Štev. 50. VlInMIanl. v telrtet, one 3. marca ISIIL Leto XXXVIII. s Velja po pošti: =s Za oelo leti aaprej . K 28*— z« pol leta » . > 13'— za četrt » » . » 6-50 za en meseo > . » 2*30 za Nemčijo oeloletne » 29'— za ostalo inozemstvo > 35'— s V npravništvn: == Za oelo lete naprej . E 22-40 za pol leta » . > 11-20 za četrt » » . » 5-60 za en meseo » . > 1-90 Za pošiljanje na dom 20 v, na mesec. — Posamezne iter. 10 v. SLOVENEC Inserati: Enostolpna petttvrsta (72 mm): za enkrat......po 15 t za dvakrat . . . . . > 13 » za trikrat.....» 10 » za več ko trikrat . . » 9 » T reklamnih noiloah stane enoatolpna garaondvrsta ' 30 vinarjev. Prt večkratnem objavljanja primeren popist. vsak dan, Izvzeaii nedelje te praznike, ob 5. uri popoldne. sr Dredniitvo Je v Kopitarjevih olioah štev. Mil. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemaj«. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo Je v Kopitarjevih olioah iiev. 0. i s= Sprejema naročnino, lnserate in reklamacije. ■ Upravniškega telefona štev. 188. - Današnja številka obsega 4 strani. Državni zbor. V seji 2. t. m. se je nadaljevala proračunska debata; kot prvi govornik je nastopil ministrski predsednik BIENERTH ter polagal zbornici na srce, da reši proračun, saj je redno rešen proračun najboljši znak normalnega parlamentarnega življenja v vsaki državi. Nato začne razvijati vladni program ter povdarja, da bo vlada kakor doslej tudi v bodoče vse storila, da oslabi narodnostne spore in njih poguben vpliv na javno življenje. Kjer bo treba, skušala bo to doseči z zakonskimi odredbami (Češko), drugod pa bodo posredovale oblasti (kakor so tako imenitno na celovškem kolodvoru! Op. ur.). Zlasti pa bo vlada skušala pomirjevalno vplivati z nepristransko, opravičenim zahtevam vseh narodov odgovarjajočo upravo, ki bo odtegnjena vsakoršnim strankarskim vplivom. (Kaj poreko na to Volksrathi? Op. ur.) Naj nihče ne sodi vlade po posameznih dnevnih dogodkih ali kakih osebnih spremembah, iki se jih ni mogoče vselej ogniti, mar-rveč vsak naj bo prepričan, da bo vlada nevzdržno nadaljevala svoj strogo stvaren pot edinole splošnemu blagru Služeče uprave. V tem lepem tonu je prešel Bienerth na razmere na Češkem ?.er slikal položaj v precej rožnatih barvah, češ, dasi se v deželnem zboru še ni dosegel sporazum, vendar se je pokazalo v obeh taborih stvarno stremljenje. Na vsak način se je v češkem narodnem sporu začelo jasniti. (Morda bi se bilo že zjasnilo, ko bi bil Bienerth o pravem času dal brco Schreinerju! Op. ur.) Potem govori Bienerth o nalogah zbornice. Predvsem omenja socialno zavarovanje, ki je je treba, z največjo vestnostjo in natančnostjo izdelati. Nič manjše važnosti ni vprašanje o temeljiti ureditvi naših financ. Neugoden proračun sicer ni avstrijska, posebnost,, a nazadovanje v financah in vedno rastoča potreba zadolževanja, so za ljudstvo, parlament in državo tako pereče, stvari, da se zbornica ne bo mogla odtegniti nalogi, da podpira vladna stremljenja za ozdravljenje naših financ. Kakor gospodar, ki ga tarejo liude denarne skrbi, je Bienerth LISTEK. Iz Ameriška humoreska. (Dalje.) Sinoči je Suzi zopet hudo jokala. Z Elzo sta bili v sobi in jaz sem v mali čumnati zraven ravno razrezoval Elzi-no galošo, ker sem si hotel iz nje napraviti žogo. Razgovarjali sta se, da doktor sedaj zahaja redno vsak večer k Nežiki Štajn. Ljudje pravijo, da je Nežika najlepša deklica v mestu, odkar se je omo-žila naša Lili. Suzi je seveda zdaj grozno ljubosumna in jokala je dolgo, dolgo ter niti k večerji ni hotela iti. Skrbelo me je. že, kako bom prišel iz cum-nate in čakati sem moral neznosno dolgo, prodno sem skrivaj smuknil na hodnik. Elza misli, da so ji galošo podgane nekam zavleklo. Ko sem sani použival svojo večerjo, katero mi je prinesla moja zlata Beti, som premišljeval in