'ji sloven-tednik v Zedinjenih državah fa vsako sredo. NASLOV uredništva in upravništva: 1951 W. 22nd Place Chicago, DL r BBC,® J OFFICIAL ORGAN [ caaBa^aiBA OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Entered u Second-Class Matter January 18, 1916, at the Poet Office at Chicago, Illinois, under the Aet of August 24, 1011. The largest Slovenian Weekij m the United States of America. Issued every Wednesday OFFICE: 1151 W. 22nd Place Chicap, DL So. 49. Štev. 49. Chicago, IIL, 15. decembra (December) 1915 Leto 1. Volume 1. Lokalne vesti. — Kdor izmed rojakov ali rojakinj našega mesta se še ni za šte-fanji dan, 26. dec. t. 1. nikamor odločil, naj ne zamudi lepega po poldne in večera v dvorani naše slovenske verkve sv. Štefana, kjer se bode prvikrat v našem mestu uprizorilo prekrasno igro "Nežka z Bleda," kojo priredi, kakor smo že enkrat omenili slov. žensko podp. društvo Marije Pomagaj št. 78. K. S. K. J. v prid svojega novega bolniškega sklada. Igro se uprizori dvakrat in sicer ob 2 uri pop. in zvečer ob pol 8 uri. O kratki in glavni vsebini te igre poročamo v prihodnji številki. Vstopnice so že sedaj na prodaj pri društvenih uradnicah, istotako tudi v pisarni "Glasila K. S. K. .Jednote." — Začetkom tega meseca £.e je naša naselbina pomnožila zopet za eno slovensko družino. Kakor znano, se je preselil semkaj iz Jo-lieta znani rojak A. Horwat s celo obiteljo. Mr Horwat je imel svojo obrt že več let v Jolietu in si je pridobil med ondotnimi rojaki splošen ugled in simpatijo. Tem'inih distriktov povodom mu kličemo tudi mi: Do- Mornariški tajnik Daniels brodosel v naso sredino in mnogo dom ^ k zaseda_ uspeha pri trgovini! Mr. Horwat ___j,...,________. William H. Taft. Povabile so ga namreč sufragetke, katerim je o-značeni dan govoril v neki veliki privatni dvorani. Taft je vnetim borilkam za žensko volilno pravico tako izvrstno govoril, da so ga hotele nekatere same navdušenosti in veselja objeti. Ameriške vesti. Važne predloge v kongresni zbornici. Washington, D. C., 13. decembra. Senator Owen iz Oklahome ima izdelano zelo važno predlogo za premembo konstitueije tikajoče se napovedi kake vojne v Zedinjenih državah. To predlogo se bo skoraj gotovo sprejelo pri sedanjem kongresnem zasedanju, ki določa, da se v Zedinjenih državah ne sme pričeti preje kake vojne, ako iste ne proglasi preje kongresna zbornica z nadpolovič-no večino. Poleg tega se mora vršiti za napoved vojne tudi splošno ljudsko glasovanje, pri čemur naj bi enako določevala nadpolo-vična večina oddanih glasov in nadpolovična večina kongresio- Mirovni agitator Ford. New York, N. Y., 14. decembra. Tukajšnji "Associated Press" se iz Kristianije na Danskem poroča, da ne bode nizozemska vlada pripoznala, ali vobče kaj podpirala mirovne agitacije ameriškega milijonarja Henry Forda, ki je na potu proti Kristianiji z 168 svojimi gosti. Tej družbi se na Ho-landskem tudi ne bo delalo nika-kih ovir pri izkrrenji Soči, koncem oktobra 1915. Sv. Lucija. ilo je popoldne, ko sem se z gftomObilom pripeljal preko čepo-tanskih Vrat do Sv. Lucije. V bojni črti je vladal nenavaden mir. >*ekaj otrok se je igralo na cesti, brezskrbno in veselo, ker se jih ni še dotaknilo gorje vojne. Ko sem šel mimo njih, so me začudeno gledali, navajeni le vojaških oblek in obrazov. Ob pogledu nanje se mi je zazdela moja mladost v tem hipu tako daleč, kakor pravljica iz davnih, dobrih dni Vas j^ ležala kakor izumrla v sme jočih solnčnih žarkih. Iznad kupa rdečih streh se je dvigal vitki, visok zvonik z rdečo streho, tudi on brez življenja, brez petja. Že pr prvih hišah ob glavni cesti mi j< zarezala nasproti vsa brezupnost razrušenih domov. Gole stene, podprte s tramovjem so mrzlo objemale kupe kamenja, opeke, o-meta in desk. Prazna okna so strmela na prazno cesto, kot očesa slepca. Nageljev in rožmarina ni bilo več na njih, znamenje mirnih, tihih dni. Mrzlo železo je udarilo v gorko življenje, ranilo srca in uničilo srečo. Zdaj preži grozna o-samelost po naših domovih, ki z ledenimi rokami iztisne vsako toplo misel in radostno čustvo iz nas. Razdejana cerkev. Z njemu običajno žihavnostjo mi je odprl g. župnik svetolucijsko farno cerkev. Težki dnevi, ki jih je pretrpel s tridesetorico svojih ovčic v pol razrušeni vasi v vedni nevarnost za lastno življenje, niso zapustili na njegovi žilavosti iri mladeniški vztrajnosti nikakega sledu. Z občudovanjem sem zrl v njegove svetle dobre oči in ra zumel sem vso ljubezen, s katero se oklepajo farani svojega dušnega pastirja. Stopila sva v cerkev. Že prvi pogled nama je nudil vso grozo strašnega razdejanja; levi in desni oltar popolnoma razrušena, glavni oltar opustošen. Prižnice in dveh spovednic ni več. Ena edina 15cm granata je predrla streho in strop in se raztreščila tik levega stranskega oltarja pod ob-hajilno mizo. Eksplozija ie bila rasna; prižnica pri vratih zakri-ije leži zdaj pred levim oltar-razbita na kupu, levi oltar iejan, desni zelo poškodovan, ečina slik križevega pota in vse šipe zdrobljene. Ker so bila zaprta vsa okna, je bil zračni pritisk tako močan, da je dvignil iznad glavnega oltarja 2 m veliki leseni kip sv. Lucije in ga položil vzdol-iem po oltarjevih stopnicah. S ko-ra zija samo praznina orgljevega okostja, vse piščalke ležijo po tleh. ci granate in kamenje so poškodovali stropni fresko kronanja D. M. in oltarno sliko sv. Se-bastijana, delo naše slikarice H. Šantel. Vsi oltarji so opuštošeni, le tabernakelj z Najsvetejšim je ostal nedotaknjen. * "Et erit desolatio ..." Gorko solnce je metalo skozi gola okna žarko luč na vse to razbiranje in zlati praški so plesali v širokih pramenih, da je bila groza še groznejša in bolest še bolest- nejša---. s Ko sem si ogledal cerkev, sva šla z župnikom v kaplanišče, kjer se nahaja v veži skromen oltar "Tu mašujem sedaj vsak dan. Ob nedeljah prihajajo k sv. maši in k blagoslovu tudi iz sosednjih vasic, ki se nahajajo v neposredni bojni črti. Vztrajati hočemo vsi do skrajnosti!" In v njegovih kratkih, odrezanih besedah sem slišal kakor od-®ev vso energijo in ljubezen naših liudi do rodne grude: "Do skrajnosti!" Porušena vas. Ako izvzamem Doberdob, je Sv. ija še na jI oH trpela. Izključ-vse so .prizadete. Spodnji del tako imenovan "na placu," pa ves porušen od težkih gra-*t. Hiše, od katerih je ostalo ve-noma le golo zidovje in tramovih so sledeče: Žančeva, Bozzini-ro skladišče, Botgarjeva ((Vu-Jermolova, Urarjeva, ?ljeva, Cungova, Beringčeva. K?;***, Tevževa ,Čergova, Buc-kova, Lovčeva, Vidučeva in Kra-Doma je še okoli 30 lju->k, žensk in starčkev, ki o-tio vsa dela na polju. Vse ije se zbira pri Munihovih (kljub temu, da sti zadeli že dve granati v njih hišo), ki s svojim iskrenim in prisrčnim občevanjem vlivajo vsem T>^~um in veselje, da človek pozabi pri njih vso nevarnost in težave. ljubezen do rodne grude, ki sem pričele padati laške granate v vas. Pokopališče «v. Mavra. S prijateljem Cirilom sva sedela na Kuku. Pod nama ^e šumela Soča, čista in lepa. V jutranjem solncu so se kopale vasi ob nienih bregovih: Modrej, Modrejce in dalje gori 1 rapetno. Zdaj pa zd j so zagrmeli naši topovi in njihovo gromenje, stisnjeno med stene hri^ bov, je odmevalo tisočero. Tam daljavi je blestelo strmo Krnsko pogorje, na kateresra je legel prvi sneg, kakor bi hotel pokriti s krvjo oškropljena razrita pobočja in zbrisati vse sledove strašnih bo jev. Ob tem pogledu se mi je za zdelo, da preteklosti sploh ni bilo, da je bila le sen in da je sedanjost brezčasovna, brez začetka, brez konca. Nad nami je šelestela trta in solnce naju je grelo in bo-šalo a grmenje topov je planilo V to lepoto jesenskega jutra vse uničilo. Stopila sva na pokopališče. Mirno so snivali grobovi, divje zaraščeni in zapuščeni. Rdeče georgi ne so gorele v solncu in ^utranii rosa je iskrila na njih. Cerkev sv Mavra sredi pokopališča je zadela granata in sredi septembra jc priletela dru^a na streho mrtvašnice in razdejala vso notranjšči no, kjer leže razmetani med ku* kamenja in opeke venci, svečniki križi in umetne cvetlice. Pred mr* vašnico leži nov širok grob s pri-prostim križem in napisom: "Tu počiva prostak Antonio Contardi s štirimi tovariši -«Hali janske armade. R. LP." Na južni strani, tjk za zidom pokopališča pa se dvigajo sveži grobovi naših vojakov, skrbno o-grajeni s kamenjem, okrašeni z ze lenjem in priprostim križem, na katerem je pribita mala deščica z napisi: "Tu počiva v Bogu N. N., padel v boju za domovino." In med njimi zopet z isto skrb nostjo in z isto ljubeznijo okra šen grob laškega vojaka: "Tu počiva Giovanni Detti, pro stak 25. pp. ital. armade." Široko si razmahnila svoja krila, smrt rn zbrisala si vse sovrn-štvo; v tvojem objemu počivata mirno prijatelj in sovražnik. V Tolmin! Pot je vodila skozi Modrej tik ob Soči. Na levi se je dvigal nad Modrejcami dvoglavni hrib z romarsko cerkviio "Na Mengorah" odbitim zvonikom in porušenim svetiščem. Divji boji divjajo ob njegovem vznožju, tisoče granat je udarilo vanj, a straža na njem st ni umaknila niti za ped. Zagrizla se je v zemljo in čuva tam dan in noč. Od Ključa do Tolmina je bila moja pot samotna. Le Soča pod cesto je šumela težko pesem, njeni temno zeleni valovi so prinašali