sovjetski poskusi za prebitje bojne črte. Sovražnik je zgubil na tem odseku 91 tankov. Prt obrambnih bojih na južnem odseku vzhodnega bojišča se je vsled svoje neomajne trdnosti odlikovala 10. bavarska divizija oklepniikih grenadir-jev, ki ji poveljuje generalni poročnik Schmidt. Na celotnem vzhodnem bojišču je bilo včeraj sestreljenih 214 sovjetskih tankov. Na iažnoitalijanskera bojiJču je potekel dan mirno. Priilo je le do obojestranskega delovanja udarnih čet in do več nenspeinih sovražnih napadov na naše skrajno levo krilo. Fiihrerjev glavni slan, 18 jan. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Severnovzhodno od K e r £ a in ««-vernozahodno od Kirovgrada so se izjalovili ponovni boljleviški napadi. Na področja Žaikova so šale čete v žilavih borbah zavzele več krajev. Si-loviU sovražni protinapadi so bili odbiti, sestreljenih je bilo 26 sovražnih oklepnikov. Zahodno od R e £ t c e so nadaljevali boljševiki z močnimi vilami svoje napade. V težkih bojih so bil odbiti, nekaj vdorov je bilo očiščenih ali pa zajezenih. Severnozahodno in severno od Nevlja je začasno popustilo sovražnikovo bojno delovanje. Krajevni boljševiški sunki so ostali brez nspeha. Severno od Ilmenskega jezera so bili ves dan trajajoči težki sovražni Japonska letalska zmaga nad Rabaulom Tokio, 18. jan DNB. V nepretrganih silovitih bojih na področju pri Rabaulu je uspelo japonski obrambi 17. januarja, da jc zadala sovražnemu letalstvu nov težak udarec. V strnjenem ognju mornariških lovcev, mornariških edinic in protiletalskega topništva sta bili izmed 200 letal, ki so v jutru 17. jan. napadla Ra-baul, po poročilu cesarskega glavnega stana sestreljeni 102 letali, vendar 17 sestrelitev ni bilo mogoče potrditi. 87 sovražnih strojev, h katerim pripada tudi 17 nepotrjenih, jc postalo žrtev mornariških lovcev, doiim so mornariške edi-nice in protiletalske baterije zbile 15 napadalcev. Japonci so izgubili dve prevozni ladji, ki sta sc potopili Japonski cesarski glavni stan je v torek popravil svoje nedeljsko poročilo o bitki, ki se je vršila pri Rabaulu dne 14. januarja v toliko, da je treba k že jav-Ijencmu številu 34 sestreljenih sovražnih letal, prišteti šc nadaljnjih 20 uničenih letal. Tolovajem prede zelo trda... Berlin. 17. jan. T. Pri trebljenju komunističnih tolovajev na Balkanu so bili nedavno doseženi nadaljnji | uspehi. V albanskem gorovju zuhod-j no od Korče sta bili razbiti dve manjši tolpi, ki sta poleg številnih ujetnikov in preboglih mobiliziraneov izgubili nad sto mrtvih. Zaplenjene so bile še številno strojnice, metalci min, protitankovske puške ter ena angleška radijska postaja, pet oskrbovalnih skladišč, ki so jih zgradili tolovaji v skritih gloL-lih in prepadih visokega gorovja, pa je bilo uničenih. Moskva zavrača izjavo poljskih beguncev Stockholm, 17. jan. T: Sovjetska vlada jc objavila po svoji uradni agenciji v Moskvi odgovor poljski vladi nad njeno pred nekaj dnevi podano izjavo. Moskva odbija vsako razpravljanje o poljsko-sovjetskem sporu z begunsko poljsko vlado, poudarjajoč, da st Sovjetska zveza službeno pogaja z neko vlado, s katero ima diplomatske stike pretrgane. Sovjetska vlada podtika poljski vladi, da "ne želi obnoviti dobrih sosednih odno-šajev s sovjetsko vlado« Moskva se torej noče spuščati v pogajanja s poljsko emigrantsko kliko v Londonu na noben način. Sovjetska vlada podaja tem Poljakom s cinično odkritostjo in hladno brezsrčnostjo, da jo ne nnatra za činitelja, s katerim bi lahko razpravljala o poljskem vprašanju. S tem podaja Kremelj nov dokaz, da bo kratko malo zavrnil vsak poskus za preprečitev svojih načrtov za boljševizacijo Evrope. Zanimivo je, da je doživela poljska vlada ponovno gladko odklonitev s sovjetske strani, čeprav je pod pritiskom anglo-ameriških »zaščitnikov«. Poljska emigrantska klika si bo tako na jasnem, da jc pomoč Anglije in USA, na katero je nekoč gradila bodočnost Poljske, danes popolnoma brez vrednosti in da so si zgovorili Sovjeti v primeru zmage zaveznikov, popolnoma proste roke v Evropi. Zelo poučno bi bilo za Poljake, če bi se sedaj spomnili na tiste mesece pred izbruhom vojne v letu 1939, ko so sc dali od Anglije izvabiti v vojno, ne da bi prej pomislili, da igrajo vaban-que. Takrat je šlo samo za predajo svobodnega mesta Gdanska nemški državi. To ni bil nikak vzrok ■ za voino, tem manj, ker to dejanje ni prizadelo niti najmanj suverenosti in nedotakljivosti Poljske. Toda Anglija jc hotela voino, da je mogla vršiti svoje kuočije in Poljska je morala najti vzrok. Danes London o tem sploh noče več slišati. Danes je poljsko vprašanje za Angleže in Scverno-amerikrnce samo neka neoriietnost, ki bi se je radi čimprej znebili, da pri tem ne bi ujezili Sovjetov. Zato ne zastavita vlada na Tctnzi in tista v Beli hiši niti najmanjše besede v dobro Poljski pri Kremlju. Nasprotno: Na Poljsko jc njen angloameriški zaveznik v zadnjih tednih zelo pritiskal in Poljaki so vedno znova dobivali od svojih prijateljev priporočila, naj sprejmejo sovjetske zahteve v celoti. Kakršen koli potek bi imel sovjetsko-poljski spor, na vojne dogodke ne bo mogel vplivati. Odločitev ne bo padla nc v Londonu in ne v Moskvi, ampak na bojnem polju. Nemška vojska bo tudi nadalje skrbela, da bo poljski narod, ki že od leta 1939 živi v urejenih razmerah in pri mirnem delu v generalni guberniji, ostal očuvan od vsega tega, kar si zamišlja Moskva in na kar pristajata Anglija ter USA. Lizbona, 17. jan. T. Vladni lisi »Diario da Manila« objavlja v zvezi s poljskosovjetskim vprašanjem nek članek, v katerem pravi, da bo t>rcj ali slej postalo sovjetsko stališče svetovni problem. Morali bi že danes skrbeti o načrtih za jutri. Vzriemirjenost v Londonu in Washingtonu Stockholm, 18. jan T. Tukajšnji dobro obveščeni politični krogi so zvedeli iz Londona, da so bili v Dovvningstreetu zelo prizadeli zaradi odklonilnega sovjetskega staližča do predlogov poljske emigrantske vlade za ureditev poljskoso-vjetskega spora. Razočaranje v britanskih krogih je tem večje, ker so Poljaki zavzeli svoje stališče na predlog in pritisk angleške vlade. Z najnovejšo Tasso-vo izjavo je sploh onemogočen vsak poskus, da bi Poljaki sami vodili neposredna pogajanja z Moskvo. Ker je državni tajnik Hull, kot to izhaja iz zanesljivih poročil, poljski predlog najtopleje pozdravil, so tudi v Washing-tonu zelo neprijetno občutili sovjetsko odklonitev. Buenos Aires, 18. jan. T. Po dosedanjih poročilih se je v San Jtianu podrla tudi stavba, v kateri je bilo interniranih 47 članov posadke bivše nemške oklepnice sGraf Spcec. Mornarji niso utrpeli nikakih telesnih poškodb. Ženeva, 1S. jan. T. Rcuter javlja iz Londona, da te je Churchill že vrnil v London. Tudi na ostalih področjih dobro napredujejo čiSčenja velikih odsekov, često kljub srditemu tolovajskemu odporu. Tolpo so zgubile v preteklih 14 dneh preko 5000 mrtvih in 1506 ujetnikov ter prebeglih mobilizira.n-cev. Zaplenjeni so bili številni topovi, 107 metalcev min in pehotnih topov ter mnogo strojnic in pušk s pripadajočo munieijo. Deset taborišč je bilo razrušenih. Fna oddajna in dve popolnoma opremljeni radijski postaji so padle v nemške roke. Hitra pomoč ponesrečencem v San Jaanu Bucnos Aires, 18. jan. T. Ililro in uspešno je argentinska vlada izvršila akcijo za pomoč žrtvam v San Juanu. Vlaki z živili, vodo, zdravili in oblekami prihajajo iz vseh pokrajin na prizadeto ozemlje. Vojska zdravnikov je bila organizirana, v velikih začasnih bolnišnicah dobivajo tisoči ranjencev prvo pomoč. Medtem je prišlo tudi že dovolj sredstev za omamljenje, ker je bilo treba prve operacije vršiti kar brez narkoze. Osrednje vodstvo reševalne akcijc je v Men-dozi, ki je 150 km oddaljena od San Juana. Tjakaj je prispelo tudi že mnogo vlakov s težkimi ranjcnci. Posebni vlak je pripeljal 300 sirot, ki so pri potresu izgubile svoje starše. Po zadnjih vesteh jc bil baje San Juan popolnoma izpraznjen. Oblasti se zlasti trudijo, da bi preprečile izbruh kužnih bolezni. Zato jc bil odrejen takojšen sežig vseh trupel. Posebno težko je ugotavljanje mrtvecev, ki jih vlačijo izpod ruševin popolnoma spačene. Prebivalstvo se doslej na ozemlju nesreče zelo dobro obnaša ter zaradi tega uvedba prekega soda ni bila potrebna. Vlada je sklenila na svoji seji, da se odobri za prvo pomoč izredni kredit v znesku 10 milijonov pezov. Žrtve potresa v San Juanu Buenos Aires, 17. jan. T. Notranji minister general Perlinger, ki je obiskal prizadeto mesto, je podal kratko in jedrnato poročilo o ]>oložaju, ki je zelo pomirilo argentinsko prebivalstvo. Ločno število smrtnih žrtev še ni bilo ugotovljeno. Pač pa so doslej izkopali izpod ruševin 500 mrtvecev. oseb je težko, nadaljnjih 44)00 pa laliko ranjenih. Vse meMo San Juan jo nesposobno za bivanje. Oblasti so že uvedle energične ukrepe, da bi preprečile epidemije ler da bi zagotovile prelirnno prebivalstva. Buenos Aires, 18. jan. T. Iz San Juana javljajo še sledeče podrobnosti v zvezi s potresom v Argentini: Državni predsednik je zahteval kredit 150 milijonov pezov ter odpošiljatev 50.000 delavcev. Da bi čim bolj zagotovil uspešno pomoč, je sklical predsednik republike Ramirez v ponedeljek vladno sejo. Po neuradnih cenitvah znaša skupna škoda okrog 400 milijonov. Velikobesednost in lakota Ženeva, 18. jan. T. Ameriški časopis »Saturday Evening Post« se bavi g prehranjevalnim vprašanjem v povojni dobi. Vkljub vsem velikosebednim izjavam vlad Združenih držav