premišljeval ter prišel do sklepa, da nisem vreden, da jem potico in druge dobrote tega sveta, medtem ko Suzi lahko lakote in žalosti povdarjal, da bo treba gledati, da so znižajo izdatki, da bo treba »šparati«. Zadel je žebelj na glavo, ko je pri tej točki najpreje omenil državno-železniški obrat ter povdarjal potrebo reorganizacije železniške uprave. Vprašanje jo samo, ako bo tej nalogi kos cesarska komisija, ki naj bi se ustanovila kakor že svoj čas (leta 1881). Bienerth se jo nato spomnil drugih predlog, predvsem one o italijanski pravni fakulteti, ki naj poravna neprijeten položaj, ki je rodil že obžalovanja vredne zaplet-ke. (Kaj pa slovensko vseučilišče? Naj bo vlada prepričana, da bo prej ali slej morala ugrizniti tudi v to jabolko!) Ministrski predsednik omenja dalje predlogi o paroplovni službi za Dalmacijo in Južno Ameriko, kakor tudi predlogo o pokojnini onih državnih uradnikov, ki so bili vpokojeni pred ureditvijo plač leta 1898. Končno govori Bienerth o novem provizoričnem poslovnik u ter povdarja potrebo, da se ta parlamentarna pridobitev ugotovi tudi za bodočnost ter sprejme definitivon poslovnik. Sestavi naj so trden deloven program, ki jo najboljše sredstvo za marljivo in smotrno delo zbornice. Kakor smo videli, jo Bienerth veliko lepega povedal, žal le, da takim lepim vladnim besedam nismo vajeni verjeti. Fraze, ki naj pomagajo vladi do proračuna in drugih »državnih potrebščin«. Sicer pa se menda bližajo koncu časi, ko so avstrijski ministrski predsedniki z lepimi besedami vodili za nos slovansko narode. To je vladi takoj tudi povedal naslednji govornik dr. Kramar, ki je v imenu »Slovansko Unije« izjavil, da slednja no bo spremenila svojega, stališča nasproti vladi. Proti sistemu se gre, a ta se ni spremenil -tudi ne po odhodu Schreinerja. Položaja ni prav nič razbistril ali spremenil tudi današnji Bienerthov govor, saj ni z nobeno besedo priznal, da je glavna ovira dela. v tej zbornici ravno sistem to vlade in tudi ni nič omenil o kaki spremembi v njeni sestavi. Tudi glede deželnega zbora češkega vlada, ni spremenila svojega dosedanjega sistema. Bienerth jo optimističen, a jo osamljen, saj so mu prijateljstvo odpovedali celo Nemci. Te bo skušal pridobiti nazaj. Njegovo jezikovno predlogo smatramo za, največjo oviro mirnemu sporazumu med obema narorlo-ma. S tem pa nočemo reči, da, se hočemo odtegniti razpravam narodnega vprašanja. Nasprotno. Žal le, da, je vlada svoj čas k tem razpravam na Češko poslala dr. Schreinerja. Tu so razvije mala praska med Pacherjem in češkim socialnim demokratom Nemcem, ki pravi, da je Schreiner vse razhujskal. Krama? nato biča vladno utemeljevanje, s katerim je zabranila nadaljno pobiranje naklade na pivo ter povdarja, da je vlada vsikdar pripravljena, podpirati vsako frivolno nemško ob-strukcijo. Končno se dotakne govornik svojega potovanja v Peterburg in pravi, da neoslavizoni nima nobenih dr-žavnopolitičnih ciljev. Čehi so bore lo proti sistemu v tej državi, v kateri so vlada proti celim narodom. Ko so govorili Stolzel, S tanek in drugi, preide zbornica v nadaljevanje razprave o Grafenauerjevem nujnem predlogu gleclo nasilstov na celovškem kolodvoru, ki jo prav v živo zadel nemški tabor. To pričajo številni govorniki, ki so se priglasili k debati. Danes se jo prvi oglasil Stransky, ki jo tožil, da hočejo Čehi vse čeliizirati ter s tem ognjušajo Nemcem najdražje: domovino. Boji med Čehi in Nemci so le boji med prvimi stražami nemštva in Slovan siva, v Evropi. Čehi tudi kažejo veliko zanimanja za debato o Grafenauerjevem predlogu in je topot govoril češki katoliškona,-rodni poslanec Šilinge r, ki je ostro bičal postopanje železniške uprave na Koroškem. Nato nastopi Malik, ki po navadi klobasa strašne reči. Kravati na celovškem kolodvooru nastajajo po njegovem mnenju