pozdrav Simona Gregorčiča izpod sv. Lovrenca in tožili, da je njegov grob v laških rokah. Laške granate so se vozile izza Kolovrata in me pozdravljale z zamolklim taljenjem. i ospešil sem korake, da pridem čim preje iz nevarnega obližja in Jc me je pozdravil izza ovinka Tolmin, mirno zleknjen pod Gradom med Sočo i'« Tolminsko. Ko bi ne videl, kako so se razpoka vale naše granate ob pobočju Kolovrata, bi se mi zdelo, da sem v neposredni boini črti. Že sem dospel do mostu preko Tolminke, ko sem zagledal isti prizor, kot že v tolikih ^aseh ob fronti; hiše brez streh, s porušenimi stenami in razbitimi oknj, vrati in pohištvom. Tupatam se jc igral na pragu otrok in pred šc celo hišo sedel smrček, in nemo zrl pred se. Po stranskih "ulicah" (glavna cesta je radi življenske nevarnosti zaprta) in raznih ovin kih sem dospel na trg, kjer so hiše še skoro vse nedotaknjene. Sicer vse mrtvo, brez življenja. O-koli*trga je ob liišah napeljana vrv. da se ljudje ne zbirajo, ker Lah le prevečkrat strelja tudi na civilne ljudi. Farna cerkev je bila hudo obstreljevana, a kakor po po čudežu ni predrla nobena granata v notranjost, ki je še nedotaknjena. Ljudje so mirni, le tež-|j ko jim gre radi hrane. (Dobro bi J bilo, ko bi poklicani ljudje bolj skrbeli za aprovizacijo.) Pošto dobivajo vsak drugi dan. Sicer sem našel pri vseh isto zaupanje v našo armado, isto gorko jo srečal povsod pri naših ljudeh. Preko trga pa so tulile granate in treskale rifc polja blizu Prape-tna. Solnce je zašlo za Kolovrat, lc robovi Mrzlega Vrha so še goreli v večerni zarji, ko je švignil iz Sela Prapetno ogromen steber ognja in umazanega dima proti nebu; posledica laških granat. Ljudje so prihiteli iz hiš, senca je legla nanje in usta so šepetnila: "Gori!" Poslovil sem se naglo od prijaznih Tolminčanov in odšel skozi porušeni Poljubinj proti goreči vasici. .Noč je legla z gora na tolminsko polje, ko sem dospel v Prapetno. Dve hiši sta že zgoreli do tal, tretja je dogorevala. Ljudje so reševali iz nje, kar je bilo mogoče in omenjevali požar. V svitu plamena so bili njih obrazi še bolj resn,, poteze še bolj trpke. "Ali je bilo kaj nesreč?" sem vprašal mater z detetom v naročju,-ki je slonela ob potu in zrla s topim, nepremičnim pogledom, ko švigajo plameni iz njenega doma. "Ne, hvala Bogu." — Privila je nase dete in ga pogladila. Z gorečih tramov pa so prasketale iskre in pp potu so plesale pošastne sence dreves. "Polna hišica otrok je bila. a nobenemu se ni ničesar pripetilo. Tako sem se bala zanje ..." Ob spominu nanje je pozabila na vse, da je brez doma, da nima ničesar več. Le otroke, otroke! Mati, kako globoka je tvoja ljubezen t! Iznad Ključa je lila mesečnina v lahko sanjavo luč, ko sem se vračal k Sv. Luciji. Zdajpazdaj je prasnila puška, odmeval zamolkli strel. Ob cesti so šuštela drevesa in Soča je pela. Obstreljevanje Sv. Lucije. Mir, ki je vladal že nekaj dni, ni obetal nič dobrega. Kmalu so začeli grmeti topovi vseh kalibrov. Granata za granato je treskala na svetolucijski hrib. Strašno grmenje je bobnelo po dolinah in kotlinah, kakor da bi se prevračale gore. Že 19. oktobra so pričele padati težke granate tudi v Sv. Lucijo. A prihodnjega dne je bilo hujše. Ljudje so pribežali v Mu-nihovo klet, ki je trdna in varna in čakali tam, dokler ni končalo obstreljevanje. Isti dan so Lahi sedemkrat napadli višino Sv. Lucije, a sedemkrat bežali preko kupov lastnih mrtvecev in ranjencev. Neprestano so prasketale puške, regljale strojnice in treskale ročne granate. 22. oktobra opoldne so zopet Zopet smo se zbrali v Munihovi kleti, ko je granata udarila nekam v bližino"; v Buckovo hišo, a Buc kovih nikjer. Ker sem ravno pri vhodu, sem hitel pogledat na cesto, kako se plazi jz hiše, y dim zavite, stara Buckpvka. Hitel sem ji nasproti, prijel starko, vso o-prašeno in preplašeno pod pazduho in jo pripeljal v klet. Zdaj smo bili zbrani vsi, zdaj naj trešči kamor hoče! — In da bi preguali težkb moro, ki je ležala na vseh, je Podgorski udaril na bugarijo, Jurina na brač, a jaz sem ju spremljal na kitaro. Kmalu je za-donel v kleti ob svitu sveče pravcati koncert s petjem narodnih pepmi, medtem, ko so zunaj treskale granate in žvižgali šrapneli. Ob pavzah pa jo profesor Ferenc nalival prazne kozarce in nazdravlja . . . Okoli štirih je bombardiranje končalo, a boj na hribih je divjal naprej do noči, posebno pri se-lu Kozarščah, ki se je končal s popolnim porazom Italijanov. "Oj z Bogom, ti planinski raj!" Kmalu, prekmalu sem se poslovil od Sv. Lucije. Jutro je h.ilo mrzlo, ko sem korakal sam proti Vratom.Solnce je poljubljevalo vrhove gora. Venec meglic je ovijal Krnovo glavo in sneg se je bliščal Ttot srebro na njegovih pobočjih. Na hribovju je jesen razgrnila vso lepoto: barve venečih listov hrast-ja in bukovja so se z zelenjem smrek prelivale v solncu v čudovito simfonijo. Na nasprotnem vrhu se je srebrila cerkev med mehkim zelenjem kot labud na tem-nm jezeru. V dolini pa so se beliie vasi, mirne in tihe,, kot bi jih ne tlačila nobena težka slutnja. Na vrhu pred Vrati sem se še enkrat poslovil od krasnih gor od Sv. Lucije in dobrih, zlatih ljudij v njej, od novih prijateljev; profesorja Ferenca, iskrenega Jurine in drugih in težko mi je bilo po vseh lepili dneh, ki sem jih doživel ž njimi. Vrata so se zaprla in planinski raj je utonil za menoj. Lojze Res. DVA SALUNA se oddaata v najem ' z novim letom, in sicer na voglu Jackson in Indiana Sts., ter na 209 Indiana Str. v Jolietu, 111. Obe gostilni sta samo en blok od slovenske cerkve in poznane v tej naselbini za najstarejše in najboljše. Vprašajte osebno pred 1. decembrom po 6 uri zvečer pri Jot. Stukel, 209 Indiana St. Joliet, II. r Velika razprodaja Zaradi pretoplega jesenskega in zimskega vremena smo primorani prirediti veliko razprodajo. Ker ni bila dosedaj kupčija z zimskim blagom in drugimi moškimi opravami tako živahna, — ker imamo prodajalno napolnjeno s tem blagom, — in ker mora biti kupljeno blago do 1. januarja plačano, zato smo cene na vsem znižali. Znižane cene pri suknjah In oblekah: Stara cena: $10.00 . . . 12.50 .... 15.00 .... Sedanja: .......$ 6.75 ........ 8.15 ........ 10.00 Stara cena: 20.00 . . . . • 22.50 ..... 25.00 ..... 27.50 ..... 18.00 ............. 12.00 Gorke volnene Jopice (Sweaters): Sedanja: ... 13.85 ... 14.85 ... 16.85 ... 18.45 Stara cena: $1.00 .... 1.25 1.50 ... . 1.75 .... 2.00 ... . Srafce $ Stara cena: $0.50....... 0.75...... 1.00...... 1.25...... 1.50...... Sedanji: Stara cena: ....$0.85 2.50........... .... 0.95 "U.00........... .... 1.20 3.50 ........... .... 1.45 4.00 ........... .... 1.65 5.00 ........... za delo ali praznike: (tudi volnene) Sedanji: Stara cena: ....$0.40 1.75 ........... .... 0.55 2.00 ........... .... 0.85 2.50 ........... .../0.95 3.00 ........... .... 1.20 3.50 ........... Sedanji: .... 1.95 .... 2.35 .... 2.85 .... 3.15 .... 3.85 Sedanji: .... 1.35 .... 1.65 .... 1.95 .... 2,35 .... 2.85 V razprodaji imamo tudi prav lepe klobuke in kape. Pomnite, da je sedaj samo v naši prodajalni predbožična razprodaja in nikjer drugje. Ako si boste ogledali sedaj raznovrstno zalogo v naši trgovini, Vam ne bode žal." Ker so baš sedaj cene tako nizke, si boste gotovo pri nas kaj izbrali in kupili, kar bode gotovo Vam v prid. SVOJI K SVOJIM! i Denar naložen pri nas je varno shranjen. -ir'' Priporočamo m Slovencem, da ulagajo denar pri naa bodi« aa tekom! ali obrestni račun in jim zagotovimo vselej kulantao postrežbo. * Plačujemo po 3% obresti na denar uložen na obrestni račun. Mi podpiramo Slerenee ia ie torej tudi priporočamo njihovi naklonjenosti. Pri naa lakko nalagate denar ia živite v Jolietu ali pa v katerem drugem krajn Zdrui. držav. Dva člana K. 8. K. Jedaete rta naia dolgoletna uslužbenca: g. J os. Dunda, predsednik nadzornega odbora K. 8. K. J. In g. J os. F. Skrinar. Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav« Pošiljamo denar ▼ staro domovino sanesljlvo tal pa aijalljsa Oddajamo v najem vannetea ikrlnjlce »a $3.00 na lata vrednostni* papirjev ta ifctta, kjsr aa na vas kraja. katerem so aaM uradi je lastnina ta banka. Naia banka jo d-positni urad aa meete JotUt, aa okraj Win, aa Mavo miaets in aa vlada Zdraftoaik driav. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,600. Rezervni sklad $3M9M0. Za zastave, regalije in vse društvene potrebščine. Prva Ia najstarejša domača tvrdka F. Kerže Co. 2711 So. Millard Avenue Chicago, ID. Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj. Za obilen posest in naklonjenost se toplo priporoča slo- £ venska ali domača tvrdka: , f ^ i 9 i PATLOGAR & THOMAS I 1SS SO. UNION AVE, in D. ST„ PUEBLO, COLO. J tmmitfWWMIMMIMMIMIMIMWtWMMtMtlll Pozor krajevna društva K, S. K. J. Kadar potrebujte nova druitrena pravila, p i. m. »li Icovarta. vstopnic, u raxna t Malic. ali drnfe tiskovine, obrnit« a« tudi na: Narodno Tiskarno M4S-21S0 BLUE ISLAND AVE._CHICAGO. ILLINOIS Ta Vam bode izrrfcla w tiskovine t najboljšo aadovoljnoat flede eenc in Litaefa dela. Pri naa je vac oaobje nnijako. Imamo tadi Slovence zaposlene,—Osobito Vam priporočamo zelo pripravne in prikladne "VpUčiln. knjižica" za člane, ali članica, katere rabijo tajniki ali blagajniki pri maaečnih sejah. Te knjižice so sestavljene zelo praktično za vsako društvo. Imajo posebno razdelbo vplačevanj in potrdila za 10 ali 20 let Raadelbe asea-mentov je Oarejena na posebni tabelici in na podi »Ji "National Fraternal Confraaa Rate". Knjižice so tiskane ali narejene v malem žepnem formata in so trde vezane. Pilite po rac, kojega Vam dopoiljemo takoj brezplačno. Opomba: V aaii tiskarni ae tiska "Glaailo K. S. K. Jednote." r I I Snenvv Martin Nemanich slovenska gostilna In restavraclfa Rojaki Slovenci vedno dobrodošli! Zaloga in prodaja pristnega domačega vina. Telefon: Canal 80 1900 W. 22nd St. Chicago, DL si bode gotovo marsikdo privoščil tudi kapljico dobre pijače, ki nam ogreva srce in krepi naše telo. Pri meni je taka kapljica doma. Imam v zalogi pristno, doma spre&ano belo in rdeče vino, katero točim na drobno in na galone. Enako priporočam tudi svojo zalogo finih likerjev in druzega raznovrstna iganja. Za obilna naročila in poset se toplo priporoča: JOSIP PERKO jlo-VensKi gostilničar 2236 So. Wood St., Chicago, 111., Telefon: Canal 2Se. AMM mmm DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA lcalcor DELAWARE, CATAWBA in CONKORD prodaja, 1780-82 E. 28tti St., Lorain, Oliio CONCORD RDEČE VINO" CATAWBA BELO VINO 60c. gakma. 80c. galona Te cene veljajo od 25 galonov naprej, pri manjih naročilih cene po dogovoru. Pri teh cenah je vojni davek že vračunan. —Vina so popolnoma naravna, kar jamčim.— Naročilu je treba pridejati denar aH Money Order. ^MHWHaffiiMMIIl 1 ^11 : * p« ■ ; - , . ■ -j Uredništvo in upravniftvo: v 1M1 Weet ttnd Place, Chieago, 111. Telefea: Canal 1487. Xaretaina: .#0.00 .#1.00 .$LS0 OFFICIAL OBGAN of the •BAND CABNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATUS OF AMSBICA. I—nod every Wedaeedaj. Owned by the Grand Oamiolian Slovenian Catholic Union of the United States of America. OFFICE: Ittl Weak 82nd Place, Chicago, HL Phone: Canal 2487. embecriptioa rate: Vet Member«, per year..........#0.00 Por Noamembere................$1.00 Per Foreign Oonntriee . 01 JO si Wilson, zopetni predsednik? Drugo leto ob tem času bomo že vedeli, kdo bo prihodnji predsednik Zedinjenih držav. Kakor znano, se vršijo glavne volitve dne 4. novembra 1. 1916. Iz raznih krajev že prihajajo poročila o agitaciji predsedniških kandidatov, katerih bomo imeli tu® drago leto veliko število. Nedvomno bo zopet najhujša borba med republikanci in demokrati, kajti ti tvorijo glavno skupino v našem javnem političnem življenju. Dostikrat se je že čulo iz ust tega ali onega volilca, ali državljana, da je demokratska stranka zopet za nekaj let odigrala svoje politično vodstvo; ali z drugimi besedami, da ne bode ljudstvo volilo več predsednika demokratske stranke. Kaj so pri zadnjih volitvah demokratje s predsednikom Wilsonom dosegli, to ve in zna vsakdo, ki je živel zadnja tri leta v Zedinjenih državah. Obljubo-vali so nam zlate gradove i. t. d. in pri vsem tem so pa zavozili svoj voz v pravcati politični prepad. In pri vsem tem se čuje, da bode skušal sedanji demokratski predsednik zopet kandidirati, da bi bil opetovano izvoljen. Ne bomo naravnost hvalili in tudi ne grajali sedanjega predsednika, kajti vpoštevati je treba, da ta predsednik vlada v najbolj kritičnem in hudem času, v času svetovne vojne, kakoršne še ne pomni zgodovina. Vladati v takem času 48 državam, kjer prebiva 100 milijonov ljudi raznih narodnosti, — ni lahka stvar, da se obdrži nevtralnost. V tej zadevi mu moramo dati priznanje. Če bi imeli morda danes bojevitega predsednika Roosevelta na krmilu, bi bil morda ta tudi Zedinjene države spravil v kak konflikt. Wilson se je pa v tem času držal vedno kon-cilijantnega in mirnega. — V obče pa pri nas v Zedinjenih državah ne more noben predsednik sam, ali brez ljudskega dovoljenja za-početi kake vojne. Mi ne živimo v Nemčiji, ne v Avstriji, ali tam, kjer se napove vojno kar čez noč, ali čez dan, — ako to kak cesar samovoljno ukaže. , Predsednik Wilson in njegova stranka ima navzlic temu slabe odmeve za zopetno izvolitev 1. 1916. To se je dokazalo v prvi vrsti vsled tega, ker je demokratska vlada našo državno blagajno že do cela izpraznila. Ko bode sedanji predsednik Wilson zapustil svoje mesto, bode v državni zakladnici kakih 300 milijonov dolarjev pri-mankljaja. Denar je pa pri politiki glavna stvar. Ko se je pred nekaj dnevi pri otvoritvi 64. kongresnega zasedanja prečitalo v državnem zbora v Washingtonu Wilsonovo poslanico, je isto dosti kongresnikov in senatorjev grajalo. Zastopniki ljudstva so pričakovali pri tej priliki od predsednika vse laj dru-zega, kakor so v resnici 5čuli od njega. Nekateri politikarji trdijo, da je spisal poslanico Wilson v naglici ali v razburjenosti osobito sedaj, ko se zopet ženi, dasiravno že 60 let star. Predsedniku se pa pripisuje še več "kozlov", ko je je za časa svojega uradovanja ustrelil. In ravno to ga bo postavilo v slabo luč med ljudstvom, da mu ne bo več zaupalo. Tukaj bomo navedli le nekaj točk, kjer ni naš predsednik Wilson ravnal pravilno, ne v korist in tudi ne po želji ljudstva, ki ga je izvolilo. 1.) Predsednik Wilson je poslal svoječasno v Mehiko več ameriških bojnih ladij samo vsled tega, da je prisilil Huerto, da je morala Mehika pozdraviti ameriško zastavo. To je povzročilo, da je pri Vera Cruzu padlo 120 ameriških mornarjev in da se je pri tem potrošilo več milijonov dolarjev ljudskega denarja. 2.) Ko je Anglija in Francija iskala tukaj večmilijonsko vojno posojilo, je Wilson isto s svojim molčanjem indirektno odobril. Nevtralna država bi se ne smela nikakor spuščati v take kupčije. 3.) Ko je Anglija zadrževala našo legitimno inozemsko trgovino tekom 8 mesecev je Wilson le bolj molčal in se pripravljal med tem na protestno noto. 4.) Ko se je delalo postavo za tovorni promet v panamskem kanalu, se je nameravalo ameriške parnike izključiti od plačevanja prevozne pristojbine. Anglija je vsled tega protestirala m Wilson se je uklonil zahtevi Anglije, kajti sedaj morajo plačevati vsi zamiki brez izjeme pristojbino za prehod po tem kanalu. 5.) Kmalu po izbruhu vojne je bilo v New Yorku na razpolago za nakup 20 modernih tovornih nemških parnikov. Neka bogata dražba Američanov je hotela te parnike .že kupiti za $20,000.000. da bi se ameriško trgovsko mornarico s tem povečalo. Anglija je tudi temu nasprotovala, češ, Nemčija bo s temi milijoni lahko podaljšala vojno; vsled tega je nakup označenih parnikov izostal, ker se je Wilson oizral na željo Angležev. 6.) Glavno poleno jo vrgel Wil-sonu tudi bivši predsednik Roosevelt pred noge, ko je izdal dne 8. t. m. svojo izjavo o zadnji Wilso-novi poslanici v državnem zboru. Roosevelt očita Wilsonu, da ni nikakor pravilno postopal v slučaju potopa parnika "Lusitanije" in "Ancone", kjer je bilo nekaj nad sto Amerikancev usmrčenih. Za-eno ga tudi graja, ker je baš on povzročil smrt 120 ameriškim vojakom pri Vera Cruzu. Mehiško vprašanje bi se bilo lahko mirnim in diplomatičnim potom rešilo. 7.) Predsednik Wilson se je tudi opekel z znižanjem nove tarifne lestvice in z vpeljavo vojnega davka. Baš njegova stranka je nam ustvarila tako slab sistem pri carini, kakoršnega že več let nismo imeli. Na podlagi zadpje revizije sedanje carinske lestvice se je dalo le še kapitalistom več prilike, da si služijo milijone, med tem ko mora ubogo ljudstvo razne stvari, osobito živila dražje plačevati, kakor za časa Taftove, ozir, minule republikanske administracije. Ako upoštevamo vse te točke, bodemo prišli lahko do spoznanja, da ima naš sedanji predsednik Wilson le malo zaupanja med ljudstvom do zopetne izvolitve. In naj si kandidira za to tudi kak drag pristaš demokratske stranke, bo imel ravno tako slab vspeh pri volitvah kakor Wilson, kajti vse kaže nato, da je demokratom zopet za nekaj let pri naši vladi od-zvonilo. K slučaju "Antone". Poročali smo že, da je dne 9. novembra t. 1. neki avstrijski podmorski čoln potopil v Sredozemskem morju laško trgovsko ladjo "Ancona', kjer je našlo smrt tudi več Amerikancev. Vsled tega slučaja je prišlo med Zedi-njenim državami in avstrijsko do pravega konflikta. Naša vlada je posiala že večkrat na Dunaj protestno noto, v kateri se je zahtevalo natančnega pojasnila, čemu je avstrijski podmorski čoln streljal na "Ancono", na kateri so se nahajali tudi podaniki ne vlralne države, ali Zedinjenih držav. Na vsa ta vprašanja je pa Avstrija običajno le bolj nepovo ljno odgovarjala. Ker je pa došlo med tem časom naši vladi dovolj dragih tehtnih in zadostnih pojasnil, je poslal državni tajnik Lansing dne 8. t. m. zadnjo protestno noto na Dunaj v tej z^dtvi. V tej noti se je povdarjalo sledeče: 1 ) Da noša tuieriška vlada najstrožje obsoja potop "Ancor.o \ 2.) Da mora Avstrija plačati odškodnino za vse ameriške žrlve. 3.) Da se da Zedinjenim državam zagotovilo, da se ne bo pripetil več sličen slučaj. 