in Anglije, da bodo poskrbele za živila za vse ljudi, živilska proizvodnja vedno bolj padi. V Združenih državah je bila zadnja žitna letina za 20 odstotkov slabša kot normalno, kar nikakor ne upravičuje nad za izboljšanje položaja. V ostalem ovirajo spori med posameznimi ministrstvi in uradi izvedbo pametnih načrtov. Ameriški list pa jc šc zamolčal, da sta bili edini posledici »svetovne prehranjevalne konference« v Hot Springsu, ki naj bi zagotovila preskrbo vseh narodov na zemlji, dve veliki gladovni katastrofi: v Bengaliji in v južni Italiji. Prvo zdravstveno zavarovanje v Španiji Madrid, 17. jon. T. V okvirju neke socialne prireditve je španski minister za delo v nedeljo objavil pred mnogo tisoč delavci uvedbo zdravstvenega zavarovanja za vse španske xelavce. Minister je označil to kot nov uspeh Francove socialne politike, ki je sploh osnova španske notranje politike. Čeprav Španija še dolgo ni dosegla ciljev svo|e narodne in socialne revolucije, je že premagala slabosti liberalizma, razredne borbe in slepega individualiz-ma in se je že priborila do skupnosti vseh Spancev brez razlike stanu. Prireditvi je prisostvoval notranji minister in mnogo visokih zastopnikov drJ iave in falange. Pet let slovaške narodne skupščine Bratislava, 18. jan. DNB. Slovaški parlament proslavlja 18. jan. petletnico svojega obstoja. Ob tej priliki prinašajo slovaški časopisi razne slavnostne članke, v katerih zlasti poudarjajo razliko med prejšnjim parlamentom in med sedanjim ( ljudskim zastopstvom. Slovaška zbornica, piše »Slovak«, »predstavlja delavnico, v kateri vlada slovaški narodni duh. V tej narodni skupščini ni nikakih dolgih govorov, nesmiselnih kritik, ki so namenjene le pridobivanju popularnosti, temveč se v njej dela za domovino in za narod. Kanada prevzema angleške vojne ladje Ženeva, 18. jan. T Kanadski mornariški minister Mac Donald je po vesti »Exchange Telegrapha« objavil, da bo Kanada prevzela dve križarki in dva ru-šilca angleške vojne mornarice. Minister je podčrtal, da pripadajo te štiri vojne ladje najmodernejšim tipom. Odgovarjajoče so oborožene ter bodo plule le pod kanadsko kontrolo. Obe prevzeti križarki sla sploh prvi križarki kanadske mornarice Milan, 18. jan. T. Policija je odkrila prikrivanje velikih količin vojaško važnih kovin. Pri svojih preiskavah je našla v kleteh zazidanih okrog 300 ton niklja, medi, brona, mangana, bakra itd, ki jih je hotela neka tvrdka odtegniti predelavi v vojaške namene. Lastniki te tvrdke so ušli v ino-remstvo. Berlin, 18. jan. T. BoljSeviki so v obeh zadnjih dneh izgubili 269 oklepnikov in 128 letal. Uspehi neke letalske divizije na vzhodu Berlin, 17. januarja DNB. Neka letalska divizijo, ki se bori na v/hodnem Ivojišču, je dosegla v času od X julija 1945. do 5. januarja 1944. naslednji* uspehe: Uničila nli poškodovala je 1270 sovjetskih tankov, 2700 motornih tovornih in ostalih motornih vozil in preko 150 topniških in protiletalskih položajev. Dalje so lovski oddi-lki te divizije v istem času sestrelili 2050 letal v zračnih borbah, med temi 82 iz-vidniških letal. Skoraj 400 lopov in metalcev grunat pa so izločili iz boja. 128 sovjetskih letal v 2 dneh Berlin, 17. jan. DNB. število v vojnem poročilu z dne 16. januarja juv-1 jenih 72 sestreljenih sovjetskih letal se je po naknadnih poročilih na leningrajskem liojišču boreči h se protiletalskih baterij v sestavu letalstva dvignilo za nadaljnjih 16 na Skupno s sovjetskimi letali, ki so bila sestreljena v težkih bojih v nedeljo so izgubili boljševiki 15. in 16. januarja vsega skupaj (28 letal. Nemške i/gubo znašajo 12 letal. Napadi pri Cassinu zavrnjeni Berlin, 17. jan. DNB. Na zahodnem krilu italijanskega bojišča w nemške rele 15. januarja odbile slabše sunke Severoameričanov. Sovražnik je novr nemške postojanke severovzhodno od Cassinu napadel šele pozno popoldni'. Z močno topniško podporo in z uporabo številnih bojnih letal izvedeni napadi so bili zavrnjeni. 16. januarja se na tem odseku niso vršila nikukn večja liojna dejanja. Na ostalih odsekih italijanskega bojjšča so sr boji omejili na obojestransko delovanje i r-vidniških čel in na močnejšo topniško pripravo. Japonsko društvo za vojno letalstvo Tokio, 17. jan. DNB. V poslanici ministrskega predsednika in istočasno ministra za izdelavo Toja, ki jo je prebral namestnik Toja kol minister za izdelavo Noburu-ke Kiiši, so izražene njegove čestitke k ustanovitvi industrijskega društva za vojno letalstvo. Prefiitana je bila la poslanica na pričetni seji v nedeljo in obljublja novi organizaciji popolno podporo vlade. V Tojevi poslanici je rečeno: »Z vsem srcem je treba pozdraviti ustanovitev lega industrijskega društva, ki združuje obla_ sti vojske, mornarice in civilnc oblasti za letalstvo v izdelavi letal.« Lože in sovjetski zavod za južno Italijo Rim, 17. jan. T. Iz južne Italije, ki jc zasedena po Angloamerikancih, prihajajo poročila, ki prinašajo zanimive podatke o silah, ki so imele pri Badoglijevi izdaji občutno vlogo. Iz Barija poročajo, da je lom ustanovljena velika framazonska loža z imenom »Nova Italija«, ki je baje neposredno podložena najvišji britanski loži. Na univerzi v Neaplju pa je bil ustanovljen institut za sovjetsko pravo, na katerem poučuiejo po utnem načrtu, ki vsebuje tudi »praktične vaje«. Judovske prostozidarske lože in sovjetski instituti so naravno bolj važne kot kruli in zdravila za nesrečno prebivalstvo Italije. Nove angleške čelade Ženeva, 17 jan. T. Po poročilu lista »Daily Mirror« sc iz svetovne vojne znana ploščata, krožniku podobna angleška jeklena čelada ni izkazala; po objavi londonskega vojnega urada naj bi bila nadomeščena z novo čelado, ki bi predvsem ščitila tilnik. Na vsak način pa se zdi, da hočejo pristojni londonski krogi z uvedbo te novosti še malo počakati, kajti istočasno je bilo objavljeno, da bodo Tomiii dobili nove čelade šele tedaj, ko bodo stare že »ponošene«. to se pravi, razstrcljc-ne ali kako drugače onesposobljene. Kratka poročila Stockholm, 17. jan. T. Po |>oročilu iz Londona je general W. Brandlev imenovan za poveljnika armade Združenih držav pod vrhovnim poveljstvom Eisenhovverja. Ženeva, 17. jan. T. Po poročilih iz Alžira jp anglosaško vojno sodišče v I" ra pa n i j i dalo zapreti 14 mo/. in neko ženo. Obtožba proti njim pravi, da so skušali obnoviti fašizem na Siciliji. Kden izmed obtožencev je bil obsojen na smrt. Lizbona, 18. jan T. Časopis »Diario da Manlia« ugotavlja: F.no je sigurno: Italija bi lahko vkljub vsem težavm vojno nadaljevala. Pol ducata nemških divizij je to jasno dokazalo. Stockholm, 18. jan. T. Cenernl Ile nrv II. Arnold, poveljnik scvero-ameriškega letalstva je izjavil v ponedeljek na tiskovni konferenci: »Nemško obrambno letalstvo je močnejše kot kdaj koli.« Pariz, 18. jan. T. Nadaljnja skupina francoskih prostovoljcev protiko-munistične legije je v ponedeljek zapustila Pariz ter se je podala v šolsko taborišče na vzhodu. Novi transporti bodo kmalu sledili. Dunaj, 18. jan. T Državni namestnik Baldur von Schirach je podelil odlikovan-: cu z briljanti in z meči k hrastovim listom viteškega križca Železnega križa stotniku Wallerju Novotnyju častni prstan mesla Dunaja. Prstan je odlikovnncu izrpčil dunajski župan n* slavuosti, ki se je vršila v ponedeljek v mestni hiši. Baredba o omejitvi potrošnje električnega toka šef jiokrujinske uprave na podlagi členu 1. naredile o upravljanju Ljubljanske pokrajine z dno 20. septembra 1943, Službeni list št. 273-86, v zvezi s členom 1. uredbe o pooblastitvi za izdajanje uredbe o ureditvi notranjega prometa, razdeljevanja in porabe vseli vrst blaga z dne 12. mar-ia 1941, Službeni list 236-26 iz 1941 odreja: Člen t. CM dne uveljavitve to nnredbe se sme v podjetjih iu zasebnih gospodinjstvih trositi električni tok do največ 90% potrošnje v istem mesecu prejšnjega leta, uko je mesečna potrošnja znašala več kot 10 K\V ur. Prepoveduje so obratovunje motorjev na električni pogon v iudu-strijskili in obrtnih napravah in u|>o-rnba električnih liknlnikov v zasebnih gospodinjstvih v času od 16. do 20. ure dnevno. Prepoveduje se razsvetljevanje izložbenih oken. Prepoveduje se poraba električnega toka v frizerskih obratih za ondu-lirunjc po 17. uri. Člen 2. Omeijtve in prepovedi iz prednjega člena ne veljajo za industrijske in obrtne naprave, ki proizvajajo predmete, važne za vojno proizvodnjo. V spornih primerih, na katera podjetja naj se te izjeme nanašajo, odloča 511 pokrajinske uprave. Člen 3. Imetnikom električnih priprav, ki kljub predpisom člena 1 te naredbe tro-šijo električni tok, se sme Ka prekomerno potrošnjo toka računati dvojna cena in tudi ukiniti tok. Člen 4. Prestopke določb te naredbe kaznujejo redna sodišča s kaznijo strogega zapora do 5 let in z denarno kaznijo do 300.000 lir. Poleg tega sme sodišče izreči tudi odvzem obrtne pravice začasno ali za vedno. Pogojne kazni »e ne izrekajo. Postopek je pospešen. Člen 5. Ta naredba stopi v veljavo z dne objave v Službenem listu šefa pokrajinske uprave. Frezident divizijski general R UPNIK s. r. / V vevški papirnici se razmere oBracajo temeljito na bolje 1 Protikomunistična predavanja v vevški tovarni so naletela na dober odmev pri delavcih Gotovo je bila najmočnejša postojanka komunistov na deželi občina Pexic&. Marija v Polju. Tu so delovali vodilni komunisti, ki so še danes v vodstvu Osvobodilne fronte in komunistične stranke in šo kakih 7 dvovprežnlh voz drugih stvari, orožja, streliva