zaradi tega, ker začnejo slovenski advokati pri šal-terju cele literarne pogovore z uradniki! (Gromovit smeli.) Sicer pa je vse to v zvozi z velikoslovansko akcijo v Peterburgu. (Ponoven smeh.) Končno se začne prepirati in nastane oster spopad v zbornici, ki se kmalu poleže in Malik konča svoj veledulioviti govor. Vse kaže, kako je Nemcem Grafen-auerjev predlog silno neljub, ker je odkril njih ovc silovitosti ua. Koroškem in razkrinka I protipostavno delovanje ondotnojga. uradništva. Razprava se bo nadaljevala. Nemška narodna zveza pri Bienerth«. D unaj, :). marca. Po svojem govoru v parlamentu je sprejel včeraj ministrski predsednik Bienerth dopu-tacijo nemške narodne zveze, ki se je umrje. Sklonil som nekaj storiti, da nezgodo popravim. Jaz sem ji žalost, naprtil in jaz ji jo hočem odvzeti. Rekel sem Beti: »Če bo kdo vprašal po meni, povej, da sem šel prijatelja obiskat in da »e v pol uro vrnem. Ni potreba, da bi skrbeli zame.« Smuknil sem pri zadnjih vratih na ulico in črez kakih deset minut že pozvonil pri Štajnovih. »Ali je gospica Nežika doma?« sem vprašal. Vratarica mi je pritrdila in zato sem jo vprašal, če bi lahko za trenutek z gospico govoril. Rekla mi je: »Kar v salon pojdi.« Vzel som klobuk in šel. Nežika je stala pri glasovirju in bila nebeško lepa: krasno oblečena, cvetočih lic in lepo nočesana. Pričela so jo smejati, ko me je zagledala. »Kako se pa imaš, Jurček?« vprašala. je. »Ali ste že kdaj čitali zgodbo o mački, ki jo preobrnila lonec kave, gospica Nežika?« »Kolikokrat že!<• mi je odgovorila. »No, poglejte,' reko! som »neka i podobnega se je pred kratkim pripetilo doktorju. Ali se vam zdi to pošteno, gospica Nežika, da ta doktor hoče moji sestrici streti srce, samo zato, ker mu jo mačka, pobila nekaj ničvrednih steklenic? Prosim, da mu poveste, ako pride sem, da, Suzi nič ne jo in da ji je že vsa obleka, postala, preširoka. Recite, da. sem vam to povedal jaz, Jurčok llaker. Smejala se je zadnjič zato, ker je dobila iz strahu histeričen napad, in doktor bi že lahko vedel, da so histerični ljudje morajo smejati, če bi prav rajše jokali. Sramotno je ravnal z njo, prav sramotno, in kakor gotovo živim, tožil ga bom radi dane besede in ko od-rastem, pozovem ga na dvoboj. No ho mi ušel!« Komaj sem izgovoril zadnje besede, j tolažil mi je. nekdo roko na usta in me dvignil na rame; ko sem pogledal, sem spoznal, da scclim na doktorju! Lepa reč! »No, Jurček, ne bova se topla,« rekel mi je. »Rajši hodiva zopet dobra prijatelja. Meni se no godi nič boljše kot tvoji sestrici. Mislim, da bo najboljše, ako grem s teboj domov in ji sani vse povem. Gospica Nežika naju ho že oprostila.« Šla sva torej. Ko sva pri;:la domov, sem mu rekel: »Kar v salon stopite, gospod dok- pritoževala proti uradnemu postopa-« nju. naučnoga ministra Sturgkha. Po-* slanci so sporočili Bienertliu, da bo narodna nemška zveza opustila vsak stik s Sturgkhom in da, so jo smatralo potrebno, sporočiti mnenje nemško zvezo ministrskemu predsedniku. —i Poslanec Wastian se jo pritoževal zaradi imenovanja profesorja Schmoran-. zerja na mariborskem učiteljišču. Bienerth je izjavil, da o posameznostih ni poučen, ker jo ta stvar notranja za« deva naučnoga ministrstva. Poročal bo naučnemu ministru o mnenju nemške zvezo. O pritožbah bo uvedel preiska« vo. Bienerth je tudi izjavil, da mu jo mnogo ležeče na tem, da je v dobrem razmerju z vsemi strankami. Prepri« čan je, da postopanje grofa Stiirgkha' ni bilo naperjeno proti kaki stranki Stranke in odseki. Železniški odsek je sklonil med drugim olektrizacijo železnico Trst-Ojn čina in se bo ta stvar kmalu izvedla. — Proračunski odsek so je bavil s po« višanjem pokojnini staropenzionistov, — Gosposka zbornica jo sprejela re-krut.no predlogo. Baron Plener je go« voril o rusko-avstrijskem sporazumu, ki ga