4.) Da naj avstrijska vlada občutno kaznuje poveljnika onega podvodnega čolna, ki je "Ancono" potopil. j- Da se je ukrenilo te korake, se je naša vlada osobito ozirala na uradno poročilo o potopu "Antone", katerega je poslal semkaj ameriški poslanik Page v Rimu. Ta je dobil od očividcev zaprisežene izjave v roke, da je bila "Ancona" napadena brez kakega varnostnega, ali opominjevalnega signala in da se je nanjo streljalo celo tedaj, ko so se potniki reševali v rešilne čolne. S tem je naravno . prekršilo mednarodno pogodbo ali postavo. K temu protestu je tudi dosti pripomoglo sedanje slabo diplomatično prijateljstvo med Zedinjenimi državami in Avstro-Ogrsko. V Washingtonu se vrši baš sedaj obširna preiskava gotovih avstrijskih diplo-matičnih uradnikov, ker so skušali ti z uprizoritvijo raznih stavk, z dinamitiranjeni in strahovanjeni tukajšnih delavcev omejiti izvoz municije v inozemstvo, kar je naravno protipostavno. Naša vlada je moralično kaznovala Avstrijo že s tem, ker je odslovila bivšega avstrijskega poslanika Dr. Dumbo; sedaj so pa baje na vrsti še razni dragi avstrijski konzuli? Poleg tega so v Washingtonu tudi zelo razjarjeni, ker je zadnje dni zopet nek avstrijski podvodni čoln potopil ameriško tovorno ladjo " Petrolite". Z vso napetostjo lahko pričakujemo, kaj bode naš ameriški poslanik Penfield na Dunaju opravil v tej zadevi? ali, kaj bode Avstrija odgovorila na tozadevno pro testno noto Zedinjenih držav? Ali se bo uklonila vsem zahtevam ali ne? Kake posledice bi lahko nastale v nepovoljnem ravnanju Avstrije glede tega slučaja si lahko mislimo. Zedinjene države bodo vedno trdile svoje točke in zahtevale zadoščenja; če se bo Avstrija temu protivila, se bode pretrgalo vso diplomatično zvezo med obema vladama, ali drugače rečeno: ameriški poslanik in konzuli bodo odpoklicani iz Avstrije, avstrijske diplomatične zastopnike se bo pa iz Zedinjenih držav odslovilo po načinu Dr. Dumbe. To bi bil naravno hud udarec in sramota za našo staro domovino. Nemški generalni šlab. Znano je, da je beseda kakega cesarja in kralja mogočna, sveta in kakor pribita. Gorje onemu, ki bi skušal kaj oporekati, ali ugovarjati kaki kronani glavi! Med najbolj mogočne in oblastne zunanje vladarje se je zadnji čas prištevalo ruskega carja Nikolaja in nemškega cesarja Viljema. In vendar je na Nemškem v sedanjem vojnem času neka sila, katera je močnejša kot sam cesar; ta sila se čestokrat niti ne ozira na cesarjeve določbe in besede, ta sila je nemški generalni štab. Ker igra ta sedaj tako važno ulogo. hočemo danes malo o njem spregovoriti. Nemški generalni štab obstoja sedaj iz 500 najboljših veščih strategov, generalov in raznih drugih višjih častnikov. Sedež generalnega štaba se nahaja v Berlinu, odkoder se daje vsa taktična, navodila v sedanji vojni. Ti možje ukrepajo, določujejo in ukazujejo običajno brez cesarjevega nasveta m potrdila. Ta skupina ima torej večjo moč, nego sam cesar in je nedvomno tudi prva in največna vodilna sila kake svetovne vojne. Povedali smo že, da obstoji običajno to generalni štab iz najbolj veščih mož, izkušenih deloma v teoriji, deloma v praksi. Na Nemškem se je generalni štab ustanovilo še leta 1870., ko je bila vojna s Francijo. Prva dva načelnika tega štaba sta bila generala Scharnhorst in Clausewitz Ta dva sta v premoči celo slavnega nemškega kancelarja Bismar-ka prekosila, ker se je vodilo tedanjo vojno le po izdelanih načrtih tedanjega nemškega generalnega štaba. Cel6 vojno ministrstvo je brez moči napram generalnemu štabu. Delovanje vojnega ministrstva je da oskrbuje dobavo vojaštva, in skrbi za živež ter municijo armade. Generalni štab pa razpolaga z armado, daje ji strategična navodila glede taktike. Generalni Stab določa, kako in kam se imajo čete premikati; on ima, v rokah celo vojno igro in od prave taktike generalnega štaba je običajno izid vojne odvisen, ker dela ta načrte za vojno, ker le ta določa in ker le generalni štab v teoretičnem smislu deluje, da se zamore vojno tudi praktičnim potom ali dejansko voditi. Že znani nemški strateg Moltke je izbral geslo nemškemu generalnemu štabu in to geslo je sestalo samo iz jedne besede "omnipotence", (vsemogočnost). Ta je določil, da se mora jemati k generalnemu štabu samo zaslužne, ter izkušene može, ki so si že v mirovnemu času vsled svoje izredne na darjenosti pridobili slavo in ugled. Ker se gleda pri izberi članov generalnega štaba samo na duševno nadarjenost, se tu nič ne gleda na rodbinske odnošaje, rojstvo, starost ali kake posebne postranske protekcije. Glavno vlofco igrajo pri tem možgani. -- Noben častnik generalnega štaba si ni pridobil preje te visoke službene odlike, ako se ni že preje izkazal, da isjto povsem zasluži. Kakor pri nas v Avstriji, tako dosežejo tudi na Nemškem nekateri častniki samo naslov majorja, oni kateri se pa hočejo povspeti še dalje, morajo že spočetka, ali kasneje dovršiti posebne vojaške šole ali kako vojaško akademijo. V ta kih šolah se temeljito poučuje slušatelje o taktiki, strategiji, vojni tehniki, zgodovini, zemljepisju, računstvu in tuje jezike. Po triletnem učenju postanejo mladi kandidat je generalnega štaba že r.ad-poToeniki; iste se pntem dodeli k poveljstvu brigade, divizije, kora, ali cele armade. Nekaj od teh abs< Mranih slušateljev sc odpokliče tudi v vojno ministrstvo. Ako dovrši kdo to vojaško akademijo z izvrstnim vspehom, je imenovan za vedno članom generalnega štaba. Da se.učenci vojaške akademije izobrazijo teoretično in praktično, prirejajo vedno takozvane vojne igre. Te vojne igre so za temeljito izobrazbo največjega pomena za vsak« jdi v miru!" V svojem očitnem*poučevanju je poudarjal: "Blagor mirnim, ker bodo imenovani otroci božji!" Ko je šel slednjikrat v Jeruzalem, se je milo zjokal na vrhu Oljske gore nad nesrečnim mestom. In zakaj so iz njegovih božjih oči tekle božje solze? Sam pove: "Da bi bilo spoznalo tudi ti zlasti ta svoj dan, kar je v tvoj mir!" In ko se je poslavljal od svojih ljubljenih apostolov — v tem slovesnomilem trenutku, ko navadni človek govori prav "iz dna svojega srca" — je rekel: "Mir vam zapustim, svoj mir vam dam." In prve besede, ki jih je po vstajenju izpregovoril z n*: bile: "Mir vam bodi!" Te ljubezni do miru so se učili in naučili pri "Kralj« tudi njegovi učenci. Zato vsod oznanjevali in pripor mir, kamor so prišli. V sv. pr imamo 21 apostolskih pisem, enega ni med njimi, da bi ae njem ne priporočal mir novajjw1 novljenim občinam krščanskimi začetku in ob koncu želijo v pismih apostoli mir svojim vernimi in tudi med pisanjem jim ga ve?, krat priporočajo. Tako n. pr. pjfc sv. apostol Peter: "Kdor hože življenje ljubiti in videti dobre dneve, naj se ogiblje hudega i& naj dela dobro; naj išče miru b naj se ga drži." Sv. Pavel pa piše. Mir božji, ki ves um preseže, varaj vaša srca in vašo pamet v Kristusu Jezusu." "Mir Kristusov naj veselo gospoduje v vaših srcih." Tako ravna tudi sv. Cerkev še zdaj. Pri sv. krstu dvakrat želj miru krščencu, rekoč: "Mir s teboj — mir ti bodi!" in ko je sv krst dovršen, še za slovo reče: "Pojdi v mira in Gospod naj bo & teboj!" Ko škof birmanca odslovijo, mu tudi reko: "Mir bodi s teboj!" Izpovednik še zdaj po Jezusovem zgledu večkrat grešniku po odpuščenju reče: "Pojdi v mira!" Kadar mašnik deli sv. poslednje olje, reče, stopivši v hišo: "Mir tej hiši .in vsem, kateri v njej prebivajo!" Kadar moli » mrtev pristavlja: "Gospod, da j jim večni mir in pokoj!" Zlasti pri najsvetejši daritvi mašnik za nobeno milost toliko in tako prisrčno ne prosi, kakor z\ mir. Že pri "gloriji" ponavlja angelove besede: "Mir ljudem na zemlji, kateri so dobre volje!" Ravno pred najimenitnejšim dejanjem sv. maše — pred povzdigo vanjem —, ko, roke držeč nad kruhom in vinom, prosi, da bi Gospod milostno sprejel ta dar, pristavi še, da naj nam v svojem miru odločuje naše dneve. Po oee-našu zopet povzame, naj nam Gor spod po prošnjah preblažene device Marije, sv. apostolov Petra iu Pavla in Andreja ter vseh svetnikov milostljivo dodeli mir v naših dnevih, da bi bili vselej grehov rešeni in prosti vsakega vznemirje nja. Kmalu potem, vzemši sv. kosti j o v roko in jo prelomivši, glasno reče in pri peti maši zapoje: "Pax Domini sit semper vobis-cum — Mir Gospodov bodi vedi.o z vami!" Trkajoč se na prsi, reče vtretjič: "Jagnje božje, ki od jemlješ grehe sveta, daj nam mir " Tikoma pred sv. obhajilom zopet še prosi za mir in edinost sv. Cerkve: "Gospod Jezus Kristus, ki si rekel apostolom: mir vam zapustim, svoj mir vam dam itd." Glejte, tolikokrat in s toliko vnemo veleva sv. Cerkev miru prositi pri eni sami sv. maši. Jezus Kristus je "Kralj miru" in njegova Cerkev je kraljestvo mira, ker tako živo priporoouje vsem svojim udom mir, ker tako prisrčno prosi za mir v svojih molitvah in tolikokrat želi miru svojim vernikom, živim in mrtvim. Zato pa tudi Jezus sam imenuje svoje zveste — ovce in jagnjeta. katerim je v prvi vrsti lastna kro-tkost in mirnost, njegovi nasprotniki pa so zgrabljivi volkovi. Ker je mir in njegova zvesta to varišica zadovoljnost tako dragocen dar božji in tolike važnosti za našo zemeljsko srečo, moramo se nekoliko natančneje poučiti *ltA svetišče, posvečeno Žalostni M. B.. metal iz zrakoplovov in topov bombe na Kostanjevico in sploh na vse cerkve v Gorici, katere so vse več ali manj poškodovane in med kateriim je po svojih umetninah stolnica sama najmanj toliko vre dna, ko slučajno nekoliko zadetn beneška cerkev. In okrog teh naših svetišč ni bilo ne arzenalov, r.i topov, ne vojaštva, da bi Lah bL primoran streljati na nje. — In v gradu nesrečnega meksikanskega cesarja Maksa, v Miramaru tudi letnemu kmečkemu dekletu Frančiški Ševčikovi iz Ponedraža zaradi hudodelstva motenja javnega miru in reda po § 67. lit. a, kaz, zakona. Obtožena je pisala sveji prijateljici Rozi Kasandi v Chicago pismo, katero je cenzura zadržala in zročila vojaškemu sodišču. Obtoženka je bila obsojena na e-sem meesecev ječe. Zaplenjena češka sokolska pesmarica. ni bilo topov niti vojaštva. In ven- J'™?