in živil. Komunisti pa niso pokazali veliko hvaležnosti za te usluge, saj so dvakrat povzročili požar v tovarni. Zanimivo je, Lovrenc Kulnir in Kdo Kard"'i sta t"'11 ' požigih obnašala sa-daljo časa v Polju. Poleg Um dveh so , vojska vojska. Vojaška patrulja jo bila Zdaj se Je že — takorekoč sama po sebi — izvršila čistka med delavci, kajti najvnetejši komunisti so odšli v hribo, mnogi od teh so žo padli. Med ostalim delavstvom pa čedaljo bolj rasle odpor proti komunističnemu uničevalnemu delu. Ta odpor prido včasih do živahnega bili najagllnejši komuuisti: Mazovec Jo- | poslana nalašč v nasprotno smer od to- izraza pri predavanjih o komunizmu, ki sip. Maček Leopold, Maček Josip, Maček ; varne — k Savi. Domači vaški straži pa I ee tudi v tej tovarni vrše vsak teden v Ivan in Ocepek Angela. Vsi ti so zdaj i jo bilo prepovedano, iti proti Ljubljanici. ■ veliki papirniški dvorani, člani plenuma OF Uspeh njihovega de- ' lovanja je bil ta, da je šlo iz občino Polje v hribe okoli 430 ljudi. Seveda so se komunisti trudili na vse pretege, dn bi zase pridobili predvsem delavstvo. Razvijali so veliko aktivnost v vevški papirnici. Tu so delali dvoje vrste Nov predmet v naših šolah: predavanja o komunizmu Dvajset let tmo imeli slovenske šole, slovenske gimnazije in slovensko univerzo. Na naših šolah so se predavale in poučevale vse mogoče stvari, od etnolo-Ijudje: teki, ki so javno priznali, da so ' Ž'ie in higijene, preko vseh mogočih slov-'»omunistl, in taki, ki so hlinili, da 60 I n"c do kristalogralije in matematike. Le v to so bili krščanski socia-isti iz Jugoslovanske strokovne zveze. Med komunisti so bili najbolj živahni Mački Iu Mazovci. Kukavica I.udovik, doma iz Zaloga, so je napotil za časa komunistične revolucija v Španiji s šestimi drugimi tovariši v Španijo, pa jo bil že na Rakeku prijet. Vodilni Člani JSZ v Vevčah so i vso paro delali za komunizem. Vodilni odbornik Pangeršič Ivan je bil med glavnimi organizatorji OP. Za časa racij je bil odpeljan v internacijo. Noduvno se je od tam vrnil in še pred nekaj tedni ga Je bilo mogočo videli na ljubljanskih ulicah. ReSek Edvard, ravnotako med vodilnimi člani JSZ, je že davno šel v hribe in jo že ubit. Pavšič Štefan je organiziral, potem ko jo bila Krekova mladina razpuščena, »Krščansko delavsko mladino«. Govoril je, da ima ta organizaeija podobne cilje in metodo kot belgijska delavska Katoliška akcija (JOC). V resnici jo bila njegova organizacija samo nadaljevanje »Krekove« komunistične mladine. On je v njej pridobival mladino za komunizem. Ob nastopu OP jo bil njen agilni organizator in je kmalu odšel v hribe. eni stvari 'e bilo ukazano molčati: o vprašanju pravične ureditve družbe in o nevarnih sovražnikih družabnega reda. Bilo je ukazano molčati, pa niso vsi molčali. Komunisti so napenjali vse sile, da bi slovensko dijaštvo zaieli v svoje mreže. Delali so od zgoraj navzdol komunistični profesorji, od spodaj pa komunistične dijaške trojke, ki 60 se snovale po razredih. Njihovo delo ni bilo brez uspeha. Zdaj pa veje tudi po šolah drug veter. Na vse srednje šole je uveden nov predmet, pouk o komunizmu Gotovo je potrebno, da dijaki spoznajo največjega sovražnika in škodljivca našega narodnega življenja. Dijaki se tega sami zavedajo. Zato z zanimanjem slede predavanjem in jih z odobravanjem sprejemajo. Njihovo osme zelo različna vprašanja, V nižjih razredih sprašujejo n. pr., ali je Stalin proletarec. ko i« vendar diktator v Rusiji in komunisti toliko govore o diktaturi proletariata. Včasih te fante zanima, zakaj so bili nekateri bogati tako neumni, da so dajali podporo za OF ko pa bodo tudi oni »likvidirani«? Res zanimivo, zakaj Nižješolček v gimnaziji lahko spozna, da je to neumnost, ta gospoda pa ni soaenala V višji pa ie zanimajo za bolj teoretična vprašanja: o dialektičnem materia-lizmu, o kulturnem boljševizmu, o vlogi »tretje skupine« pri nas i. t. d. Od začetka se je včasih, čeprav le redko, tudi zgodilo, da je kdo — po navodilih komunistične stranke — stavil zbadljiva vprašanja. Ko pa je dobil na vprašanja temeljit odgovor, je poparjen utihnil. Sicer pa so dijaki znali poskrbeti, da so počistili svoje razrede komunistov,1 pometali so jih kar iz razredov. S tem pametnim ukrepom so se za bodoče zava- zanimanje se kaže tudi v vprašanjih, ki ' rovali pred komunistično propagando in jih stavljajo. Seveda stavljajo od prve do vohunjenjem komunističnih zaupnikov. Orossiplje v varstvu slovenskih domobrancev Grosuplje, 18. januarja V Grosuplje je pred nekaj dnevi prišla močna posadka domobrancev. Takoj s prihodom se je življenje v Grosupljem Komunisti so že davno poskušali or- ur<*bl° in pomirilo. Noben komunist si rscHi, ki se obračajo na Zimsko pomoč: »Nihče ne sme biti brez tlela brez LASTNO: krivde, nihče ne sme stradati, če NE MORE delati!« (Iz govora gos p. prezi-denta Leona Ttupnika.) Čudna razlika Ženeva, 15. jan. T. Londonski list »Daily Worker« piše o tem, kako čudno jc uradno angleško stališče proti Italiji. Trenutno dovažajo v Anglijo mnogo italijanskih vojnih ujetnikov, iz česar bi se dalo sklepati, da smatrajo Angleži navadne italijanske vojake še vedno kot vojne ujetnike in ne kot »sobojevnike«. Njihovi častniki pa so »svobodni sobojevniki« ter jih celo uporabljajo za poveljnike italijanskih ujetniških taborišč v Angliji. Mac Arthur ne more izpolniti svojih obljub Ženeva, 16 jan. Vojaški sodelavec irskega lista »Irish Press« piše, da je ob zlomu ameriškega odpora na Filipinih Mac Arthur širokobesedno dejal: »Ušel sem in se bom zopet vrnil.« Da bi se te besede Mac Arthurja nekoč izpolnile, je zelo malo verjetno, kajti za to je japonski vojni stroj na suhem, na morju in v zraku premočan. V jugovzhodni Aziji napredujejo priprave za že zdavnaj nameravano burmansko ofenzivo izredno počasi. Sploh je neverjetno, da !>i zavezniki poskusili kako večje podjetje proti Burmi, kajti zvezne ceste iz Indije do burmanske meje še daleč niso gotove, dočim bi vsi boji proti Burmi s pomočjo slabih zvez pomenili zelo veliko tveganje. Poleg tega so so izkazale japonske čete v džungelski vojni kot daie-ko močnejše od angleških. Bolgarski bojni duh je odločen Sofija, 16. januarja T. Bolgarski ministrski predsednik Rož je izjavil v radijskem nagovoru, da je povzročil sovražni teroristični napad na bolgarsko prestolnico težko škodo na šolali, bolnišnicah, kulturnih spomenikih in stanovanjih. Bolgarski narod pa bo našel moč. da bo prestal tudi to preizkušnjo. Naš bojni duh se bo ojačil v mislih na jutrišnji svetli dan Bolgarije. Vlada, je zaključil ministrski predsednik, je v svoji polni zasedbi na svojem mestu ter vrši svojo dolžnost. ganizirnti štrajke; znan jo štrajk, ki je izbruhnil v papirnici 1. 1929. Ob nastopu OF so kajpada vso poskusili, da bi spravili vanjo in napregli v delo čim več delavcev. Pobirali so velikanske prispevke za OF od delavcev. Le nekaj delavcev se je upalo upreli komunističnemu terorju. Treba je bilo plačevati okoli 50 lir vsakih 14 dni. Kdor nI hotel plnče-vati. so ga komunisti v tovarni onemogočili. Kako močno delavnost so komunisti razvijali, pokaže sledeče dejstvo: v zadnjih dveh letih je imela tovnrna večkrat težave z obratovanjem. To pa zato, ker so odhajale zmeraj nove skupine delavcev v hribe. Na posebni žel. progi, ki vodi do tovarne, se je odpeljalo neverjetno veliko stvari, ki so prišle iz Ljubljane za komuniste v hribih. Po tej poti je šel h komunistom cel tiskarski stroj ne upa več priti v kraj sam, marveč se posamezne manjšo tolpice zadržujejo v okolici in z velikim strahom in spoštovanjem gledajo proti Grosupljem. Najdlje si je upala tolpa kakih 100 komunističnih handitov, ki je 15. t m. prišla na grad Boštanj. Domobranci pa so šli takoj proti njim io v bližini gradu smo slišali celo uro močno streljanje. Padlo jc tudi nekaj min iz minometalcev toda komunisti niso zadeli ne s strojnico nc z mino nobenega domobranca. Ta komunistična tolpa naj bi tvorila neko zasedo v Boštanju, ker smo v Mlačevem pokopavali istočasno nekega višjega komunista, ki je padel v boju z domobranci. Popoldne istega dne pa je šla močno oborožena četa domobrancev proti Mlačevem. Tam je zapazila 2 komunista, ki sta jezdila na konjih in domobranci so brž otvorili ogenj nanju. Domobranski posad- ki se je zadnje dni javilo precej prisilno mobiliziranih domačinov, ki so s seboj prinesli tudi orožje. Tako se bo počasi rušila in razrušila vsa komunistična vojaška organizacija Ni treba drugega kot da pride v kraj domobranska posadka in takoj ljudstvo dobi občutek varnosti, reda in miru, takoj pride razkroj v komunistične tolpe, ker prisilni mobiliziranci morejo uiti iz tolp in se javiti pri domobranskih posadkah. Prav posebno eo pa v Grosupljem veseli, ko opazujejo vedenje domobrancev, teh mladih idealnih fantov, ki so jim za ceno lastnega življenja prišli varovat življenje in dom. V Grosupljem se ne morejo načud:ti, kje so se vzeli ti tihi, požrtvovalni, pa tako prijazni in veseli fantje, ki so prinesli v kraj novega življenja. Pri vseh opazimo neko resnost, zrelost in plemenitost v vedenju in nastopu, ki ga poleg tega krasi tudi moška odločnost in vojaška strumnost. Grosuplje bo tem mladim fantom izkazalo dolžno hvaležnost, ljubezen, pa tudi vso podporo pri njihovem težkem požrtvovalnem delu. Logatec, 17. jan. V noči od 14. na 15. t. m. so združene komunistične tolpe z vso silo napadlo domobransko postojanko v liote-drščici. Napadala