pozdravlja. — »Slovanska Unija« je sklenila, da bo glasovala tako proti proračunu, kakor proti finančni reformi, ako se ne ustvarijo pogoji, da se razmerje med vlado in »Unijo« popolnoma izpremeni. Zdravniki so zaradi sklepov pod-odseka socialnozavarovalnega odseka; glede na razširjenje in starostno mejo za bolniškozavarovalno obveznost zelo razburjeni, ker v teh sklopih vidijo gmotno in moralično propast svojega stanu. Če se ti sklepi sprejmo, hočejo zdravniki štrajkati. Finančni minister Biliuski za zahteve pomožnih slug. Dunaj, 3. marca. Pod vodstvom poslancev vseh strank je izročila včeraj deputacija državnih pomožnih slug finančnemu ministru Bilinskcmu spomenico z zahtevami to kategorije slug. Bilinski jo spomenico sprejel ter izjavil na nagovor predsednika društva pomožnih slug, da smatra zahteve po-> možnih slug kot popolnoma upravičene, vendar pa jo na potu ugoditvi tem zahtevam postava, iz lota 1872. Cela zadeva se pretresava v finančnem ministrstvu žc mesec in je gotovo, da se bo v najkrajšem času storilo kaj tudi za pomožne sluge. Z zagotovilom, da bo finančno ministrstvo vnovič stopilo \ zvezo s prizadetimi ministrstvi gleclo na. hitro rešitev predloženih želja, je Bilinski odpustil deputacijo. V izročeni tor; jaz jo grem pa klicat. Gotovo joče v svoji sobi. Drugi domači so v obed-nici.« Nato sem tekel po stopnicah, planil v Suzino sobo in zavpil: »Kje pa si, Suzi? Hitro pojdi, v salonu je predstava. Cirkus Barnum je prišel.« Zgrabila me. je za roko, da. se še sedaj poznajo črni ocltiski cele roke. »Kaj praviš, Jurček?« je vprašala kar brez sape. »Pravim, da kdor se nazadnje smeji, smeji so najboljše.« Med tem je pa že kot veter zletela po stopnicah. Tekel som na vso moč za njo, a nisem prišel pravočasno, ker sem spotoma navil uro v predsobi, a zlomilo se jo poro, ker jo bila, dan poprej navita in sedaj jo bo moral najbrže urar dobiti v roke. Ko sem slednjič prišel do salona, jo bil tam prizor! —• no, spustimo rajši zagrinjalo. Jurček je sedaj v na jvečji milosti. Nič posebno so niso v jezili, ko so videli, kako so je. skrčila ženitovanska potica. Suzi je rekla dobrovoljno: »Vsaj lahko drugo spe-čemo«. Poročila se bosta precej, ko se pozdravi doktorjev nos. (Dalje sledi.) spomenici so najvažnejše sledeče točke: definitivnost se naj doseže po 12 letih, pokojnina naj se dovoli v višini zadnje dnevnlne onim slugam, ki ne morejo vsled starosti doseči definitivnosti, dnevnina naj se zviša vsake tri leta, v slučaju bolezni naj se dnevnina ne ustavi pred tremi meseci, v času pro-vizorične službo naj se dnevnina izplačuje naprej kakor tudi službena obleka. FINANČNA STISKA NA ČEŠKEM. Praga, 3. marca. V včerajšni seji dež. odbora se je sklenilo pod predsedstvom deželnega nadmaršala princa Lobkovitza odpustiti vsled slabega deželnega finančnega položaja 280 bolnikov iz deželne blaznice. Ta sklep se tiče onih bolnikov, ki niso preveč slaboumni in nevarni občinstvu. — Sklenilo se je tudi, pozvati dež. šolski svet, naj razmotriva o odpravi neobligatnih predmetov na ljudskih šolah, s čemur bi se prihranilo 74.000 K. Končno se je tudi sklenilo, da se v drugem polletju ustavi izplačilo okrajnim šolskim fondom nakazanih 33 milijonov kron za učiteljske plače. ČRTANJE IZDATKOV V ČEŠKEM DEŽELNEM BUDGETU. Praga, 2. marca. V včerajšnji seji dežel, odbora so črtali za 17,806.156 K izdatkov. Izdatkov>v višini 6,034.158 kron se more preložiti na zadnje tri mesece tekočega leta. Neizogibnih izdatkov je 75,410.360 K. Črtalo pa se bo še več v deželnem budgetu. HRVAŠKA. Iz zanesljivih virov se poroča, da bo hrvaški deželni zbor sklican dne 18. t. m. — Kakor nekateri listi poročajo, je dosegel v hrvaškem deželnem budgetu pod Rauchovo vlado primanjkljaj dva milijona kron. V hrvaškem deželnem zboru se bo cela zadeva spravila v najkrajšem