™ ?eitun*" dar ie Lah ftnptnvnnn motal notii >'()]< s<>< lKO^r lilClU dar je Lah opetovano metal nanj bombe. Seveda, tudi to je edeu dragih nam spominov na nesrečnega Maksa in pokojnega toli nar.i dragega Franca Ferdinanda, ki je od tu zroč proti slovenskim planinam dejal: "Tu prebivajo moji zvesti Slovenci!" Nalašč nam je vse to storil so vražnik, namenoma, hoteč sloven skemu ljudstvu zasekati globoko rano. Ampak za ta porušena slovenska svetišča in spominke naše Laha že zadeva kruta osveta! Pod razvalinami slovenskih sve tišč Marijini-h je na najgroznejši in najkrvavejši način kaznovana laška verolomnost. Maščevane s-> razvaline Marijinih svetišč s krvjo stotisočev sinov italijanskega judstva. Začrneli ostanki svetišč mrko in temno zro tja doli v italijansko nižino, odkoder se vale vedno nove sovražne trume proti našim junaškim branilcem. In zdi se. cakor da bi te razvaline klicale napadaj očim množicam grozepoln. ^Tazaj od tu! In resnično, pod višinami, na katerih se je še pred kratkim tako ljubo in prisrčno belilo zidovje višarskih in svetogor-ske cerkve, tam omaga moč sovražnika : zadaj ga pode v boj lastni bratje s strojnimi puškami, spredaj grozni zid naših branilcev, zgoraj temne razvaline od njega porušenih svetišč. Obup in groza s*-polasča tu laških množic in — kakor pravi naše uradno poročilo —-puške jim dobesedno padajo iz rok. Ves slovenski narod je edin v tem, da preko živih trupel slovenskih na naši pozemlji ne pride naprej. Ves slovenski narod je pripravljen do zadnjega braniti ded-ščino svojih pradedov ter kaznovati one, ki skrunijo stoletne naše svetinje! Sedaj, ko je strta in v sovražni krvi utopljena ta najhujša sovražna ofenziva, vemo, d«, sovražnik zaman žrtvuje kri stotisočev svojih sinov. Še trdnejše stoji naša straža ob Soči in še zaupljive jše moli doma armada molilcev in delavcev. Svojega doma zapustimo, svoj dom branimo, za svoj dom trpimo, zanj umiramo. Kako grenak je kruh beguncev, vc in nadsodišča v Pragi, s katero se prepoveduje nadaljne razširjeva-nje devete izdaje tiskovine "So-kolsky Zpevnik" (sokolska pesmarica) radi 17 pesmi. Med njimi se nahajajo pesmi: "Česky Rebel-lanti" (Češki uporniki), "Jeste Srbska nezničeno" (Ni še Srbija izgubljena), "Pamatce vitezu Pari zkych" (V spomin na pariške zmagovalce); nadalje ruske himne in marzeljeze. Marka, frank in krona. Pri plačilih v Švici potom do-štne hranilnice se računa za 109 frankov 130 K in pri plačilih v Nemčiji za 100 mark 140 kron. Sive uniforme v nemški armadi Na Nemškem uvedejo enotne sive niforme za armado tudi v miru. Siva bo tudi čepica in tornistra. Obleka častnikov se kolikor mogoče izenači z uniformo moštva. Lovci na 'konjih bodo imeli sive-zelne uniforme. Kot obuvalo prideta v poštev samo dve vrsti: nizki škornji za pehoto, ki so se v sedanji vojni zopet izvrstno obnesli, in visoki škornji za kavaleri-jo. r Železnica v Dalmacijo preko Bosne. Pod tem naslovom piše "Hrvatski Dnevnik": Neki prijatelj, ki je te dni potoval iz Sarajeva v Dalmacijo po železnici, nam je pripovedoval, da je vožnja izvrstna, ugodna in vzorna.Vozil se je po naslednji progi: Sarajevo — Brod — Sunja — Dobrlin — Pri-jedor — Knin — Split. Sedaj ni treba potovati preko Metkoviča ali Dubrovnika, odkoder je vožnja po morju negotva in parobro-di radi slabega vremena ne vozijo redno. Ljubljana. Znani hrvatski pesnik Rih&rd Katalinič-Jeretov piše zadarske-mu "Narodnemu Listu" iz Ljubljane : "Ljubljana! Koren te besede mora biti v glagolu ljubiti. Kajti ona je Ljubljena, ljubica, tisti, ki ga okuša. Zato nam je se- miljenica vsakega Slovenca. Kar daj naš dom še toliko ljubši in je Hrvatu Zagreb, to je Slovencu dražji. Ljubljana. Lepa je ta bela sestra Svete Višarje in Sveta Gora! belga aZgreba. Lepa, čiste, prijet- Zopet se bodo zbirale v prenovijo- na, vesela kakor mlado dekle. Ko- nih Marijinih hramih trume slo rat \z mesta, pa si ie v zeleni šu- venskega ljudstva in celile se bo ^ v tihem gaju, res prava se- do rane, ki jih je vsekala vojska. 8tra Zagreb-grada. Vsak tujec jo Slovenska domovina bo dihale mora vzljubiti, kamo li Hrvat. Ts prostejše, nov rod bo rastel kvi- je tu doma, saj se tu govori hr- šku. A ta novi rod ne bo pozabil, vatski, samo nekoliko drugačno, da je v teh groznih časih rešitev pa hrvatskemu Zagorcu doni ta slovenskemu ljudstvu prišla od mehki jezik ravno tako kakor nje- zgoraj, in sicer zato, ker je ostal gov domači. Danes je Ljubljana svoji Materi ter svojemu vladar1- babilonski stolp — vse jezike sli-ju zvest do groba. f zastavo pa nosi italijanski. Iz mrtvih junakov slovenskih, gaj s0 se sem zaklonili večinoma ki so žrtvovali v svoji zvestobi kri za prestol Habsburga in za boljšo bodočnost slovenske domovine, iz žrtev in solza slovenskih mater, vdov in sirot pa naj vzpri-eo Višarske in Svetogorske Kraljice vzklije božični mir ter velikonočno vstajenje našega dobrega slovenskega ljudstva! Razne stvari. Glasilo ogrske neodvisne stranke proti razširjenju pouka nemščine v ogrskih šolah. Glasilo neodvisne stranke "Ma gyarorszay" protestira energične proti načrtu naučnega ministra Jankovieha, ki hoče intenzivnejše gojiti pouk nemščine na Ogrskem. Osem mesecev težke ječe je prisodilo dunajsko domobransko sodišče učiteljici angleščine I-di Blackmore radi zločina motenja javnega reda in miru, ker je ob potopu "Lusitanije" rekla, da želi, naj bi bila Nemčija premagana. Pismo v Ameriko. Pred praSkim divizijskim sodiščem je bila obravnava proti 23- Italijani iz Trsta, Gorice, zapadne Istre. In draga, dobra Ljubljana jih je sprejela prisrčno slovensko-slovansko. Kadar se povrnejo domov, bodo upajmo, i oni vračali Slovencem in Hrvatom milo zs drago ... — Živahna je danes Ljubljana. Povsodi vojak in povsod avtomobili, ki hitijo, prašijo. kadijo in se gubi jo kot samum V kavarni sedi general, naše gore list. Vidiš ga čitati vsak dan pri oknu, ko Čita "Slovenski Narod" in "Obzor". Pa tudi med vojaštvom je listov z naših gor: Bošnjaki, Istrani, Primorci, Dalma-trnci, Boduli in otočanci. I marsikateri Varaždinec se sprehaja po ulicah, domovine sin. Pa da, Bože moj, igramo se tako po malem z raznimi provincijalnimi imeni — ipak smjb vsi Hrvati. Sestre Slovenke /nas na to opozarjajo, saj pravijo, kadar slišijo našo govorico, "kako so fletni ti Hrvati." In tudi Bodul se spomni, da ni samo Človek, "vengo i Hrvat". Da, Slovenke so mile in drage, "ko i majČica jim Ljubljana". Le nad enim vsi mrmramo — nad meglo. Ljubljanska megla se zna navl#»či kakor bi bila londonska. Bela Ljubljana bi jo rada pregnala — ali eto sad nikud nikamo iz magle. (Dalje.) Svojim nekdanjim . faranom v Podbrezju je poslal v spomin tole Pesem od nove fare sv. Križa: Kedar po previdnost' božji Sem slovo od Kranjcev vzel, Pro t'Ameriki nastopil Dolgo pot sem prav vesel. Sem prehodil vse pokrajine, Pet kraljestev in morje; Sem prehodil tolikanje Tud' v Ameriki zemlje. Po nevarnih potih, dolgih Cez tri tavžent ur hoda, V mesecih dveh in dneh petnaj- stih Sem prešel skor pol sveta. ' . • *. . Božja roka me pripelje V zgornje kraje Indije; Ko na Kranjskem poldne bije, Tukaj že čez polnoč je. Kmalu zvejo Indijanci, Da je prišel mis'jonar: Tu duhovni so spoznani Ko najljubši božji dar. Zdaj mi pride brž naproti Poglavar en dan hoda. Me kleče za žegen prosi In mi koj roko poda. Prosi, naj v njih kraj bi prifel, Ki se kliče Lakroa, Kjer že nekaj jih je krstil Brumni gospod Baraga. Kakor hitro sem dovolil Njega prošnjo dopolnit', Pet konjikov je pripravil, Mene do tam tje spremit Vzdignemo se brez odločka, Konji naglo prelete Celi, dan in brez počitka Gozde, prode in vode. Verni so pa b'li sprejeli S preveliko me častjo, V cerkev so me bli spremili In veselo zapojo. Potlej so me b'li peljali V jedno lepo izbico, V hišo poglavarja djali, Kjer imam postrežbo vso. tjepo cerkev sem že našel K časti Jezusa na križi; In vse drugo sem poravnal, Kar je treba v božji hiši. Našel tukaj sem kristjanov Krščenih čez dve sto duš, Našel dosti še paganov, K' jim nn znana vere luč. Pridigujcm, spqvedujem Po francoski s tolmaeam, Z gnado božjo pa se trudim, Da ind'jansko znal bi Se pač spomnim na prijatle, Ki so v god me obisk'vali, Ohranit vezil navade, Po duhovsko smo kramljali. V cerkvi imamo vsak dan praznik, K maši, prid'gi pridejo: K srcu gre jim božji nauk, Radi mene poslušajo. Silno radi v cerkev hodijo, Maše nikdar ne mude, In besedo božjo ljubijo, Gonca 100°° K; — Padel je na se(vernem bojišč i Smartno Pri LltlJl gosp. Ivan Podlesnik, st., bivši tr govec na Starem trgu. Pred meseci je šel prostovoljno v vojsko. Časten mu spomin! — Žrtve na srbskem bojiiču.