je celotna tako imenovana triglavska divizija, katere poveljnik jo izdajalski bivši kapetan I. razreda Kolarevič Lazar, po rodu Srb. To »divizijo« sestavljajo Prešernova, Vojkova in Uradnikova brigada in šteje z vsemi štabi vred okrog 2000 banditov. Napad so je začel ob 20.30 in je trajal do 23 z vso silovitostjo. Manjši boji pa so trajali do pol pete ure zjutraj. Vsakdo, ki bi primerjal razmerje sil, bi si lahko predstavljal, da so komunistične tolpe naravnost pogazile domobransko postojanko v Ilotedrščici in jo izravnale z zemljo. Vendar je bil izid popolnoma drugačen- Mrtev ni niti en domobranec, dvn sta težje ranjena, eden lažje. Komunisti, ki so prodrli čisto do žice, so samo ob žicah pustili preko 30 v Hoiedrščici, v Logatcu in v Rovtah. no mobiliziranih in jih le s terorjem Isto so slišali tudi domačini v okoliških porivajo v boj. Pa tudi vojaški voditelji vaseh, kjer se je ^mudil šlab le »divi- teh tolp imajo silen strah pred neinški- . —,-— a----1-----i.:l nlj £etamj jn pre(j domobranci. Obutev zije«. Toda z uničenjem domobranskih posadk ne gre tako lahko, kajti napade 2000 glave komunistične tolpe jo junaško teh komunističnih tolp je zelo slaba, obleka razpadla, hranijo se samo od ro- odbijala maloštevilčna posadka. Ko- pov in tatvin. Domobranskim posadkam munistične tolpe so se morale poraze- , torej ni treba računati z redno in ure-ne in osramočene umakniti __ | jeno vojsko, ampak z navadnimi ropar-Na povratku je dne 15. jnnuarja ob skimi tolpami brez morale in brez disci-dveh ponoči prišla velika tolpa Vojkove pline. Nasprotno pa vlada v doinobran-brigado v neposredno bližino Rovt v ; skil) posadkah pravo vojaško razpolo-niajhno naselje Zajele, kjer je izropala žen je. Idalizem, morala, disciplina in duh posestnikn Petrovška Jakoba. Domobran- j junaštva preveva slovenske fante, ki bra-ska posadka v Rovtah, ki je to zapazila, I nii° ,našo domačijo pred zločinskim ko-je tolpo brž napadla in jo podila do ! munizmom. Ob tako globokem nasprotju Medvedjega brda. Kljub temi in megli | med komunističnimi tolpami in med do-so ujeli politkomisarja Plečnika Jožeta j niobranskimi posadkami je vsaka, še ta-iz Hotedrščice in terenca, sedanjega ko- ' znatno številčna razlika brez pomena, mandirja čete, Kunca Antona, znanega 1 Našim junaškim domobrancem v llote-konjskegn tatu in tihotapca. j drščici od srca čestitamo k njihovemu Marsikdo bi se čudil, kako je mogo- ] lepemu uspehu. fe tako maloštevilni posadki sramotno BaasaBBBBBBBBBaBaaBIOaaBBBS mrtvih. Koliko so jih pa odpeljali mr-1 zapoditi v beg tako številne tolpe. Tu tvih in ranjenih, ni znano. Ranjen in nam jasno pade v oči, da v vojski ne ujet jo bil komunist Zidarič Jože, ki je odloča število, ampak kvaliteta in pri povedal, da se je vodstvo triglavsko ko- kvaliteti predvsem morala in disciplina. ' potrebe• munistične »divizije« odločilo, da na Morala pri komunistični triglavski tolpi I . » . _. . vsak način uniči domobranske posadke je prav slaba. Skoraj polovica je prisil- | tanoj za Zims/eo pomoč Dan na dan se večajo Darujte zato 19. januar - Baragov smrtni dan Na današnji dan i. 1868 je v mestecu Marqucttu umrl Friderik Baraga, ki je ime našega naroda častno zapisal v zgodovino katoliškega misijonstva in krščanske omike. 9. oktobra 1866 ga je bila na 2. sever« neameriškem cerkvenem zboru v Balti-moru zadela kap Dobili so ga nezavestnega na hodniku « nadškofijskem dvorcu, pod stopnicami, s katerih je bil pri padcu zdrknil Naprsni križec ga je pri tem tako ranil, da mu ie odteklo precej krvi, kar mu je začasno rešilo življenje. V bolnišnici sv. Neže se je več zdravnikov trudilo z njim. Ko si je za silo opomogel, so mu svetovali, naj na zimo ne sili nazaj v mrzlo podnebje Gornjega jezera, ampak ostane v Baltimoru ali pa se odpelje še dalje proti jugu Baraga pa ni hotel o tem nič slišati; hotel je prebiti svoje zadnje mesece med svojimi verniki, zlasti med svoilmi Indijanci Tako hitro je potoval iz Baltimora, da te niti od nadškofa ni poslovil. Spremljevalec duhovnik Bouri-on ga ie moral z vlaka na vlak nesti V Marquettu ga je čakalo samo trpljenje, telesno in dušno Ker je bil župnik Jacker, s katerim sta si bila zaupna prijatelja, začasno odsoten, je Baraga opravljal nekaj tednov nekatera dušnopastirska dela namestu njega To ga je pa tako zdelalo, da ni bil za nobeno delo več in da tudi jesti ni mogel sam Zaradi lažjega dihanja je sedel v naslonjaču, molil in premišljeval. Zelo ga ie težil dolg, ki mu je še ostal na novi marquettski cerkvi. Tudi drugi upniki so se oglašali. Kar so mu dobre osebe dale za bolšjo postrežbo, je vse obrnil za potrebe škofije Misijonarju Tcrhorstu je dal svojih zadnjih 20 dolarjev rekoč: »Le vzemite; jaz ne potrebujem nobenega denarja več.« Ko je premišljeval o svojem življenju, se je večkrat spomnil tudi svoje mladosti in svojih kaplanskih let v Šmartinu pri Kranju in v Metliki. V svoji svetniški ponižnosti je dejal, da je nevreden služabnik Gospodov. ki se ne more zanašati na nobeno svojo zaslugo, ampak samo na božje usmiljenje in na moč zakramenta sv. pokore. Od novega leta 1868 skoro nI več zaspal; tudi zavžil je le malo. Zvesti sluga Gašper Schulte se ni ganil od njega: Baraga mu je pa prigovarjal, naj se ne trudi i njim. V noči pred praznikom sv. Treh Kraljev so mu še enkrat podelili sv zakramente Govor mu je popolnoma odpovedal; svoje skromne želje je mogel javljati samo Je z znamenji. Na današnji dan 1868 je ob dveh zjutraj tiho prišla smrt ponj in ga peljala pred božjega Sodnika in Plačnika, kateremu je nad vse zvesto, vneto in nesebično služil. Truplo so položili v škofijskih oblačilih na oder v stolnici. Bilo je silno mrzlo, zato so lahko čakali celih 12 dni, da bi se škofje in duhovniki mogli sesniti na pogreb. Pa škof ni mogel noben priti, ker so sneini viharji in zameti ustavili promet. Duhovnikov je bilo samo šest, med njimi tudi noš rojak in njagov drugi škofovski naslednik Janez Vf-tih. Zadnjega januarja je bil pogreb. Katoličani in drugovercl so do zadnjega kotička napolnili stolnico in mnogi niti noter niso mogli Vse se ie zavedalo, da je umrl naivečji mož ob treh včlikih jezerih ameriškega Severa, svetnik, apostol in pionir kulture. V Marquettu je v vseh obratih na ta dan počivalo delo. K počitku so ga položili v škofovski grobnici ped stolnico, ki je pa — ker je bila večinoma lesena — nad njim že dvakrat pogorela. Na levi od njega počiva škof Vrtin, zgoraj pa Ignacij Mrak, ki je z velikim obotavljanjem za njim vzel v roko težko palico škofovanja. Še o »častni« smrti polkovnika Avšiča Naše poročilo o mnenju komunistov, da je za Avšiča, kakor tudi za Mikuža edino »častna« rešitev samomor, je vzbudilo med raznimi dosedanjimi komunističnimi zavezniki veliko ogorčenje zaradi podle komunistične taktike. Dodajamo, da je poročilo točno in izraža mnenje višjih komunističnih" funkcionarjev, jasen dokaz, kakšno plačilo prejemajo »zavezniki« za svojo naivnost in stremu-štvo. S tem je komunistična stranka le še bolj dokazala podlost in nečlovečnost svojega postopanja. Iz zbirke ljubljanskih tipov » četrti tip jc oficir. Ne oficir v uniformi in z orožjem, ki vrši svojo dolžnost, ampak oficir v civilu. On so drži načela »Pre svega treba da sačuvaš život, tak iza toga dode filozofiranje«. Život — to je zanj udobno življenje, do katerega si pomaga s kakršnimi koli sredstvi — tudi s črno borzo, če je treba —-, obiskovanje domačih plesov po raznih bogataških družinah, pohajkovanje po promenadi, dvorjenje lepoticam in sploh ohranjevanje slarih tradicij izpred vojne. Vse drugo Je filozofija. Boj njegovih tovarišev za slovenske domačije in za slovenski narod, kri petnajstih tiso-čev, ki so jih poklali komunisti, njihovi grobovi ali kosti, ki nepekopano troh-nijo po vsej naši zemlji — V3e je filozofija, samo nepotrebna filozofija. Kakšno ime bi dal temu tipu? Samo oznaka s številko ne zadošča. Vsa raztegljivost pojma »tip« ne pomaga nič. Vanj no morete spraviti odurne figure človeka, ki je bil včasih častnik in je zdaj tako pljunil na svojo čast. Ali bi mu rekli OH? Ne, to je premalo. Vso do zdaj naštele lipo lahko spravite pod to oznako. prekosil v odločnosti: »Če sloriš kaj takega, te razdedinim. Kaj vendar misliš! Lahko se jtgodi, da padeš in komu naj potem izročim premoženje?« Seveda, premoženje je premoženje, to je tudi sinko razumel in se jo vdal. Kalerl teh dveh je večji tip? Št. 6: ta je podoben prejšnjemu. Zaradi nekaterih posebnosti pa vendarle zasluži posebno številko. Važna politična figura iz prejšnjih časov je, ima lim katoličanom (to so ti tipi že prej sami napovedovali); vsa tragika teh ljudi je v tem, da so sploh tipi. Pomislite, oni, ki so toliko govorili o lastni svoj-skosti in enkratnosti, o globokem osebnostnem življenju — oni niso opazili, da govore vsi isto, z istimi besedami, da se razvijajo v tragikomične tipe. Nikar ne mislile, da jih danes ni več v Ljubljani, da so šli v hribe ali pa so se izpre-obrnili. Kaj še! Nič kolikokrat jih lahko vidite na dan po ulicah. V študijskih knjižnicah jih najdete, po enkrat jih opažate celo pri obliajilni mizi. Ti ljudje sina, fanta in pol. Hrani ga doma — za so globoko religijozni (ločite dobro, pro lepšo prihodnjost. On se ne boji za fanta, ampak ... ima načelne pomisleke. Kaj bi rekli na primer Angleži, ko bi kdaj prišli sem? Ne, fant, bolje bo, da ostaneš doma in se učiš angleško. Tip! Naslednji — sedmi tip — je nekoliko lilerata. Piše najrazličnejše ustvaritve: idilične prizorčke iz otroškega življenja, nekrologe, nabožne pesmice v prozi po Kocbekovem vzoru, načelne članke, v katerih se bori proti vsaki načelnosti, kritike; zdi se mi, da je včasih pisal celo poročila o shodih pobožnih društev. ,le veren kristjan, v njem ni nič votlega in ponarejenega. Poln jo bogatih misli, ki Branki moramo svoj obstoj« Bukarešta, 15. jan. T. »NihJc se ne bo obotavPal izbrati med b">jem in zmago tor med uničenjem, ki bi sledilo kapitulaciji boja,« piše »Porunca Vremii«, Članek podčrtuje dejstvo, da dogodki v Teheranu dokazujejo, da so An^loamerikan-ci bodisi nesposobni, d* bi eo uprli sovjetskemu pritisku, ali pa, da so juijo- ..... ... ...........