času v debato. — Hrvaško koalicijo sklicuje njen predsednik poslanec Grga Tuškan za -4. t. m. k plenarni seji v mestno hišo. Sklicanje se je izvršilo na željo bana dr. Tomašiča, ki hoče še pred sklicanjem deželnega zbora spoznati člane koalicije in stopiti ž njimi v stik. Predmet posvetovanju bo prihodnje deželnozborsko zasedanje, da se še pred otvoritvijo deželnega zbora doseže sporazumlje^ije med vlado in deželnozborsko večino glede na vsa važnejša vprašanja, zlasti pa v vprašanju nameravane volivne reforme. — Socialni demokrati sklicujejo ljudske shode po vseh večjih krajih dežele, da protestirajo proti vladi bana Tomašiča in koaliciji. V uedeljo so se vršili socialno-demokraški protestni shodi v Zagrebu, Osjeku, Karlovcu in šušaku. PREDSEDNIK OGRSKEGA PARLAMENTA. Budi m p e š t a, 3. marca. O številnih konferencah, ki jih ima grof Tisza z županom Barczyjem, se sodi, da bo Barczy izvoljen v bodoči zbornici za predsednika. Namesto njega bi bil potem župan vodja demokratov poslanec dr. Vaszony. CESAR VILJEM IN KRALJ EDVARD. D u n a j, 3. marca. Poroča se, da so nesporazumljenja, ki so vladala med nemškim cesarjem Viljemom in angleškim kraljem Edvardom popolnoma odstranjena. Obisk pruskega princa Henrika je v zvezi s to izpre-membo. POTOVANJE KRALJA PETRA V PE-TERBURG. B r 1 g r a d , 3. marca. Politični krogi kakor tudi časopisi mnogo razpravljajo o bodočem potovanju kralja Petra v Pcterburg. Sprejem kralja, Petra pa na ruskem dvoru nikakor še ni zagolovljen, četudi to razglašajo srbski dvorni krogi. Na peterburškem dvoru bi radi videli, da bi sprejel kralja Petra najprej cesar Franc Jožef; to bi odgovarjalo etiketi. Ako bi se kralju posrečilo, da bi bil sprejet na Dunaju, bi se mu odprla vsa pota evropskih dvorov. Dnevne novice. + Za častna člana občine .Težice pri Ljubljani je na predlog Antona Vilfana imenoval ondotni občinski odbor soglasno gospoda dr. Ivana Šusteršiča in Franca Povšeta zaradi njiju velikih zaslug za občino. + Bankerot Svobodne Misli. Tudi v zadnjih »Naših zapiskih«, ki so izšli danes, razmotriva Abditus krščansko verstvo in pride do zaključkov, ki kažejo, da »Svobodna Misel« izgublja vedno več tal in da no zadovolji razumnih ljudi niti med socialno demokracijo. Tako pravi socialno-demokraški član-kar med drugim: »Brez dvoma je, da nam daje krščanski svetovni nazor večjo možnost napredovanja, kakor pa materializem. Zato je krščanstvo se danes filozofsko zmagovito, ker jo njegov svetovni nazor močnejši in lepši . . .« »Socializem se danes ne more več držati trhle veje filozofičnega materializ-ma. Materializem nas uči, da smo ljudje le neznatni delci velikega mehanizma, brez moči in lastne volje, da izginemo neopaženi in nepogrešani. Namen človekov je zgolj umreti in živeti. Ta življenjski indiferentizem je misleči in čuteči človek zavrgel kot ne-porabljiv. Socialist pa, ki zahteva novega in boljšega življenja, mora tak življenjski nazor kategorično zavreči. S tem, da prodira in se bojuje socializem proti sedanji družbi in starim nazorom, ustvarja pot novemu čvrstejše-mu socialnemu individualizmu, temu pa je krščansko svetovno naziranje vsekakor bližje, kakor pa duševna pustinja materialistiške filozofije.« — Misleči ljudje na Slovenskem se torej obračajo stran od plitvega svobodomi-selstva, kojega evangelij je materializem in zanikovanje krščanstva. In če se tega materializma, na katerega so prisegli in še danes prisegajo mnogi voditelji socialne demokracije, skušajo zdaj otresti celo mnogi socialistični in-teligenti, potem je jasno, da je Svobodna Misel falirala, čeprav zdaj njeni osamljeni voditelji po »Narodu« razglašajo, da bo kmalu zopet izšla dvojna številka njihovega trapastega lista, ki ga plačuje mednarodna svobodomiselna centrala v Belgiji. Za Svobodno Misel se Slovenci po svoji ogromni