— Na sbrskem bojišču je padel junaške smrti 35 let stari oženjeni Franc Debevc iz Leskovca. Zapustil je poleg očeta ženo in blizu dveh let staro hčerko Frančiško. Vse obžaluje zgodnjo smrt vrlega moža. — Padel je na se vernem bojišču že začetkom septembra gosp. Jožef Drčar, odbornik trgovskega bolniškega in podpornega društva. Pokojnik je bil splošno znan in priljubljen v krogu trgovskih pomočnikov. Bil je tudi vstanovnik — Smrt uglednega Ljubljanča- trg; društva "Merkur" in dober na. — Dne 5. novembra je umrl v pevec kvarteta tega društva. Služ-Ljubljani splošnoznani bivši trgo- boval je veg let pri tvrdki A. Stal vec Vaso Petričič v starosti 79 let. - — Pokojnik je bil več let podžupan stolnega mesta " Ljubljane, predsednik Mestne hranilnice ljubljanske itd. Za svoje usluge je bil od cesarja odlikovan s križem vite-štva Franc Josipovega reda, bil je tudi častni meščan ljubljanski. Blag mu spomin! . — Umrl je dne 14. novembra v Sostrem zlatomašnik in vpokojeni župnik MihaH Zupan. Služboval je kot kaplan v Fari ;pri Kostelu, v Škocijanu pri Mokronogu, v Št. Vidu pri Ljubljani in v Leskovcu, kot župnik na Prežgan ju, v Pol-hovemgradcu in v Sostrem. — Kap je zadela v kopališču pri Slonu gospoda Josipa Hočevarja, pisarniškega ravnatelja dež. sodišča. Bil je takoj mrtev. — Nenadoma je umrla gospa Marija Lončar, hotelirka "pri Radeckiju" v Tržišču, tašča g. ravnatelja Cirila Dolenca iz prisilne delavnice. — Na Dunaju je 4. novembra t. 1. po kratki bolezni umrl gosp. Robert Pollak, družabnik tukajšnje tvrdke "Brata Pollak", v starosti 40 let. Pokopan je bil tam dne 7. novembra. — Umrl je v Dobrepoljah dne 8. novembra opoltine 731etni vpok. župnik tržaške škofije preč. g. ^Ign. Germ. Pokojnik je bil rojen 3. avg. 1843, v mašnika posvečen dne 21. novembra 1869. Naj počiva v miru! — V Kamnigorici je v nedeljo 7. novembra ponoči umrl znani orgljarski mojster g. Ignacij Zupan. Blag mu spomin! — Umrl je v Škofji Loki preč. I g. Janez Karlin, župnik v pokoju, brat prevzvišenega g. škofa tržaškega. — Umrl je v Radečah pri Zid. mostu g. Jura j Knežovič, državni uradnik v pok., v 85. letu starosti. Mladostna in službena leta je prebil na Hrvatskem, odkoder je prinesel lepe spomine izza svojega službovanja. Kljub lepi starosti je ohranil dober spomin, ter je kaj živo pripovedoval svoje do-življenje kot vojak, n. pr. kako se je moral boriti na patrulji z volkovi itd. Zapušča ženo Alojzijo in hčer Ludmilo, omoženo Matičevič. Bodi blagemu možu lahka slovenska žemljica, ki si jo je izbral za počitek! — Naš odličen rojak umrl na Dunaju. — Umrl je na Dunaju g. ing. Ferdinand Klemenčič, c. kr. višji stavbni svetnik? nadinšpek-tor c. kr. avstrijskih drž. železnic v pok., lastnik zlatega zaslužnega križca, častni meščan Ribnice itd., v starosti 75 let. Truplo so prepeljali v Ljubljano. — Umrl je 3. novembra vpokojeni knjigovodja Kranjske hranilnice, gosp. Leo Suppantschisch, v 69. letu starosti/ — Polkovnik v p., Franjo Dre-nik, naposled poveljnik gorske brigade, je zadet v glavo na južno-Uhodnem bojišču, umrl junaške smrti v 53. letu dobe svoje. Bil je obče priljubljen častnik, ter se je često odlikoval, tudi 1. 1878. v Bosni. Ob sedanji svetovni vojski je bil ves čas zaposlen, večjidel na fronti. Ostavil je ženo s tremi še nedoletnimi otroci. Pokopan je 24. oktobra t. 1. na Opčini. cul. Blag mu spomin! — Morilec orožnika Martin Župet prijet.—Dne 5. novembra zjutraj je bil pri Žumberku ob hrvatski meji nevarno obstreljen morilec orožnika leta 1848. rojeni Martin Zupet. Pobegniti je nameraval na Hrvatsko. Aretirala ga je orož-niška patrulja v Spodnjeera Su-hora in ga prepeljala v Metliko. Zupeta prepeljejo v Ljubljano, da ga sodi vojaško kot naglo sodišče. Pri Zupetu so našli 400 kron denarja, osem prstanov, dva samokresa s strelivom. Zupet je bil že štirikrat kaznovan zaradi tatvine, javnega nnsilstva in postopanja. Dvakrat je bil obsojen v šestmesečno ječo. Delal je tudi že v Ljubljani kot prožni delavec. Išče ga tudi ljubljansko deželno sodišče in radi vlomov v župnišča in radi dvakratnega posilstva. Njegov tovariš Štrukelj še ni pri-iet in se še klatvokolu Trebnjega in St. Ruperta. Upa se, da ga stroga roka pravice kmalu prime ^edaj ga išče po' hribih od Zidanega mosta do Novega mesta 400 vojakov, ki so napravili kordon okoli tega ozemlja. Pravilo, da je bil Štrukelj na vseh Svetnikov večer na Mirni, kier je na mščalko žvižgal pred Šmalcovo hišo in tolkel po vratih, pa mu niso odprli. Drugega morilca Zupeta so dne 6. novemb. pripeljali v Ljubljano in je sedaj v bolnišnici deželnega sodišča. Ranjen je v roko in glavo.Obstrelili so ga kmetje 7. lovsko puško. Zupet prit>ovedu-ie, da ima njegov sodrug Štrukelj devet otrok in da je ločen od svoje žene živel z neko drugo žensko v Trstu. Štrukelj* je doma iz Št. Ruperta na Dolenjskem. Odlikovani slovenski vojaki. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda so dobili: četovodja Ivan Krasnik, korporal Ivan Štrukelj ter infanterist J. Podpečnik, vsi 7 pešpolka; korporala Franc Ra žen in Pavel Černe ter infanterist Leopold Gdmiželj, vsi 97. pešpolka; korporal Vinko Bratuš in pi-jonirj Jos. Kerštajn, Anton Klemenčič, Josip Maše in Vinko Plu-har, vsi 3. pijonirskega bataljona • četovodja Ivan Medved in topni-car Josip Martine, oba 3. gorskega topničarskega polka. Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: in-fanteristi Jakob Beguš, Anton Frankovič, Benjamin Golo.b, Alojzij Lebaš in Andrej Skok, podlo-vec Franc Kervin in četovodja Leopold Bartak, vsi 8. lovskega bataljona; predmojstri Frane Če-bron, Peter Kralj, Jakob Petek, Peter Rakovec, Franc Repenšek, Jakob Rojko, Viktor Slemenik in Franc Vičič ter topničar Andrei Rojac, vsi 8. topničarskega polka; četovodja 9. topničarskega polka rem, Ivan Kočevar, Franc Naglifc in Friderik Prinčič, vsi 7. lovskega bataljona. Velikodušno darilo za mater desetih sinov - vojakov. Vsled posredovanja g. podpolkovnika Fri-dolina Kavčiča na Dunaju je do- ^ južnoza- Z po^jnolledeče «^nke^Mest- dišču v Kranju, lem bojišču kadeta g. Franca na hranilnica, Kamnik 35,0W K: - « k iz Ribnice. Odnesel ga je s vred kakih 200 metrov glo- auuu8C, -----,----, , . , to. Nosilec* ranjencev, Maks žba sv. Cirila in Metoda v Ljublja- poti omagal, padel in umrl. 3000 K; Avg. Jenko, trgovec, Ljubljana 2000 K; Viktor vitez Andrioli, c. kr. v. davčni upr. Kamnik 2000 K; Hranilnica in posojilnica, Železniki 2000 K; Štefan Arko, posestnik, Dane 2000 kron; Jos. Pros, ravnatelj c. kr. tob. to varne, Ljubljana 2000 K; Alojzij Staudacher, Ljubljana 1000 K; A lojzij Pegan, c. kr. podravnatelj banke "Sla vi je", .Ljubljana 1000 kron; Adolf Anton Mlekuž, Bovec 1500 K; Anton Hafner, Železniki 1000 K; dr. M. Rus, c. kr. polkov-ni zdravnik 1000 kron. Tretje 5 avstrijsko vojno po sojilo. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani je subskribirala za lastni račun 1,000.000 kron tretje ga 5% avstrijskega vojnega po* sojila. Pri Jadranski banki, podmžni ci Ljubljana so tretje avstrijsko vojno posojilo podpisali med drugimi: Vil jera Spitzer, Ljubljana: 20,000 kron; trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani 10.000 kron; Ivan Končina, Gorenja vas, 10,000 kron; Jurij Šterk, Vinica, 5000 kron; T. Mencinger, Ljubljana 5000 kron; A. Pogačnik, Cerknica 3000 kron in Amalija Kmetisch Ljubljana 1200 kron. Draginjska doklada ljudsko-šolskemu učiteljstvu. Deželni odbor je dovolil vnovič vsemu službujočemu učiteljstvu in rodbinam vpoklicanih učiteljev enkratno vdraginjsko doklado v isti izmeri, kakor spomladi. Potrebščina za to novo podporo znaša okroglo 90-000 kron. > Liter namiznega olja 8 kron. — Po nekaterili "boljših" trgovinah velja sedaj liter namiznega olja že 8 kron! Izgovori od strani vele-trgovcev, da se je olje podražilo, ker ga primanjkuje, so seveda do pičice resnični, saj je splošno znano, da olja nimajo že mesece in mesece, (ko je bil še z Italijo mir) v svojih skladiščih, ampak so ga še le dobili "pred 14 dnevi," katero so morali, seveda plačati tudi po silno visokih eenah. Za noge ga je obesil. O činih nekega pobeglega dezerterja nam poročajo z vipavske doline še sledeče : Nek mož je pasel med Tev-čami in Vrtoči (občina Šmarje) živino. Pobegli zločinec ga je privezal za noge na drevo. Ljudje so ga našli komaj živega, vsega izmučenega. Nekje drugje tam v okolici je vdrl v neko hišo in določal v slabi slovaščini, katere o-troke družine bo treba ustreliti. Družina je prestrašena pobegnila. Zločinec je streljal skozi zaprta vrata. — Sodi se, da se gre tu za pol blaznega človeka. Lov na cigana. Pri Sostrem je bežal neki cigan, ko je zagledal o-rožnika, kar je mogel čez polje proti Zalogu. Dva vojaka sta mu hotela prestriči pot, ali oni cigan je zavil v stran in tekel proti Ljubljanici. Orožnik je hitel za njim v družbi par mladeničev. Ko je cigan videl, da ne more uiti, je skočil v Ljubljanico in jo preplaval. Ali na drugi strani so ga prijeli in izročili orožniku. Cigan pravi, da se imenuje Andrej Hu-ber, star 31 let, rojen v Monako-vem in da je godec. Izročili so ga sodišču. — Povišanje davka na žganje. —"Wiener Zeitung" objavlja cesarsko odredbo, ki poviša davek na žganje zopet za 40 vin. za liter alkohola. Žganje je zdaj obdavčeno z 2 K za liter alkohola v nižji M)z 2 K 20 vin. v višji postavki (ekskontingent). "Wiener Zeitung" objavlja dalje ministrsko Jos. Lastnik in lovci^ Ignacij Ja- 0Uredbo o ustanovitvi centrale špirita in ministrsko odredbo, ki uvaja najvišje cene denaturirane-mu špiritu. — Notarskim substitutom v Logatcu je bil imenovan po c. pr, dež. sodnem predsedstvu not. kandidat Mihael Pintar in je za ~ aoiiiio. -L v ti T —---- v . —------------ bila vdova Alojzija Drolc v Spita- uradovati 1. nov. liču pri Kamniku iz privatne ša- _ S tiralico so zasledovali 10 tule Nj.