-------- . . r. _ . .. ------ —e....... _ vzhodno Evropo že kar vnaprej izročili tip!« Takrat se mi jo zdela ta beseda pada rodu, od katerega so ljudje včasih dežele, šele sredi decembra je pribežal. Sovjetom »Borimo se in se bomo borili preostra. Zdaj pa bi skoraj rekel... pričakovali, da bo katolicizmu prinesel Prej ni dobil polnega lista od komuni- Kako torej? Govoril sem 8 prijateljem o se iskrijo v zmeraj novih osvetljavah, človeku, ki jo pripadnik četrtega tipa. j Vedno se je boril proti organizatornemu čim sem ga omenil, je prijatelj zanič- prikrojevanju in ideološkim uresnjeva-ljivo pljunil in srdito dejal: »Prokleti njem sproščenih osebnosti. Skratka: pri- sim vas, religijoznost in konfesijonalnost, take vrste ljudje, kot vam jih popisujem, so že pisali razprave o teh dveh pojmih), morda pa se prav zato čutijo poklicane, da v imenu krščanske ljubezni vseodpuščajoče govore o komunizmu in podpirajo njegova človečansko-nacio-nalna prizadevanja. — Preveč sem se razpisni o njih. Drugi tipi bodo užaljeni. Toda pomislijo naj. da so ljudje sedmega tipa vedno veliko krasnoslovili, da niso nobene stvari znali povedati na kratko, jasno iu določno. S takim tipom ste lahko debatirali tri ure, ne da bi prišli z njim na jasno. Zalo ga seveda tudi ni mogoče tako na kratko opisati, kot druge. Osmi lip na primer ima vse bolj preprosto duševnost. To je neki begunec z ker branimo svoj obstoj,« poudarja list ob koncu. »Niti uporniški sirenski glasovi nekaterih prilizovalcev, niti grožnje nas Tip številka pet je bogat dovali po predhodnikih žalostnega imena — cesarskih badoglievcih — ad perpetuam rei memoriam. Če bi ostali na Gradu še leto dni, bi ne ostal kamen na kamnu .., Cerkev v Šmartnem ob Savi je dobila umetniški križev pot 16. januarja 1014. Danes po nedeljski službi božji ob 0.30 jo bil v naši podružnici župnije Sv. Petra slovesno blagoslovljen novi križev pot. So to reliefi izklesani iz umetnega kamna in preslikani z oljnato barvo. Zanimivo je, da niso križi na vrhu posameznih podob, kot je navadno, ampak so vdelani v levi spodnji kot pravokotnih reliefov, pred napisom, ki pove, kaj podoba predstavlja. Križev pot je mojstrsko delo g. profesorico Elde Piščanec. Podobam so pozna, da jih je umetnica izdelovala res z ljubeznijo. Da-si je križev pot moderno delo, se prav odlično sklada z lepo prenovljeno no- tranjostjo baročne cerkve. Križev pot je naročila naša soseska v spomin na te hude vojne čase, zlasti pa v zahvalo, da jo bil naš konec doslej tako Čudovito obvarovan pred hujšimi nesrečami. Pa še nekaj; v prenovljeno cerkev kar nismo mogli obesiti starih na papir tiskanih podob križevega pota. Lani je namreč znani cerkveni slikar g. Peter Železnik, isti, ki je obnovil tudi stare Jelovškove fresko v naši župni cerkvi Sv. Petra, prenavljal notranjost naše cerkve. Pri tem je odkril tri lepe nad 200 let 6tare freske ter jih renoviral. So to roženven-ska Mati božja z Jezuščkotn na stropu, na stenah pa Sv. Florijan in Sv. Lukež. Novi grobovi . "f Marija Erbežnlk. V Ljubljani je umrla mati gospa Marija Erbežnik. Blago rajnico bodo pokopali v sredo ob pol štirih popoldne iz kapele svetega Jožefa na Žalah. -f" Franc Keše. V Ljubljani je za redno zatisnil oči posestnik Franc Keše. Rajnega bodo pokopali v četrtek, 20. t. m., ob treh popoldne iz kapele sv. Frančiška na Žalah. ■J" Ludvika Bernhard. V Ljubljani jc umrla mati gospa Ludvika Bernhard roj. Papež. Blago muter bodo pospremili na zadnji poti v četrtek, 20. t. m., ob štirih popoldne iz kapele sv. Andreja na Žalah. t........ — II — stopil proti trgovcem, ki so z alkoho- lom Indijance zastrupljali, in proti vla di, ki jih je nasilno izrivala iz njihove domovine, se je moral umakniti v pokrajine okoli gornjega jezera, kjer je deloval med Čipeva-Indijanci. Posrečilo se mu je Indijance civilizirati, pridobiti jih za abstinenco in deloma naseliti v malih redakcijah. Dno 1. novembra 1853. leta je bil v Cincinnuli-ju posvečen za škofa in imenovan za prvega apostolskega vikarja novega vikariata Upper Michigan. 1837. leta je postal vikariat škofija s imenom Suult-St. Marie. Devet let pozneje je za- radi boljših prometnih zvez premestil škofijski sedež v Marquette. Na zboru l ameriških škofov v Baltimoreu ga je ■J- Jelisava Veble. Včeraj jc umrla zndela kap, nakar je po skoraj polna kirurški kliniki gospa Jelisava Ne- drugoletnem hiranju umrl v Mar- ble, vdova po tajniku na glavarstvu v qUetteu. Duhovnik Jecker je Barago Novem mestu. Pogreb drage pokojnice oznafi| takole: »Njegovo življenje je bo v četrtek, 20. t. m., ob pol treh po- , bj]0 polno samozatajevnnja in goreč-poidne iz kapele sv. Ahaca na Žalah. nostj, odlikoval sc je po nenavadnih Nnj rajni počivajo v miru, vsem njihovim dragim naše iskreno sožalje. Zgodovinski paberki 19. prosinca: on.* , 1868. leta je umrl v Ameriki nas rojak Ireuej Friderik Baraga, »apostol Indijancev«, eden prvih pionirjev kr-ščanskeincivilizacije med severno-ame-riškimi 'Indijanci. Rodil se jc 29. ja- nuarja 1797. leta na gradiču Malavas . pri Dobrniču na Dolenjskem. Ljudsko »cim. talentih, ki jih je porabil v božjo čast in v korist najbolj trpečih reve-žpv. Veljal bo tako dolgo za pijonirja krščanstva, dokler živijo v tej dežel' ljudje, ki znajo ceniti tako vrline in kreposti.« Kljub naporom v misijonih jc bil Baraga še vedno literarno delaven, poleg slovenskih nabožnih knjig je napisal tudi slovnico in slovar čipevskega pouka in celo vrsto nabožnih knjig v čipevščini in otav- Za duiiaftnji dan Roledaf Sreda, 19. prosinca: Kanut, kralj in mučenec; Marij, mučenec; Piju, mučeuica, Germanik, mučenec. Četrtek, 20. prosinca: Fabijan, papež in mučenec; Sebustijan, mučenec; Evtimij Vel., opat. Dramsko gledališče »Robinzon ne sme umreti« — Red Sreda. Ob 16.30. Operno gledališče »Mrtve oči« — Premiera. Red Prvi. Ob 16. Kino »Matica« »Lažnivi kljukec«. — Predstave ob 14.30 in 17. Kino »Union« »Priljubljeni svet«. — Predstave ob 13.30 in 17.30. Kino »Sloga« »Kogar bogovi ljubijo«. — Predstave ob 14.30 in 17. Lekarniška dužba Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Bleiweisovu c. 43, mr. Irnkozcv, ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, šelenburgova ul. 7. I S C e m o pisarniške prostore 3—4 sobe s pritiklinami v centru mesta Ponudbe na ** oglasni oddelek ped »TOVARNA« 399 Dramsko gledališče Sred«, 11 januarja ob 1(1.30: »Robinzon ne ■mo umreti. Red Sreda. Četrtek, 20. januarja, ob Ifi.30: »Cvetje v jeseni«. Izven. Cene od 18 Ur navzdol. Petek, 11. januarja: Zaprto. Leakovčeva Ifra »Vera tn nevera«. T)e-jnnje so godi v sodobnem čnsu na kmetih V njom jo orisan problem resnične ln samo navidezne vore, fartzojstva ln cestnl-narstva. Delo je tako po jezikovni kakor po reiijskl koncepciji aurrealiiitičiiega »napaja tn obotn v prvovrstni zasedbi In M SkrbluSkovl relljl zanimivo predstavo. Premiera bo v soboto, 22. t. m., za red Prvi. Onerno gledališče Sreda, 19. januarja ob 16.: »Mrtve oit« Premiera. Red Prvi, Četrtek, 2*. Januarja, ob 15.30: »Sneguročka«. Rod Cotrtek. Petek, 21. januarja: Zaprto. Deloma nova zasedba partij v IVAlber-tovl operi »Mrtve oči«. V letošnji Izvedbi nam bo prineslo to delo nekaj novih zasedb. Novi bodo: Janko v pnrtljl niunoet-nika Arcozija, Dolničar kot stotnik Oalba, Spanova kot Ruta, Barbičova v vloiri pastirska in Urbaničeva kot Sar«. Ostala za. sodba s Heybalovo, Golobovo la Polajnar-jevo v glavnih partijah ho lanska. Dirigent S. lluhad, režiser O. Dobovec. Pre. mlora bo danes za red 1'rvi. pri in srednjo šolo je dovršil v Ljubluni, potem je poslušal na dunajski univerzi pravo. Tam mu je bil dušni voditelj Klemeu Marija Dvoršak, vzbudil mu je duhovniški poklic in ga navdahnil s cerkvenim duhom. Baraga je stopil v ljubljansko bogoslovje in bil dne 21. sept. 1823. leta posvečen v mašnika. Kot kaplan v Šmartnem pri Kranju je deloval z apostolsko gorečnostjo kot pridigar in spovednik in kljub ugovorom janzenistov vnemal ljudstvo za pobožnost do Srca Jezusovega in Božje Matere. Pritožba janzenističnega dc-kuna je povzročila preiskavo in pre-meščenje v Metliko. Ko je tudi tam naletel na odpor janzenistov, se je umaknil v Ameriko. Kot metliški kaplan je izdal molitvenik »Dušna paša«, molitvenik se je ljudstvu tako priljubil, da je doživel devet izdaj. Sredi januarja 1831 je dospel Baraga v Cin-cinnati, odkoder ga je škof Femork poslal v indijanske misijone. Med Indijanci je misijonaril 25 let, in sicer najprej med Otava-Indijanci ob Michi-ganskem jezeru v Arbre Croche, kjer je še v prvem letu skoraj vse spreobr- nil, potem v Grand Rivera. Ker je na- knjižnico »Svet«. Kupujte novo izšlo knjigo »Slo vence ve knjižnice« »BOBRI« III. de! ki jo je spisal Janez Jalen Knjigo