večini toliko zmenijo, kakor za lanski sneg in pripadajo ji le — če se poslužujemo sloga socialno demokraških »Naših Zapiskov« — nemisleči ljudje. '+ Kako daleč sega nemška prepo-tenca, jasno kaže sedaj od nemškona-cionalnih poslancev vprizorjena gonja zoper naučnega ministra Sturgkha, ker je bil za profesorja risanja na mariborskem učiteljišču imenovan dosedanji okrajni šolski nadzornik g. Schmoran-zer. Schmoranzer je za rizbo strokovnjak prve vrste, nadalje je to mesto imel dozdaj vedno Slovenec in končno je moral g. Schmoranzer nadzorniško mesto odložiti, na njegovo mesto pa pride, kakor »Tagespost« poroča, Nemec, oziroma renegat, hlapec Volksra-ta. Vse gre torej za Nemce kakor po olju in kljub temu se derejo. Nemcem je pač zato, da mariborsko učiteljišče, namenjeno za Spodnji Štajer, ponem-čijo, ker zlasti zadnji čas sistematično delajo na to, da spodnještajerske Slovence na vseh poljih oropajo njihove narodno posesti. Vlada gre Wastianu seveda na roke in baron Bienerth hiti tolažit Nemce. 4- Živinorejska zadruga se je osnovala preteklo nedeljo v Poljanah nad Škof jo Loko. Gospod deželni mlekarski in živinorejski nadzornik Legvart je predaval o pomenu zadrug in o živinoreji. — Novice iz naše vojne luke. Dne 1. marca je dospela naša, eskadra v črnogorsko luko Bar. Eskadra je bila najprisrčneje pozdravljena. Med gro-menjem črnogorskih in naših topov je plula naša eskadra v luko Bar. Eska-dro so pri dohodu v luko pozdravili: Odposlanstvo kneza, obstoječe iz treh štabnih častnikov v spremstvu z mnogimi drugimi, pod vodstvom štabnega častnika Ramadanoviča, naš poslanik Giesl s svojim tajnikom in zastopniki v Baru se nahajajočih uradov. Popoldan se je podal poveljnik naše eskadre, kontreadmiral Anton Hans, z ostalimi poveljniki vojnih ladij in v spremstvu poslanika Gieselna v automobilu na Cetinje javiti črnogorskemu knezu prihod naše eskadre v luko Bar. Ves Bar je bil v zastavah in zvečer krasno razsvetljen. — V kineški luki Mehera, kjer se nahaja sedaj naša vojna ladja »Panther«, je nastal pred nekaj časom požar. Poveljnik »Pantherja«, fregatni kapitan škerl, je poslal takoj nekaj moštva naše vojne ladje na pomoč, za kar se mu je prišel vodja tamošnje policije osebno zahvalit. — Vič-Glince. V nedeljo 27. svečana, ob 4. uri popoldne, se je vršil redni občni zbor tukajšnega Katol. slov. izobraževalnega društva. Občinstva je bilo natlačeno polna dvorana. Pred občnim zborom je govoril naš priljubljeni govornik č. g. P. Teodor. Kakor je iz poročil razvidno, je društvo v preteklem letu prav marljivo delovalo. Prometa je imelo društvo nad 3000 K. Vsa poročila so se odobruje naznanje vzela. Za tekoče leto se je izvolil sledeči odbor: Sever Valentin, .Tezeršek Ivan, Gorjup Franc, Čatar Alojzij, P. Avguštin Čampa, P. Teodor Tavčar in Molk Ivan. — Posebno zahvalo izreka občni zbor preč. gosp. provincijalu P. Placidu in tukajšnim čč. oo. frančiškanom za brezplačno prepustitev društvene dvorane; dalje izreka občni zbor tudi zahvalo slavnemu uredništvu »Slovenca« za objavljanje društvenih poročil. Sklene so tudi, da so poživi zopet ženski odsek. Da pa se je društvo v preteklem letu tako zelo poživilo, je velika zasluga gosp. Fr. Terse-glava, ki je s svojimi številnimi priljubljenimi predavanji posebno oživil naš telovadni odsek. Radi tega jo v znak hvaležnosti izvolil občni zbor gospoda Fr. Terseglava za svojega častnega člana. — Postojnska gonja zoper kate-lieta Ažmana kaže ves način liberalnega bojevanja. Kakor zatuli stari »Narod«, tako zabevskajo za njim liberalni lističi. Informirali smo se o tej zadevi in izvedeli, da je katehet res prijel nekega učenca za lose, ker so mu pa gorki, ker je preprečil pohujševanje otrok pri sokolski telovadbi, so ga Jirž tožili. Bil je so veda oproščen. Kateri sodnik je vstanu izreči oprostilno