- Veličanstva 500 kron, od ieta starega dninarja Mihaela Šte- nadvojvode Evgena pa 1000 kron. feta iz Naklega radi tatvine iz le-Pri ljubljanski kreditni banki ta 1913. Prijeli so ga kočno v Ce-so med drugimi subskribirali voj- gelnici in izročili okrajnemu so- — Umrl je v Gradcu v bolnici usmiljenih bratov gospod Srečko Dogsa, usnjarski mojster in posestnik v Središču, bivši dolgoletni načelnik središke skupne obrtne zadruge, soustanovnik in starosta središkega Sokola. Vzornemu rodoljubu bodi lahka žemljica ! , — Profesor Ant. Rabuza padel. Kakor poročajo privatne vesti, je na italijanskem bojišču padel, zadet od granate, prof. Ant. Rabuza, rez. kadet. Prof. Rabuza je poučeval na samostojnih nemško-slovenskih gimnazijskih razredih v Celju. Njegovemu slugi/je granata odtrgala roko. — Umor in samoumor. V neki kavarni v Ptuju je črnovojnik Avgust Wolf s štirimi streli iz revolverja ubil 231etno plačilno natakarico Terezijo Wohlgemuth. Wolfa so aretfrali, nakar se je ponoči v zaporu obesil na jermen iz čevljev. — Poroka. Poročil se je g. Janko Lešnik, učitelj v Vurbergu, z gdč. Pavlo Žiher, nadučiteljevo hčerko istotam.' ' — Mleko za Maribor. Štajerska cesarska namestnija je zasegla v so produkcijo mleka v mariborskem političnem okraju. Mleko iz tega okraja se sme izključno prodajati le v Mariboru. Izvzeta je prodaja mleka za lokalne vojaške potrebe in pa prodaja mleka v Gradec, v kolikor je že dosedaj obstojala. Ako bi se pokazalo, da Maribor navzlic temu ukrepu še nima dovolj mleka, potem bo štajerska namestnija odredila tudi rekvizicijo v ljutomerskem o-kraju. — Umrl je dne 15. oktobra t. 1. v Gradcu c. kr. poštni nadoskrb-nik Fran Kenk in je bil na opdot-nem centralnem pokopališču pokopan. Za njim žaluje vdova in trije sinovi. Rajnik je bil v 49. letu starosti. Rojen je bil v Brezovici pod Ljubljano, gimnazijske študije je izvršil v Ljubljani. Pet let je bil v ljubljanskem Alojzijevišču, kjer je pisal v "Domače Vaje" leposlovne sestavke, ki so kazali velik dar. Bil je zelo nadarjen in vesten mbož. N. v m. p.! _Ustrelil se je eksekutor Jan- schitz v-Brežicah iz strahu" pred kaznijo, ker je pretepel nkega gostilničarja. — Na južnem bojišču sta padla kadetni aspirant Maksimilijan To-polšek, doma iz Konjic, in kadet medicinec Nino Martinak, sin višjega dež. sod. svetnika Martinaka iz Celovca. — Nepojasnjena smrt. Pri vasi Slivno blizu Laškega trga so našli te dni mrtvega vpok. bosan. viš. državnega pravdnika Kott-mauerja. Sodi se, da ga je na iz-prehodu zadela kap, neznan človek pa mu je, ko ga je našel mrtvega, vzel uro in denarnico. — Iz Celja. V drugem vojnem šolskem letu na tukajšnji slovenski gimnaziji se je vpisalo 152 u-čencev, in sicer v I. razred 34, v drugi razred 40, v tretji 39 in v četrti razred tudi 39 učencev. Poduk se je, kakor smo že poročali, redno pričel. — Streljanje topov se sliši — kakor javljajo graški listi od jugo-zapadne fronte gori do TAla pri Gradcu. Preč. g. Andrej Ruitja, vikar na Trnovem pri Go#ci, Je dne 4. novembra umrl po dolgi in težki bolezni v sanatoriju Horgass pri Gradcu. Goriška škofija zgubi s to žrtvijo neizprosne sušice, ki si jo je nalezel s svojim vzornim in neumornim delom za naše ljudstvo, enega najboljšega duhovnika. Šele 28 let star je moral poln same dobre volje in vzvišenih načrtov zapustiti to Rolzno dolino svoje drage domače in pa svoje farane, ki so ga vsi ljubili vzbog njegovi ljubeznivosti in požrtvo-. valnosti. Služboval je v Solkanu tri leta, na kar je bil premeščen na Trnovo pri Gorici, kjer ga je dohitela bolezen, na kateri je tudi umrl. Njegovi znani družini iz Skrilj pri Gorici v imenu vseh njegovih prijateljev najglobokejše sožalje, njemu pa zasluženi večni mir! — Nagle smrti na kapi je v Bel- gradu umrl g. Robert Slavik, brat tržaškega odvetnika dr. Slavika. Njegov poveljnik poroča, da so ga našli mrtvega na postelji. — Kojščanski župnik umrl v italijanskem vjetništvu. Kojščanski župnik Fran Marinič je bil interniran z drugimi duhovniki iz Brd in Furlanije v Cremoni. Tam je umrl na legarju. Rojen je bil Marinič leta 1853. Vikar Alfonz Blažko iz Kozane je poklican v Turin, da bo tam vršil duhovsko službo med slovenskimi interni-ranci. — V italijanskem vjetništvu se: nahaja, kakor znano, tudi vikar Ivan Štolfa, doma iz Volčjedrage pri Komnu. Sedaj poroča, da sol ga poslali iz Ažle do Čedadu v Spodnjo Italijo, v Candido, okraj Avelino pri Neaplju. Ž njim sta tudi sestra Marija in crkveni pevec Matija Kranjec. — Maša nad grobovi junakov. — V Ajdovščini je bila na vseh vernih duš dan na vojaškem po j kopališču v lično zgrajeni kapelici, katero je zgradil na svoje lastne stroške ritmojster vitez plem.; Zahony, maša za umrle vojake-junake. — Nova imena tržaških ulic.— Cesarski komisar je ukrenil, da se imenujejo naslednje ulice, ki so bile doslej brezimena, tako-le: 1. Nova ulica preko bivšega Horts-manovega posestva, vzporedna s "passeggio di S. Andrea": via Lissa. — 2. Ulica, ki veže prejšnjo ulico, ki je vporedna z rižarno: via Zenta. — 3. Trg pred novo ju-stično palačo (ki se gradi), prej "Seneni trg": piazza principe Eugenio. — 4. Nova ulica, ki veže ulico Bellosguardo z ulico Gian Rinaldo Carli (kjer se nahaja Agapito. — 5. Nova ulica navkreber, ki veže ulico Giulia z drugim delom, doslej brez imena: scala al Monticello. — 6. Druga neimenovana ulica, ki gre od ulice dello Scoglio vzporedno z ulico Giulia: via dell 'Oliveto. — 7. Sedaj zasebna pot, vzporedna z ulico Montor-sino, ki veže ulico Belvedere z ulico dei Saltuari: via Sottomonte.— 8. Nova ulica, ki vodi od Kolonj-ske ceste proti hišam malih stanovanj: vfa di Doberd6. (Zakaj ne edino pravilno "Doberdob"!) — 9. Druga ulica, vzporedna z "Do-berdobsko ulico": via di Monfal-cone. — 10. Nova ulica, ki gre od ulice Domenico Rossetti pod domobransko vojašnico: via likudon. — 11. Druga ulica, ki veže ulico Dom. Rossetti v Laudonovo ulico*: via delle MHizie. — 12. Nova ulica, ki gre od podaljšane ulice Set-te fontane za občinskim zabaviščem, vzporedno z ulico Limita-nae: via Mozart. — Nadalje se iz-preminjajo naslednja ulična imena : 1. Trg in ulica Nuova v piazza in via Maria Teresa. — 2. Ulica Francesco Hermet v via Helgoland. 3. Ulica Ettore Daurant v via Andrea Hofer. — 4. Piazza Scorcola v piazza Ambrogio Ral-li. 5. Zagata S. Giustina v via Giu8tina. — 6. Passo Carlo Goldo-ni v passo al Torrente. -Iz Komna. — Na našem vojaškem pokopališču počiva že nad 200 vojakov, ki so umrli za domovino. Vseh narodnosti in vdake vere čakajo tu vstajenja dan. Ogri in Nemci, Slovenci in Hrvati, Čehi in Poljaki, tudi Italijani iz Italije spe tukaj v miru nezdramno spanje. Vsak poseben grob.— Na vernih duš dan je imel na pokopališču č. g. vojni kurat D. V. sv. mašo za ranjke junake.—Vsi grobovi so t>ili lepo ovenčani. Nad vsakim se vzdiguje križ z napisom umrlega, zraven pa so zasajene hrizanteme, "ki so se vse lepo prijele. Da so grobovi zasajeni in o-zaljšani s cvetlicami, sta si največ prizadevali gospodični učiteljici Erna Ingrl in Mar. Kavčič. Ves njihov trud in skrb naj jim poplača vsemogočni Bog! Rajnim junakom pa bodi milostljiv Sodnik! — Nove žrtve tržaškega kanala. — 2. novembra ob pol osmih zvečer je prišla iz ulice delle Posta vechie v Trstu 751etna gospa Gertruda Crovat in v popolni temi zašla in padla v kanal. Na njene klice je nemudoma priteklo nekaj oseb, ki so jo še živo potegnile iz morja. Posredovala je takoj rešilna postaja in po prvi pomoči so staro gos]io prepeljali na njen dom* Kmalu na to, proti 10. uri zvečer, je v temi zašel v kanal 41-letni črnovojnik Franc Nedak, ki je bil prišel istotako iz ulice delle Poste vecchie. Zanj je prišla pomoč prepozno, ter je bil že mrtev, ko so ga potegnili iz vode. - Grad Miramar, katerega pozna vsakdo, kdor je bil kdaj ob Adriji, si je bil izbral italijanski letalec, kakor razvidno iz poročila generalnega štaba dne 29. oktobra, za cilj svojih bomb. Grad se nahaja 6 kilometrov severo-za-padno Trsta na skali, segajoči daleč v morje. Sezidan je bil grad v letih 1854. do 1856. v norman-skem slogu iz apnenca. Grad je bil last pokojnega mehikanskega cesarja Maksmilijana, brata našega cesarja, dne 10. aprila 1864 mu je v tem gradu mehikanska depu-tacija ponudila cesarsko krono. Grad je sedaj last naše cesarske rodbine. Pokojni prestolonaslednik je večkrat bival v tem prelepem gradu ob morju. , "tfekdaj je bila tajp kmetaka hisa, tyst posestnika Daneva, od katerega jo je ku* pil Z zemljiščem'vred jppkojni ce- ^arf*^Sfanske^l telPt*o[o7* " *f*rt v Kobaridu je bil od Lahov interniran U"1® P- di>Soki«.iIntern^^,je tudi krc- '»'i?! !x r.lnoM Tovo]lu»dL J ,t*tr Zanesljivo pride sedaj iiM -M, • sx i •*>»<'«? (ti .i/>'T' sn^tr o t nfjff •>[ '»jh« fonq lilo itivaiqiut «MoH K(,uiri.