dobite po knjigarnah in trafikah. BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB Novo mesto Naročnike »Slovenca« in »Slov. doma« obveščamo, (la bodo odslej prejemali časopis poštno na dom clostnv-ljen. Kdor bo želel naslov spremeniti, naj se zglasi v podružnici »blovenca«. lstotam se sprejema naročnina in nova naročila za »Slovenca«, »Slovenski dom«, »Domoljub« ter nn 111. letnik Slovenčcve knjižnice in na znanstveno ---KRASNA 11IBLIOKII.SK A 1ZDAJA- Šcjtek Cankarjevih pisem (ob lelnici pisateljeve smrti) Pisma so podnna v natančnem fnksimiln Izvirnik«. ObSiren uvod je nspijol dr. T. Debeljnk. Knjig« je izšlo v 500 izvodih in velja 220 lir. LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Taksna prostost za vloge »Zimske pomoči« Na podlagi čl. I. nareclbe o upravljanju Ljubljanske pokrajine z dne 20. septembru 1943, št. 4, Službeni list št. 273-86 iz. 1943 odrejam: Čl. 1. Prošnje, ki so vlagajo pri pokrajinski socialni ustunovi »Zimska pomoč« za podpore v denarju ali blagu iz njenega sklada, so tukse proste. Čl. 2. Tu naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu šefu pokrajinske uprave v Ljubljani. Ljubljana, dne 11. januarja 1944. Prezident pokrajinske uprave: Dlv. general RUPN1K, 1. r. Čas zatemnitve se bo spremenil z 20. jnnunrjcm. Od tedaj naprej veljajo predpisi o zatemnitvi od 17.30 do 6. OBVESTILA »PREVODA« Nakazovanje živil za februar Trgovci, zadruge in peki v Ljubljani nuj dvignejo pri »Prevodu«, Novi trg 4-IL, nakazila za rucionirnno blago (moko, koruz.no moko, testenine, riž, milo, gruli, sol in vžigalice) potrebno za razdelitev v februarju. Nakazila sc bodo izdajala po naslednjem redu: četrtek, 20. t. m., vse zadruge in trgovci z začetnicami A—Č; petek, 21. t. m., trgovci od D—J; sobota. 22. t. m., K; ponedeljek, dne 24. t. m. vsi peki, ki dobijo tudi za peko potrebno sol; torek, dne 25. t. m. trgovci z začetnicami L—M; sredo, dne 26. t. m. trgovci z začetnicami N—P; četrtek, dne 27. t. m. trgovci z začetnicami R—T: petek, dne 2S. t. in. trgovci z začetnicami U—2; solioto, dne 29. t. m. eventuelni zamudniki. ; Nadalje opozarjamo: Prodaja ra-cionirunega blaga se sme vršiti le na odrezek, ki ga trgovec odreže od nakaznice izdane po mostnem poglavarstvu. Odrezek sum je neveljaven. Trgovci in zadruge pazite, da boste oddajali racionirana živila samo svojim stalnim in prijavljenim odjemalcem. Novi naseljenci se morajo z živilsko nakaznico oglasiti pri »Prevodu«, tla jiin vpiše trgovca, kjer bo prejemal racionirana živila. Tudi zamenjavo trgovca se more izvršiti le z dovoljenjem »Prevoda«. Dnevne novice Prlniorell Edina za ljudske tole ln edino oil oblasti odobrena je »Uobič, Slovenska slovnica s pravopisom«, ki je lzJla v zalotbl Klolnmajrr & lluuiborg, Ljubljana, Miklošičeva 16. Obve&čamo vse trgovce, ki so podpisanemu odboru darovali os. prodali v tem ali preteklem mesecu raeioulrano tekstilno blago, da se zgluso v dnevih od 20.- 22. L m. v n«S| pisarni, kjer bodo projell bon z odgovarjajočim Številom točk. H seboj nnj prinesejo potrdila, ki ao jih Izdati nafti nabiralo! j brus teh potrdil bouov s točkami ne bomo Izdajali, Uradne ure v n«»l pl. »arnl so vsak dan od 9-12 la od IS—18. — Odbor za boiičuo obdarovanje ranjenih domobrancev in civilnih Irlev komunizmu, Šelenburgova ullea 0-II-, tel. 24-58. Sehiiherlove pesnil oh originalni spremljavi lutnje bo pel lil se tudi spremljal v oddaji ljubljanskega rndl.la d«ne«, v sredo, ob 1!) duš mojster (t. prof. Stanko Prek. Na to novost našega glasbenega življenja opozarjamo. Dr. Diizetiu Merita k lopet rodno ordmira, Miklošičeva e. 18, od 2. do '/1 4. ure Vplsovanjo v tečaj o uegt In prehrani dojenčka se bo vrSilo na oddelku za zdrnv. * t veno znSMto mater, dojenčkov ln otrok higienskega zavoda (DečJI doin, Liplčevn ul. 3) vsak delavnik dopoldne. Prlčelek tečaja bo 24. januarja oh 16. Tečaj traja tri tedne — 12 ur — ter Jo brezplačen. 10 It M KOT PASI 11.1{ ta dezinfekcijo nit In trla durilte v vaakl lekarni. Pecilni prašek v odlični predvojni kakovosti izdeluje Žikin la-I b o r a t o r i j. Poizvedovanja Najden jo bil otroSkl ovratnik Iz polhove kožo v smeri od stolnico do frančiškanske cerkve. (--- SLOVENEC 20. Januarja 1944 3. ČETRTKOVA STRAN v Pred školijo 5 Miklošičeva c. 5 Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Nesreča na rakovniškem kolodvoru I kmalu bodo godovali sv. Neža, Vinccnc ' in Pavel, ko navadno pritisne najhujši V ponedeljek 17. t. m. se je primerila mraz, ki ga v deželo prinese sv. Anton na rakovniškem, prejšnjem dolenjskem pUščavnik. Ta je v ponedeljek 17. t. m. kolodvoru nesreča. V Bruhanji _ vasi, ob- ji0doval Letos nam je sv. Anton naklonil čina Videm-Dobrepolje bivajoči železni- ]cp0i t0pi0 vreme. Lani 18. januarja smo čar, 31 letni Ivan Kastelic, je na omenjeni jn)ei; v Ljubljani zjutraj --11.5" C, po dne-postaji skočil z vlaka tako nesrečno, da si v; pa _8« c Letos na ta dan je bila ju-je zlomil desno nogo. Z reševalnim avtom tranja najnižja temperatura za stopinjo je bil prepeljan v ljubljansko splošno bol- j nad „jčl0. Zanimivo je dalje, da ni bila nišnico. Prav mila zima je letos Stari in izkušeni ljudje, ki se spoznajo na vse vremenske izreke in vedo za vse hude zime, ne pomnijo, da bi imeli januarja kot letos tako izredno milo, zmerno mrzlo vreme. Prva polovica januarja je bila v mnogem pogledu slična marcu. Ju- KULTURNI OBZORNIK Deloma nova zasedba opere »Mrtve oči« V letošnji uprizoritvi D'Albertove opere »Mrtve oči«, bo pel partijo rimskega namestnika Arcezija g. Vekoslav Janko. Ta skromni, toda vzgledno vestni in glasovno odporni pevec, je podal tekom let v vsej tišini, brez bučne reklame, močne poskušnje svoje pevske zmogljivosti, naj omenimo samo nekaj najizrazitejših partij: Seviljskega brivca, Germonta, Malatesto, Onjegina, grofa Luno, Shar-plessa, Renata, Marcela in Schaunarda, Valentina, Reicha, Lescauta i. t. d. V . ------- »Mrtvih očeh« ima možnost, da uveljavi sposobnosti, F Golobovo kot odlično sabo že veliko baritonsko partijo v »Wertherju« in Schaunarda v »La Bohe-me«; vskočil je že kot Germont in Valentin. Dolničarja odlikuje izredna muzikal-nost in dober spomin pri študiju partij, ki jih lahko naštudira v nenavadno kratkem času V igralskem pogledu je v razvoju in je kot Schaimard izpričal, da se v skrbni režiji lahko razveseljivo uveljavi. Novi bodo še: N. Španova v partiji Rute in Urbanlčeva v vlogi Sare. Od lanskih izvajalcev naj imenujemo na prvem mestu V Heybalovo kot Myr-toclo, ki ji je prinesla nov umetniški uspeli, M. Polajnarjevo kot Arzinoo, por bo posvečena padlemu grahovskemu junaku FRANCETU BALANTIČU enemu izmed najboljših naših mladih pesnikov Za zimsko pomoč Iz pisarne odbora za »Zimsko pomoč« smo prejeli: Gospodična Greti Vanisch je poslula svojo sliko Marije z Jezusom v zalivalo odboru Zimsko polnoči, češ da nuj sliko produ in denar razdeli najpotrebnejšim. Slika je no ogled v izložbi Ljudske knjigarne. Ponudbe cen pošljite prosimo odboru Zimske pomoči. Za informacije glede »Zim«ke pomoči« kličite: 47-71 (int. 44)! Prostori Zimske pomoči so v 1'uccinijevi ulici št. 9-1. levo. Denarne prispevke piši-Ijujtc po čekovnih položnicuh na >l'o-krujinski podporni zavod — Zimska pomoč — ček. račun 16.580. Opozorilo hišnim lastnikom Hišni lastniki oziroma njihovi zn-stopniki in pooblaščenci v Ljubljani se ponovno opozarjajo na čl. 6. na redbe g. preziuenta |>okrajinske upra ve (Služ. list z dne 22. XII. 1943, št. 57-102). Po tej naredbi morajo vsi imetniki stanovanj, v katerih prebiva manj oseb, kakor ie sob — za sobo se štejejo tudi kabineti in posclske sobe, ne pa poslovne sobe — plačati za Zimsko pomoč enkratni prispevek 2% celoletne kosmate najemnine oz. vedo, da je lani zemljiški knjiga zaznamo- po davčnem oblastvu ugotovljene navala 532 predlogov za izbris vkn;iženih jemne vrednosti. posojil in teriatev, ko ie bilo leta 1942 za- Hišni lastniki ozir. njihovi zastop-znamovanih 566 izbrisnih predlogov Lani niki in pooblaščenci, ki še niso tega so bila izbrisana razna posojila za storili, naj takoj zberejo od prizadetih 32.230 450 din, predlanskim za 51.840.747 imetnikov stanovanj te prispevke ter dinarjev, dalje za 5.281218 lir, predlan- j čimprej oddajo s seznamom plačnikov skim 4.643 156 lir, 2,663 843 K, predlan- ! Zimski pomoči, Puccinijcva ulica 9-1, skim 2,205 332 K in niposlcd lani 29 510 du se izognejo posledicam, ki jih pred-krajev, med prvimi, posvečene Bledu .j»lo-Največje?< Je ponovila belolasa gospodična in njeno obličje se je slabotno razjasnilo. »Glej, glej, Ola, ti še razmišljaš o tem, kaj je največje?« »Tako jo.< Ona pa je stala vsa zamišljena in rekla: »Res, nemara je nekaj, kar jo največje.« »Na primer?« Ola je tako rekoč kar ni izpustil iz klešč. Nastal jo odmor in čutila je, kako jc vsi gledajo. >Na primer, res... če prostovoljno služiš človeku, ki ti jo prizadejal najhujše bolečine.