razsodbo, ako 3c je res to godilo, kar pišejo liberalni listi! Sedaj pa kličejo na pomoč vse instance, od županstva do deželnega šolskega sveta. Da tako delata zoper duhovnika »Narod« in »Slovenski Dom«, se ne čudimo. Da bo pa prišel za njima tudi »Učiteljski Tovariš« ter ponatiskoval njune laži zoper učitelja duhovnika, ne bi bili verjeli. (Mi pa! Opomba uredn.) Saj ima dovolj pristašev med katehetovimi kolegi, katere bi bil lahko v zadevi vprašal. Od njih bi bil pa izvedel, da se ka-telietu dela krivica, in da ta gonja škoduje vsemu postojnskemu učiteljstvu. — Prvi slovaški dnevnik je 27. m. m. pričel izhajati v Budimpešti pod naslovom: »Slovensky Dennik«. Glavni urednik je poslanec Milan Hodža. Koliko so Slovaki zaostali za drugimi narodnostmi na Ogrskem, kaže okolnost, da imajo tamošnji Rumuni že štiri, a Srbi dva dnevnika. — Iz Ribnice se nam poroča, da se je ustanovila za Ribnico in Dolenjo vas s sedežem v Ribnici v nedeljo dne 27. t. m. živinorejska in prašičjerejska zadruga. — V navzočnosti več možakov iz ribniške doline izvolil se je takoj pripravljalni odbor, koji nam jamči za popolen razvoj in obstoj te zadruge ter se je tudi že vložila tozadevna prošnja za vpis te tvrdke v zadružni register in potrdbo zadružnih pravil. — Izvrsten mož. V Pulju jo neki Emil Kopetzky svoji ženi ukradel hra-nilnično knjižico, denar in dragocenosti v vrednosti 60.000 kron in nato pobegnil. — Duel Mayer—Widerhofer. Državno pravdništvo na Dunaju bo samo stavilo predlog, da se preiskava zoper dr. Mayerja, ki je v dvoboju ustrelil Widerhoferja, ustavi, ker da. je dr. Mayer bil kot rezervni častnik k dvoboju primoran in je bil od \Viderhofer-ja tudi kruto razžaljen. — Brez komen-tara! — Z velikimi neprijetnostmi je bila združena preselitev infanterijskega polka. št. 37 iz Velikega Varaždina na Dunaj. Na trgu je neznanec vrgel bombo v poveljnika Schreiterja v. Sclrvvar-zenfeld. Bomba, ga ni ranila, pač pa raztrgala čako. Na kolodvoru pa je poročnik Kun z golo sabljo napadel advokatskega kandidata Pelle zavoljo neke afere z ženskami. Končno se je polk vendarle srečno odpeljal. — Kotnikov pogreb se je vršil včeraj, 2. marca, ob 3. uri popoldne v Verdu ob veliki udeležbi domačega in tujega ljudstva. Včerajšnji popoldanski vrhniški vlak je imel 11 vozov, v katerih je vozil v pretežni večini ljubljansko odlično občinstvo, ki je prihitelo na, pogreb virskega tovarnarja. Sprevoda so se udeležile poleg mnogih domačih vrhniških društev tri požarne brambe, sokoli iz Ljubljane, Kranja, Radoljice, Logatca in Postojne ter de-putacije raznih drugih tujih društev. Društvenih zastav je bilo osem. Ob odprtem grobu je govoril prvomestnik Ciril-Metodove družbe A. Senekovič. Moški zbor »Glasbene Matice« je zapel pod vodstvom g. Hubada tri žalostinke. — Pretep na Sveti večer. (Izpred porotnega sodišča v Novem mestu.) Ivo so je nekaj fantov iz fare Št. Vid pri Zatičini vračalo na Sveti večer iz farne cerkve od poluočnice domu, jim vroča in od vina razburjena kri ni dala miru, da se nebi skočili malo v lase. Pri tem tepežu je dobil Janez Petan, 1? let stari sin kajžarjev, eno rano na vrat z odprtim nožem, dve majhni pa na glavo z nekim topim, oglatim orodjem. Vse rane so bile lahke telesne poškodbe, a ker onih dveh na glavi sploh zdravil ni, temveč jih popolnoma v ne-mar pustil, so se mu zastrupile, vsled česar je 13. januarja 1910 umrl. Krivda jo padla na Jerneja Pajka, rojenega 1889 na Pokojnici in ta se je moral zagovarjati dne 1. februarja pred tukajšnjim porotnim sodiščem. Obtoženec ffiffi priznava, da je udaril Janeza Petana z zaprtim žepnim nožem enkrat po glavi, taji pa, da bi mu bil zadal tudi drugo rano na glavi. Od koga mu je bila zadana ta rana, se ni moglo dognati pri obravnavi. Zato predlaga zagovornik dr. Žitek, naj se stavi poleg