\t/j •il«|'lfj t!/(II >l ii«Mj/n;|M»l Itv 'V)(TI 07I*,' IvotahOfOj/HUIfOq* Do dobrega sem se preprič*K"da dospejo /denaroe po-iiljatve tudi sedaj le ta, da potrebujejo poiiljatwe v tedanjem|oaeu 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za, pošiljanje denarjev sorod-nikom in znancem v ^^Mih^^ ' b^^lM K100 velja sedaj samo $14.80, K 50 samo $7,55 s poštnino vred jarrjifvolKfwi ni «fnf id itf» .1- i-fttf\or? £( «»f ilit .rfaJ»**' .ftunjob .r.liv ~i'>v an* »!M if) New York, . i.'-i f)o«j of.hntl jtf£niM>/lH'»v 82 Cortlandt Street, 01O4 St. Clair Ave., Cleveland. Otilo. lii ■llll J* nil oj 'Ml tiiin iv tfflačati .v?!*k? uv;soto za do' kaze, ki bi si jih lahko sam pre->krbel z nekoliko pazljivostjo ? . Služkinja je vedela po tem, kar Je slišala v salonu ali po svojih opravkih o silovitem boju, ki se je vnel v mestu O. za izpraznjeno Th'sto poslanca. -Vedela je, da je soprog njene gospe vpliven mož v mestu in da je uspeh Lartailov popolnoma odvisen od njegove »odpore. Vedela je tudi, da je Montbrun bogat. To bi bil člo vek, ki bi ji dobro plačal ta pisma Ta podel račun ni prevaral tatice va jti ko je kandidat slišal to malo častno ponudbo in nekaj trenot kov preudarjal, se je dvignil ter šel k mizi, iz katere je vzel štiri bankovce po petsto frankov. Da jih je izkušnjavki, ki je pregle iala višnjeve papirje tako mirno rakor da bi šlo za najbolj pošteno lupčijo. Odprla je svojo vrečico r izročila Montbrunu zavoj pisem. * ' "Čitajte, gospod," je dejala 'boste videli, da imate nekaj za svoj denar . . «M On ji namigne, naj odide. Šele »o njenem odhodu se ojunači in /zame v roke te papirje. Spozna' > pisavo svojega nasprotnika Deset vrstic, ki jih je prečital. ga ie prepričalo, da je res imel neka; ?a svoj denar. Če bi ta pism snmo zavil v zavitek ter jih nalovil na Brillaulta, bi se že ma ^čeval, dvakrat maščeval. Pozna :e značaj poslanca drugega voliv-ie^n okraja. Bil je razdražljiv, »onosen mož, ki je zelo ljubil vojo ženo. To odkritje bi ga 'adelo v srce. Montbrun ga je rledal v duhu, kakoršnega je za instil prejšnji večer na volivnem hodu. Njegov krut, zaničljiv osmeh mu je bil še vedno živo ored očmi. Gledal je tudi Lar-laila. Šele sedaj se mu je zjasni" 'o, kake prikrite razmer so boha-vega advokata tako visoko dvig lile pri radikalnem odboru, ki mu ie predsedoval Brillault., Tem VI je! Iznenadenje bo tem hujše Korenito se izpremene razmere ned tema človekoma. Prišlo bo ogoji. Zemljišče, katero lastuje Baldwin County Colonization družba, se nahaja v južnoiztočnem vogalu Baldwin okraja (County) v Alabami ob mehikanskem zalivu. Ta svet se prostira na planoti, ki je dobro z odtočnimi jarki preskrbljena. Zemljišče je tu zelo rodovitno,4 peščeno ilovičasto, vsled česar se isto lahko obdeluje. Pitna voda je tu zdrava, mehka in kristalna. V bližini se nahaja več ki a-jev z znanimi trgovišči. Istotako so tukaj že cerkve, šole, trgovine, mlekarna, telefon, organizacije farmarjev in socialno življenje,— vse se nahaja že tukaj. Vaše pridelke, kakor: koruzo, oves, mrvo, bombaž, irski in sladak krompir, sladkorni trs, vse vrste sadja in in vretne zelenjadi, živino, prašiče in kurjad, lahko pošiljate po železnici ali po vodi v razna severna mesta. Iste lahko tudi peljete sami z vozom v Pensacolo, mesto z 30.000 prebivalci, ter stvari ondi prodate. Vrnete se lahko nazaj še isti dan. Tu raste vse, kar se potrebuje za udobno vsakdanje življenje, tako da se lahko ta krai imenuje "Ameriški raj". Na zahtevo Vam dopošljem radevolje cirkularje in knjižice z opisom te naselbine in Vam dajem na pismena vprašanja potrebna pojasnila. MATH CESAR, 1900 West 22. Street, (Adv) Chicago, 111. 8LOVENCI .POZOR! 12 listov in za vsaki mesec prinašajo drugačne slike. Tiskani so stracts) in zavarujemo v dveh barvah: modra in rudeča, sestvo proti ognju. Vsak nasvet je s katero so zaznamovane tudi ne- brezplačen. Predno pritisne zima in mraz, Vam je še dana prilika kupiti si svoj dom v bližini slovenske cerkve v Chicagu. Imamo še naprodaj par hiš, ki morajo biti prodane pred zimo, zaradi tega, ker so gospodarji teh hiš že kupili, ali pa nameravajo kupiti v drugi okolici. Sedaj je torej čas kupiti te hiše za gotovino ali na tako nizke obroke, skoraj kakor bi plačevali rent, in Vas zagotavljamo, da bo dete zadovoljni, ako kupite od nas. Lahko vprašat« druge, ki s< že od nas kupili hiše, če so za d o voljni ali ne? Dalje Vam še naznanjam, da iz delujemo vsa v notarsko strok« spadajoča dela, pregledujemo vs* gospodarske listine (Deeds in Ab- Vaše po delje in prazniki. Ti stenski koledarji so pravi kras za vsako hišo, ali za vsako ; družino. Ker jih naročim vsako | leto po 10.000 zato jih dobim ceneje. Vi ga lahko dobite za 14c, ako! mi pošljete ta znesek v poštnih j znamkah; pri tem je poštnina že j upožteta. Pilite po enega! Upam, da bo-j ste naročilo ponovili. Naročila se bodo točno izvrševala. Pošiljam jih, kamorkoli želite. Vselej pa prosim natančen naslov narodni-1 ka, ako pišete zase, ali za koga druzega. Pilite na: A. ORDINA 6127 St. Clair Ave, CLEVELAND, OHIO. NA PRODAJ je farma, obsegajoča 20 akrov v lepem kraju za nizko ceno $850.00 Zemlja je ondi rodovitna, podnebje jn voda zdrava. 10 akrov je že izčiščenih ter zagrajenih z visoko in trdno žično ograjo. Na ostalem zemljišču je še nekaj lesa za posekati. Novo hiša, hlev s skednjem, velik kurnik in vodnjak. Pilite za pojasnila na: HIRT KAROLY 4018 Calumet Ave CHICAGO, ILL. (Adv. No 48 51.) Slovencem se priporoča, Frank Kosmach z Emil A. Basener. 2116 W. 22nd Street, Chicago, 111. Telephone Canal 2138. PETER CULIG JAlVJVI MOTATI 1245 So. Santa Fe Avenue. PimMo, Colo Izdeluje vsakovrstne prav o v* ljavne listine, spadajoče v notar sko stroko za Združene države b staro domovino. Imam v zalogi V MIRNEM ČASU. Na Trinerjevem stenskem koledarju za 1. 1916 je videti krasno sliko o bogastvu narave in prospe-ritete v mirnem času. Dalje kako se po suhem in po vodi pošilja na svetovni trg zemeljske pridelke in konečno, kako veselje navdaja svet v mirnem času. Ako želite en tak koledar, pošljite 10 centov v poštnih znamkah na: Mr Jos. Triner, 1333—1339 So. Ashland Ave, . Chicago, HI. (Adv. No 48 — 50.) MOHORJEVE KNJIGE za leto 1916. Izšlo je Sestero knjig in sicer: 1. Koledar za leto 1916. 2. Mesija, 2. zvezek. 3. Zgodovina 4. in kr. peipolka št. 17. 4. Zgodovina slovenskega naroda, 5. zvezek. 5. Slovenske Večernlce, 69 zv. 6. Trojka, povest, namesto molitve-nika. En iztis knjig po pošti stane $1.50 za naročnike v Pittsburgu, Cleveland« in Chicagu pa samo $1.30 ker v teb mestih imam zalogo. Sprejemam tudi udnino za prihodnje leto, ki znaša samo jeden dolar. ALOIS SKULJ, P. O. Bo* 1402, New York City, N. T. (11.10—12.29. 15.) Barbara Stajdohar 807 Chicago St., Joliet, m. (blizu slovenske cerkve) se priporoča Slovenkam in Hrva ticam za izdelovanje kit. Iste delam iz česanih ali izpadlih las. Dalje izdelujem iz las ženske in moške verižice za ure, prstane razne cvetlice in droge okraske, primerne za božična darila. Rojaki, podpirajte rojakinjo! (Adv. 11. 17. 15. — 2. 17. 16.) Dr. Martin J. li Slovenski zdravnik PfcyrtslsB Is r |ess Vrhovni zdravnik K. S. K. J. 900 N. Chicago St Corner Clay St., JOLIET, ILL. Urad craven slov. cerkve. Uradne ure: 10—12; 2—4; 7—6. . Chicago telefon: 4295. Dom 2192 L. Frank Petkovšek 780 WAUKEOAX. ILLDron. Zastopnik rasnih par o brodnik čntk Pobija denarje v stare demovlae Is » pravi j s notarske posle. Se toplo priporoča Mevini v W*» kegaa in okolici. TEL.: CANAL 60C7. PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA MLEKARNA F. GRILL'S DAIRY IS IS W. 2 2nd St.. Chicago. Ill, Pozor gospodinje! Ako rabite pri gospodinjstvu sveže mleko, dobre sladko, ali ldslo smetano, (Cream) ali okusno, doma narefeno maslo, (Butter) oglasite v moji mlekarni Jaz prodajem mleko, ki je pasterizirano ; dobivam ga naravnost od far-merjev. Mleko je preje natančno pr» skuieno in pregledano od Mestnegs zdravstvenega urada (Health Department) predno gre iz mlekarne; torej garantiram ali jamčim, da je naravno. Mleko take vrste je posebno priporočati otrokom refencem. Mleko razvaiam po biiab točno vsak dan o pravem času. Za obilna naročila se toplo pripore* čam: CHILL. Jiwiiih.m Tafafon: «7 a. LOUIS M. PTAK oblastv. potrjeni POGREBNIK sBMmmsHBMBammnsmi 210 St. MarK* Street PEEU. ILL. Se toplo priporoča roiakom Slovene«* v Peru, La Salle, Oglesby in Depue, IU., za oskrbo pogrebov. Jaz son rodom Ceh in sem edini pogrebnik v tem kram ter okolici, ki je tudi član K S. K. J. Na razpolago imam vedno ambulanta! vos, ter kočije za rasne prilike: poroka krstije, itd. Cwi Važen nasvet Ake ste v zadregi, da morda potrebujete ODVETNIKA ALI ZAGOVORNIKA obrnite se za zaupne na: August W. Kerr-a ki Vam bode stal na strani is pripomogel do Vaših pravic. Ta odvetnik je prijatelj delavcev, ker je vrhovni svetovalec in odvetnik velike unije United Mine Workers of America, "District 12. Osobito se priporoča delavcem v odškodninskih tožbah, gov naslov je? Nje- - A W. KERR, ROOM 810-811 FERGUSON BUILDINC