« Nato pa jo odprla oči in jo bila vsa iz sebe, ker je ^preveč povedala. obrnila se je in je brž odšla nazaj v jedilnico. Vrala so se varno zaprla za njo. Vei so 6e ozrli zdaj na oskrbnika, ko da bi pričakovali pojasnilu od njega. Ola pa je s svojim lahnim nasmeškom spet zaprl očt in se ni za nikogar zmenil. »To je pa gospodična,« je nenadoma nekdo dejal in je gledal skozi okno. Mlado, vitko, visokoraslo dekle v modrem plašču in s slamnikom na glavi je stopilo iz velike veže, hkrati pa je hlapčič privedol konja in lahko kočijico k stopnišču. Dekle si je natikalo rokavice za vožnjo. Obraz ji je bil svož, rožnat, prav nič opaljen od sonca, obrvi so bile široko in temne, rjavi lasje pa so bili zviti v vozel na tilniku. Nasmehnila se je hlap-čiču, dasi so bilo njene oči zariple od joka. »Hvala,« je rekla in stopila na voz, vzela bič in vajeti in se odpeljala, a 6iv laponski pes je planil ves nor od veselja, da smo iti z njo. »Gotovo gre po brata na kolodvor,« je dejala slu-žiučad v kuhinji. tfdova z Bruseta je bila umrla brez otrok in vsi so vedeli, da je bila lo velika nesreča zanjo. Da se je njen mož zapil in je kazalo, da bo vse imetje pognal, to je bila zmožna preprečiti. Da je imel rad drugo in je njo vzel samo zaradi denarja, je odkrila šele pozneje, a to je požrla in nihče naj ne bi slutil, da jo to vedela. Toda — da ji ljubi Bog ni hotel zaupati nič otrok, ki jih je po kočah sobenjcev in dninarjev toliko natrosil, to ji je ustvarilo nekakšen obračun med Njim in seboj in v tej zadevi ni hotela popustiti. Pogrešala je otrok, koprnela jo po majhnih ročicah krog svo- jega vratu, toda leta eo minila In prišel je čas, ko je bilo smešno, da bi še upala. In postala je stara in zagrenjena in začela jo 1 denarjem in oblastjo vladati tistim, ki so imeli to, kar je ona pogrešala. Nekega dne pa je vzela "dva otroka k sebi, dečka in deklico, otroka svoje nečakinje. Njun oče, inženir Holm, jo bil včasih imeniten inženir in jo bil tudi imovit, a zaradi bolezni in raznih premoženjskih izgub jo zašel v bedo. Zdaj je živel nekje v gorski kotlini in je skušal kot kmet in vaški kovač preživljati sebo in svojo ženo Vdova z Bruseta ga ni nikoli marala in svoji nečakinji jo žo od vsega začetka napovedovala hude stvari že koj takrat, ko so je obesila na tega tujca. A žlahta je žlahta. tudi njo sta potegnila za seboj, tako da jo morala nekega lepega dne utrpeti sramoto iu škodo. To pa naj bi bilo zadosti enkrat za vselej. Zdaj naj le oba živita kakor sta si postlala. Nekaj drugega pa sta bila njuna dva nedorasla otroka, ki sta bila nedolžna, bila sta njeno meso in kri in ta dva naj bi se ne pogreznila na dno revščine staršev In tako ju jo vzela k sebi, a le pod enim pogojem: otroka morata postati njena last. Starši niso smeli priti na obisk, nobenih pisem ni smelo biti med starši in otrokoma, bodi o posebnih ali navadnih prilikah, sploh, je rekla, ima pa najrajši, da si nič no pišejo. Oba malčka bosta imela v njej mater, zatorej ni bila potrebna Se ena mati. Kaj so pravi starši čutili pri tem, to je ni nič brigalo, saj so morali biti ob taki rešitvi samo veseli. Kaj je novega pri naših sosedih Iz Trsta Tržaški župan je objavil, da se morajo vsi vojaki bivše italijanske vojske s svojimi vojaškimi dokazili prijaviti na občinskem uradu Na podlagi teh dokazil bodo izstavili redne odpustnice, ki bodo nato dostavljene okrajnim vojaškim oblastem. Samo kdor bo imel v redu svoje papirje, bo lahko odločal o vstopu v republikansko vojsko ali pa v delovno službo. "Deutsche Adria Zeitung«. Naš list jc Žc poročal, da je začel s 14. januarjem iz-bajati v Trstu nov nemški dnevnik »Deiit-•clie Adria Zeitung«. Prva številka jc bila relo bogate in pestre vsebine. Poleg vojaških in političnih člankov je objavil list tudi zanimive krajše članke o Trstu kakor na primer zanimiv potopisni članek od Občin proti Miljam, v katerem piše avtor med drugim: »Tu v Občinah, komaj 25 minut od Trsta, naletimo na dva svetova: Italijane in Slovence. Tu se pričenja del Jadranskega primorja, v katerem je materinski jezik slovenski, v katerem se ljudje drugače imenujejo, drugače izgledajo in drugače stanujejo.« Uradno je bilo objavljeno, da bodo letalske alarme vedno oznanjale sirene in zato ni nobenega razloga za vznemirjenje, ker bo znak vedne dan pravočasno in bo vsokdo ukrenil vse potrebno za varnost. I' Guardia Civica v Trstu. V petek so bili v Trstu nabiti letaki tržaškega župana g. adv. Cesare Pagninija, kjer se pozivajo predvsem letniki 1900 do 1926, naj sc prostovoljno javijo v Guardia Civica, ki je bila ustanovljena v Trstu. Jajca na trgu. V Trstu je dovoljena prosta prodaja jajc, ki jih je kakor na trgu tako v mlekarnah dovolj. Cena jc L 7.20 do 7.50. Limone. Tudi v Trstu je težko dobiti limone, včasih jih pa le kdo kar v kovčku prinese iz južnejših krajev in jih kljub visoki ceni 8 do 10 lir za kos hitro proda. Sobotni tržaški živilski trg jc bil zelo Založen. Mnogo ie bilo jaboik, ki jim je cena na drobno 11 lir za kilogram. Obilo jc bilo tudi solate, cvetače. zelja in repe. Smrtna kosa. V Trstu so 14. januarja umrli med drugimi: 59 letni Kravanja Vin-cenc, 63Ielni Pečenko Ivan, 31 letni Mauri Jožef, 70 letna Košuta Ivanka, 73 letna Teršinovič Jožeta, 66 letna Lah vd. Kosmač Jožefa in 66 letni Stražnicki Jožef. Poroka. Poročila sta se Piščan Evgen delavec in gdč. Štoka Ivanka. Velika tatvina. 7-a 109 000 lir plena so odnesli neznani tatovi, ki so vdrli v noči cd srede na četrtek v pisarno g. Henka in g. Stefesa v ulici Mazzini 14, in sicer 25.000 lir v gotovini, zlatnino ter dragoceno zbirko znamk, k: je bila sama vredna 40.000 lir. V tržaiki galeriji »Trieste« se je te dni začela razstava del slikarja Stracca. Neznanci so vdrli v pisarno dr. Jakoba Svetca in so nakradli toliko, da je dr. Svetec oškodovan za najmanj 100.000 lir. Ukradli so tudi zbirko znamk v vrednosti 40.000 lir. — V ulici Ginaslica 25 so tatovi vdrli v stanovanje Umberta Da-nielja. Škoda pa ne presega 500 lir. Z Goriškega Uvedba slovenskih družinskih imen. — »Deutsche Adria Zeitung« piše, da slovenski listi z zadovoljstvom objavljajo novico iz Gorice, ki pravi, da lahko družine, katerih imena so bila poprej oblastveno italiianizirana, zopet pridobe svoja stara rodbinska imena. Iz Vidma bo dne 8. februarja odpotovala druga skupina delavcev na delo v Nemčijo. Zanimanje za delo v Nemčiji je veliko. Videmska občina je sklenila ustanoviti domačo stražo za zaščito domov. Častna dolžnst vsakega meščana je, da sodeluje pri tej straži. Za opremo in orožje je preskrbljeno, prav tako pa je predvidena tudi odškodnina. V slučaju poškodb ne bo občina skrbela samo za poškodovance, nmpak tudi za člane njegove družine. Prijave se sprejemajo na občini. ** "pod. Štajerskega Počastitev padlih v Šmarju pri Jelšah. V Gajir padlih, ki ga jc uredila krajevna skupina v Šmarju pri Jelšah, so pred nedavnim počastili spomin padlih junakov s posebno žalno slovesnostjo, pri kateri so bili postavljeni spominski napisi za junake iz krajevne skupine, padle na vzhodu. Bili so to Franc Adrenšek, Franc Grad, Franc Mujecn, Avgust Gunšer in Friderik Na-ratl. Slovesnosti so se udeležili brum-bovci, mladina, gasilci, javni funkcionarji in poleg prebivalstvu tudi številni sorodniki padlih. Junaški Spodnještajerci. Kot četrti vojak iz krajevne skupine oljčane je dobil železni križec druge stopnje Fr. Stumberger iz Spodnjih Poljčan. Prav tako odlikovanje sta prejela kaplar Avgust Jurše iz Rogaške Slutine in gre-nadir Franc Frišek iz krajevne skupine Šmarje pri Jelšah. Zlata poroka. V celjski okolici sta obhajala zakonca Jožef in Terezija Krušič zlato poroko. Krajevni skupinski vodja je paru izrekel čestitke in posebej poudaril, da sta zredila enajst otrok. Ker sta še sedaj trdna Spodnje-štajerca, čeprav ima jubilant 81, žena pa "9 let, jima je v posebno priznanje izročil knjigo Adolfa Hitlerju ■»Moj boj?. Nesreče. V mariborski bolnišnici so sprejeli naslednje ponesrečence: 43 letnega delovodjo Leopolda Preglja in 45 letnega kovača Franca Rojceka, oba sta doma iz Maribora in sta se potolkla pri pad- cu z motocikla. — 43 letni Žagar Janez Krejač iz Maribora je padel s kolesa in si zlomil nogo. — 40 letni tovarniški delavec Franc Cvetko iz občine Slivnica se je potolkel po glavi. — 32 letnemu premika-ču državnih železnic Adalbertu Subotič sta odbijača vagona pri sklapljanju zmečkala sredinec. — Zidarski pomožni delavec Alojzij Gorišek se jc izredno hudo ponesrečil pri delu na stavbi, ko je navijal vreteno gradbenega škripca. Veriga se je namreč sredi dela odtrgala, zato pa je ročica udarila z vso silo nazaj in Gorišku zlomila roko in zbila čeljust. Zaradi nevarne poškodbe je bil prepeljan v bolnišnico v Graz. MALI OGLASI DEKLE i/učena Šivilja, iSče služIm. Društvena ulica 16. (a ZAČETNICA 7. nekaj prakse žrli mesto inštrumentarke v zobozdravniki prak-Ponudbe v unravo »Mariji- »Slov.« poti va« št. 402. (a DE2ELAN srednjih let išče takojšnje zaposlitve kot si upa. skladiščil i k 'ali podobno. Ponudbe na upravo »Slovenca* poti »Marljiv iu poSteiu St. 409. (a SAMOSTOJNO KUHARICO iščem k 2 osebama. » Ponudbe upravi >Slo-veneac pod »čista in poštena« št. 406. (b SPREJMEM V SLU/BO pošteno, pridno dekle, staro 25—»0 let. kot sobarico takoj ali s t. februarjem. Ponudbe upravi ^ »Slovenca t pod »Sobarica« 403. (b HLAPCA ~ treznega. za kmečka rlela, takoj sprejmem. Trnovski pristan 20. DEKLE pridno in pošteno — sprejmem za vsa hišna dela k 2 starejšima osebama. Kodeljevo, Povšctova 72. (b BRIVSKEGA POMOČNIKA mlajšega, sprejmem. -Plača dobra. Fr. Čoka u, JSovi trg .št. l. (b GOSPOD, ki je našel v soboto dopoldne črno pleteno rokavico od mesarja Ureeeljuik po Gasilski cesti, naj jo odda v Jerneje vi ulici št. 41. 1-2 SOBI opremljeni nli prasni ▼ stropom centra, iščem. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Strogo separirano« 416. (s SREBRNINO kovance, žlice, verižice prstane, zapestnice, namizno orodje, vuze ter druge dragocenosti kupimo po najvišjih cenah. Takojšnja gotovina. Rudolf Zore, Ljnbljana. Gledališka ulica 12. KRASNE SPALNICE jedilnice io kuhinje stalno na zalogi pri tvrtlki »Pohištvo« Ma-lenSek, Gosposvetska c. 258. Lokal: Medvedova 28. Odprto v torek, četrtek iti soboto od 3 do 5 pop. » KLAVIR dobro ohranjen, prodam. Vaslov v upravi »Slovencat pod 408. Slov.« pod št. 403. rt ZAŠČITNA SESTRA išče opremljeno sol>n pri dobri krščanski drn/ini. Naslov v npr. »Slov.« jiod št. 407. (« mm i, podgane in ščurke zanesljivo pokončate s - strupom, ki ki dobite, v dro-geriji KANC, židovsko ulica I, (i s mlada prašička za nadaljnjo rejo prodan). Naslov v' upravi »Slov.« pod 4U. __ tj , JABOLKA dobilo na odrezke >l-4< v Maislrovi ulici St. 10. (| iščemo vec sob za pisarno O—t sob nn stanovanje) v cen trn mesta. Ponudbe i nuraio »Slovenca« pod > Pisarniški prostori« st. 400. (e IEL KINO »SLOGA« 17" Izredno dela nemške filmske imetnosti! Dokument življenja in dela največjega žcuija MOZARTA v velefiluiu »Kogar bogovi ljubijo« Odlični umetniki: liani Holt. VVinnie Marku*. Irene vod Meyendorff. Paul tltirbiger. Sodeluje: Dunajska filharmonija in slavna pevka-koloratnrka Erna Berffer in drugi. Najlepše melodije i< oper »Figarova svatba«, »Dou Juan«, »čarobna piščal« in »Requicin«. Zaradi velike dolžine tilma PREDSTAVE ob delavnikih) 14JC in 17; "u KINO »UNION« n" Zanimiva usoda zakoua današnjih dni , •. »Priljubljeni svet« Briglte Horncj, WiIW Frltsch, Paul Dahlke itd. PfeEDSTAVi ob delavnikih! 1S.SD In 17.101 "L KINO »MATICA« " " ViSck letošnje filmske cezonel Vetefilm ▼ barvth o neverjetnih pustolov-ičiuah ^slovitega barona Mtinchhaui-eua ... NajdovrSenejSe A;lo * Agfakoloru. Velezaniinivo dejanje — odlični igralci in prekrasne naravne barve »Lažnivi kljukec« Igralci: lian. Atber*. Bririta Horney, lise Werner, lian, Branseveller itd. Zaradi izredne dolžine filma PREDSTAVE ob delavnikih) U.SO In 171 Ne, koliko kdo da, ampak koliko hi mogel dati, na to bodo nekoč gledali. Umrla nam je naša ljubljena mama, stara mama, sestra, teta in tašča, gospa Marija Erbežnik Pogreb drage pokojnice bo t sredo, 19. jan. 1944, ob pol 4 pop. z Žal, iz kapelice sr. Jaicfa k Sv. Križu. Ljubljana, Maribor, 17. jan. 1944. Žalujoči: sinova: Robert, Fredi — hčere: Leniea, Eni, Marjauca — sestra Slava, in ostalo sorodstvo DELAVCI i« oradnfo železnice v Ljubljanski pokrajini — sc sprejmejo. Prijave sprejema Borza dela v Ljubljani. Za Tcdno nas je zapustil na5 ljubljeni mož, oče, brat in stric, gospod Franc Keše posestnik Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 20. januarja 1944, ob 3 popoldue z Žal. iz kapele sv. Frančiška k Sv. Križu. Ijubtjana, Golobinjck, 18. jan. 1914. Žalujoči ostali Dotrpela je naša srčno ljubljena mama, stara mama in tašča, gospa Ludvika Bernhard roj. Papež K večnemu počitku jo spremimo v četrtek, dne 20. januarja 1944, ob 4 popoldne z Žal, iz kapele sv. Andreja k Sv. Križu. Ljubljana, Jesenice, dne 18. januarja 1944. Globoko žalujoči: Elizabeta, hčerka Anton, sin Frančiška roj.Schinal, snaha E t i c a , vnukinja F. CHIESA 42 »Veslc, da nisem ostala sama? Vem, <3a vam je to znano; o hotela sem reči s tem, da se ne smatram prosto z ozi-rom na nesrečo domačih « »Vem da ste zelo dobri in velikodušni. Nihče vam ne bo branil, da bi nc bili to tudi v bodoče ... »Vam je znano, da če se poročim, bom lahko razpolagala z precejšnjim premoženjem?« »Tega nisem vedel.« »Da, razpolagala bom z dediščino, ki jc zdaj vezana. Moj mož pa ne sme misliti, da je ta denar brez obveznosti,..« »Lahko boste razpolagali s svojo lastnino kakor boste hoteli, ne da bi morali za to komu odgovarjati.« »Oprostite, da vam to pripovedujem. Zdi se mi potrebno. Še nekaj vam moram povedati...« »Ali veste,« je pristavila po kratkem molku, »da nisem tak angel, kot me je morda opisala gospa Gema? Tudi jaz imam napake, ki niso niti redke, niti majhne. Trmasta sem... neuklonljiva...« »Saj tudi jaz nisem brez velikih napak « >Vem, da ste praktičen katoličan. Tudi jaz sem verna in tudi molim včasih. Toda navadno molim kadar me teži kak velik križ ali če se bojim kake nesreče. To bržkone niso najboljši nameni. Rada bi znala moliti tudi tedaj, ko srce ni bolno in ko ne grozi nobena nesreča. Rada bi, da bi moja vera bila trdna in jasna, ne pa kot megla nad prepadom... Rada bi, a zaenkrat mi še ne uspe.« »Čakal bom z zaupanjem in brez ne-potrpežljivosti « Nekaj časa sta molčala, nato pa je Amarilis zopet začela govoriti: »Zelo ste dobri. Toda povedati vam moram še nekaj, kar vas bo užalostilo. Odpustile mi, a moram... Veste, da nisem zaljubljena v vas . .. zaenkrat...« Profesor ni odgovoril. Dospela sta do konca steze, kjer se je zid odpiral v obliki okna in omogočal pogled na zeleno pokrajino in na lesketajoče se jezero. Molče sta gledala čudoviti -rizor. frofesor je zopet prijel ljubljeno ro,to, ki se ni več umaknila. xxn. Nekaj dni pozneje je teta Irena povabila profesorja Bottinellija v Prello, kjer so praznovali zaroko Amarilis pa je stavila dva pogoja: poroka naj bo šele čez štiri ali pet mesecev, medtem pa naj zaroka ostane kar mogoče lajna. Opravičila ie te pogoje s tem, da bo treba najmanj štiri mesece, da pripravi vse potrebno, ludi za profesorja je ta odlog koristen, ! da bo laliko našel primerno stanovanje ker zaradi službe ni mogel misliti na to, da bi se naselila pri njegovi teti Razlogi so bili dovolj utemeljeni, da se jim j teta Irena ni mogla ustavljati, ker se je tudi bala, da bo vse podrla. Težje je bilo utemeljiti dekletovo željo, naj za zaroko še ne zve širša javnost. Sicer pa je bilo ta pogoj težko izvesti, posebno za- j radi strica Tantardinija in tete Geme. Toda tudi profesor je potrdil nevestine želje in izjavil, da tudi on sam želi isto. Amarilis je spoznala, da jc profesor uga- ' nil pravi razlog te njene želje: hotela je namreč ohraniti za nekaj časa Večjo prostost,., Tako bi on lahko razdrl zvezo, če bi spoznal, da se je prenaglil, njej pa bi medtem lahko zrastla ljubezen, ki je zdaj komaj začela tleti. Zdelo se ji je, da je on to uganil in bila mu je hvaležna. Minili so tako skoraj trije meseci, ne da bi kaj vznemirilo mirno delavnost neveste, ki je pripravljala svoVe novo življenje. Res je bil to mir, kot je sodila teta Irena, toda težilo ga je nekako začudenje, polno mučnega pričakovanja. Mir je bil semo na površju kot ga je včasih opazovala na jezeru. Molčala je ali pa govorila o brezpomembnih stvareh a njene misli so bile neprestano na delu. , i Edini pripomoček eoper ta notranji nemir ji je bila, kot navadno, velika zu- ' nanja zaposlenost. Pri teti in pri gospej Gemi je našla dovolj prilike, da se je vsaki dan pošteno utrudila. Če ji jc ostalo le kaj prostega časa, je našla v vasi dovolj bede in trpljenja, ki ga jc lahko lajšala. Pa še njeni reveži. Ži takoj v prvih dneh je obiskala mačeho v hiralnici. Zdelo se ji je, da je še bolj oslabela. Vračala se je od časa do časa k nje, ji prinašala kak priboljšek in vpraševala, če lahko prispeva za vzdrževalnino. Vsakokrat so ji odgovorili, da je že vse v redu poravnano. Dvakrat jc šla v Nosedo, a ni ji uspelo, da bi videla Ariano. Prvikrat ni mogla niti vstopiti na vrt, ki jc bil tako gosto zaraščen, da jc skozi zelenje komaj videla vilo. Vrtna vrata so bila zaklenjena in nihče se ni odzval na njen klic. Drugič so bila vrata odprta. Vstopila je in šla okrog hiše. Zagledala je majhno verando, ki je s ceste ni bilo mogoče opaziti, pred hišo pa se je razprostirala majhna trata. Na verandi je sedela gospa, srednje starosti, zatopljena v pisanje Pero je z neverjetno naglico drselo po papirju. Šele ko je napolnila ves list z velikimi črkami je dvignila glavo. Njen obraz je bil bled in podoben taki prikazni. Vprašala ie Amarilis kdo ie in kaj hoče, najprej v angleščini, nato pa v nekaki italijanščini. Preden ji je Amarilis utegnila pojasniti vse, jo je zavrnila: »Ne, nič gospodična Ariana. Ni doma.« Njene skoraj prozorne roke so med- tem pripravile nov list, na katerega sc je spustilo pero s toliino silo. kot se spusti orel na plcu Ko je Amarilis odhajala, se ji je zdelo, da se jc nekoliko odprlo okno in da je Ariana pokukala skozi špranjo. O Aminti ni bilo nobenega poročila. Ni se ji ljubilo, da bi ga šla iskat. Ko pa se je nekega večera vrnila s teto iz mesta, je stric pripovedoval, da je Amin-ta prišel po radijski aparat, ki ie ostal v Ronchcttu in da jc kar hitro zopet odšel. »Ni mi na tem, da bi videla tega gizdalina,« je zagodrnjala teta, toda žc samo olika zahteva, da bi počakal, da sc vrneva. Ko pa ima toliko delal... »Ne, ne.« je ugovarjal stric,« zdi se, da je res zelo zaposlen. Dobil je nalogo, da spremlja skupino tujcev po Milanu, Tu-rinu. Benetkah . . Nikakor ni šofer. Pojasnjuje jim zgodovino krajev, jih opozarja na znamenitosti. Če ga kateri izmed tujcev vpraša kako visoka je stolnica, kdaj je bila zgiajana in koliko je stala, mu takoj odgovori v nemžčini aH angleščini, kakor je pač treba. Kako velika stvar je, če človek pozna jezike!« »Še večja pa je lahkovernost nekaterih tepcev, ki verjamejo vse, kar jim kak čvekač natvezi,« ie dejala teta in pri tem mislila na tujce ali pa na strica. »Upam,« je §e pristavila, »da nisi klepete! o tem, kar ne bi smel.« »0 čem? Ah, o poroki? ... Nikakor ne, Amarilis nisva niti omenila.« FSi »Liouok« tiskarna« — La »Ljudsko tiskat mi jvže Sramaric — tieraosjcebc«, uuajaieij; iiiA jože Sodja Scbnftieitar, orednik: jaoko llalucr