vprašanja o krivdi hudodelstva uboja, še dodatno vprašanje z ozirom na § 143 k. z., kar pa sodni dvor kot neutemeljeno zavrne. — Porotniki zanikajo (enoglasno) vprašanje o krivdi hudodelstva uboja, vsled česar sodni dvor obtoženca Jerneja Pajka oprosti hudodelstva uboja v zmislu § 343. k. z.; obsodi ga pa, ker je pri omenjenem te-pežu udaril Antona Voščaka s polenom čez glavo, ki pa mu ni ničesar ža-lega storil, dasi je to nameraval, ker jo imel Vojščak slučajno močan klobuk na glavi, v smislu § 8. in § 411. na osem dni zapora. — Srečkanje. Dunaj, 2. marca. Pri včerajšnjem srečkanju komunalnih srečk iz lota 1874. je dobila glavni dobitek 300.000 K serija 36, št. 62, drugi dobitek z 20.000 K serija 1217, št. 96, tretji dobitek z 10.000 K pa serija 1015, št. 3. Štajerske novice. š Poskusen samoumor. V sredo, dne 2. marca ponoči ob 1. uri je mehanik I. Spružina pred Kossarjevo gostilno v Ptuju s samomorilnim namenom štirikrat ustrelil proti sebi in so smrtnonevarno ranil; prepeljali so ga takoj v ptujsko bolnišnico. Vzrok: ženska. š Hajdin pri Ptuju. Tukaj je umrla dne 2. marca vrla gospodinja Urša Šlamberger, žena odličnega slovenskega župana And. Šlamberger. Naj počiva v miru! š Obstrukcija. Proti slovenski ob-strukciji v štajerskem deželnem zboru so protestirali nemški učitelji v Ptuju in Ormožu. Govori se, da dobč ti »pro-testantje« za svoje junaško velikansko delo usnjate kolajne! Jim jih privoščimo! š Slovensko gledališče v Mariboru. Dne 6. sušca t. 1. se uprizori štiridejan-ska burka s petjem: »Šivilja«, kjer gostujeta člana slovenskega deželnega gledališča ljubljanskega, gdč. Thaler-jeva in g. Povhe. To je drugo gostovanje naših umetnikov na našem odru, in kakor sta pri »On in njegova sestra« s privlačno močjo napolnila dvorano z občinstvom, katero jima je navdušeno ploskalo, tako bode i sedaj vse hitelo gledat naša umetnika. Posebno se opozarja na kuplete, ki so kaj šaljive vsebine. Začetek predstave je točno ob pol osmih zvečer. Pri predstavi svira »Slovanski godbeni orkester«. Znanost In umetnost. * Cerkvenim pevskim zborom priporočamo za veliki teden in za velikonočni čas sledeče skladbe iz zaloge K a-toliške Bukvarne v Ljubljani: Anton Foerster: Lamentacije in Očitanja, op. 5. Cena partituri 70 h. Frančišek Kimovec: »Rihar renatus«; v tej hvalevredni, zelo bogati zbirki se nahajata tudi dva znana Riharjeva velikonočna napeva (Jezus premagavec groba); cena partituri 3 K, posameznim glasovom 40h. Janez L a h a r n a r: Sedem velikonočnih pesmi in »Regina coeli, opus 43; cena partituri 1 K. Josip Sicherl: Velikonočne pesmi za mešani in moški zbor. V tej zbirki se nahajajo Riliarjevi, Bclarjevi in napevi drugih domačih skladateljev; cena partituri 1 K. I v a n O c v i r k: Šest velikonočnih pesmi; cena partituri 1 K. Franc Kimovec: »Vidi aquam«; po vatikanski izdaji liarmoniziran koralni napev; cena partituri 50 h. Anton Foerster: »Te Deum«, op. 58, po Haydnovi zahvalnici (hvala bod' gospod Bogu) zložena skladba; cena partituri 50 h. A n t. C h 1 o n d o w s k i: »Te Deum«, op. 28, za triglasni zbor in orgle; cena partituri 1 K 44 h, posameznim glasovom 18 h. Ljubljanske novice. lj »Krščanska ženska zveza OSREDNJA MENJALNICA: ' lXI£rAA,V OH * DUNAJ I., WOLLZEILE 1. Pnrlril?nirp' B3(lci1' CoSka Katnnlca, GeSka lipa, Brno, Krakov. Utomarico, Moravski Zumbcro, ModiN. Nnvi 1 UUIU&IIIOG. JiCin, Plzan, Pragj, Grabop, in Prana Mala »trsn llftarrn nimaklr Uaonmncio l^ila«? in Praga, Maia stran. Llbarco, Ounalskc Hovomcstn. Cvitava. NAKUP IN PRODAJA vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk i. t. d., i. t. d. Zavarovanfe proti izjiiM pri žrebali srečH !n vredn. papirlav Prospekte in cenike premij zastonj in iranko. Izdajatelj: Pr, Itrnacii Žitnik. (Tisk: »KatoliSke TIskarne«. .Odgovorni urednik: Ivan Štefe.