UČITELJSKI
GLASILO ,,ZVEZE SLOVANSKIH UČITELJSKIH DRUŠTEV V TRSTU“.
Izhaja 1. in 16. vsakega meseca. Uredništvo v Trstu, ul. Ruggero Manna št. 20, I. n. Slovenski rokopisi naj se, pošiljajo na uredništvo v Trstu, nadučitelj u Buzetu. — Izdaja „Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu", za uredništvo odgovoren Silvester Pertot. — List je za člane izdajat?
za nečlane L 24.— Upravništvo v Trstu, ulica Mol in grande 16, I. n. — Tekoči poštni račun. — Tiska Tiskarna Edinost v Trstu
Slovenske zasebne oscmrazredne
yi,ul»o-0e
D
Štev. 6.
V Trstu, dne 15. marca 1921.
Leto II.
J. PAHOR:
O zadružništvu.
»Edinost« od dne 22. svečana prinaša »Besedo slovenskemu učiteljstvu«. Govori c zadružništvu in pouku, o izobraževanju in prosvetnem delu, ki ga ljudstvo samo ne zmore. Pri tem velikem kulturnem delu bo moralo pomagati učiteljstvo, »ki živi in deluje med. ljudstvom kakor nihče, ki čuti, se veseli in trpi z ljudstvom . . .« Odločiti se ho moralo, »ali naj deluje in pomaga tam, kjer je to ljudstvo v veliki večini ali pa v organizacijah italijanske stranke, ki ne more in ne more ščititi posebnih koristi Slovencev.« Res je, »v sredini ljudstva vidimo odločno števiio uči.teLjev, ki inicijativno, požrtvovalno in s srcem deluje za naš proletarski narod. Vendar čuteč človek ne more preboleti, da deluje še del učiteljstva v nasprotni smeri.«
Na to »besedo« moram nekoliko odgovoriti. V početku letošnjega leta je g. Virgilij Ščck pričel živahno propagando za »enotno« zadružništvo na Primorskem. Razlagal je, da tako »enotno« zadružništvo zahtevajo kmetje. V resnici izhaja misel iz časov glasovile »enotne« politične organizacije Jugoslovenov na zasedenem ozemlju, ki vzlic vsem čarovniškim kuhinjam ni nikdar hotela postati idealno, iskreno »enotna«. Kakor je zakon politične dilcrencijacije neizprosen, tako je tudi beseda o »enotnem«, to se pravi med strankarskem zadružništvu samo bojevita fraza. Po vsej Evropi vidimo zadružništvo organizirano po strankah in resnica je, da mečne liberalne stranke zadružništvu niti naklonjene niao, ker je zadružništvo pe svojem bistvu že kolikortoliko socijalistično. Tudi pri nas — razmere kažejo — neče In ne more prav prodreti fraza o »enotnosti«, saj vidimo, da s,e narodnjaki sami cepijo v krščanske socialcc in v liberalce (zemljo-radnike pc vzoru doktorja B. Vošnjaka) v istem trenutku, ko bijeju po komunistih, v imenu razkosane »enotnosti« narodnega zadružništva. Ietotako je resnica, da zadružništva nc rabijo vsi skraja, kakor bi zahteval »enotnostni« program, temveč da imajo od njega resnično in .pomembno korist j le gospodarsko šibkejši, torej predvsem delavci, mali in srednji kmetje. Z vztrajnim, nesebičnim delom razumništva se bo med temi skupnostna zavest o-živela in utrdila, kar bo nedvomno velik korak naprej iz dosedanjega individualističnega gospodarstva, nikdar pa ne bo zadružniška ideja objela vsega naroda, vseh plasti ljudstva, iki govori en j eri k. Kdor tedaj poudarja »enotno« zadružništvo in misli pri tem »narodno« zadružništvo, tisti ni na jasnem, kaj prav za prav hoče lili pa zlorablja pojem narodnosti proti vsem onim, ki se ne morejo prepričati, da ni beseda o edinozveličalnosti »enotnega« zadružništva nič več kot le fraza. Res je, kapitalizem se je tako zagriuel v telo ljudstva, da mu mora zadruga slediti na ta način, da se kolikor, mogoče razširi in dobi večjih sredstev. To je nekaka kapitalistična stran zadružništva, ki pa ni kakšen neodpustljiv greh, če se ta sredstva ne uporabljajo za izkoriščanje, temveč v korist ljudstva, v korist zadružnikov ali celo v prosvetne in dobrodelne namene. Govoriti o .narodnem« zadružništvu je isto, kot govoriti o »narodnem« kapitalu. Potrebe ljudstva gredo preko državnih in etničnih meja in gospodarsko življenje se razvija po zakonih, ki niso v nikaki zvezi z govorico narodov. Če bi imeli tudi najkrasnejše »narodno« zadružništvo, vendar bi morali na pr. naročati vsakdanji kruh iz Amerike, ki nas preživlja ceneje kot bi nas Evropa. In nele kruh, temveč tudi marsikaj druzega. To so dejstva, ki jih vsa lepa »enotnost« ne more spremeniti. Če je torej g. V. Šček resno mislil rešiti narod potom »e-notnega« zadružništva, se je temeljito uračunal, tudi če prezremo dejstvo kapitalizma in ogremno borbo, ki se bije pred cčmi vsega sveta med delom in med novoveško obliko izkoriščanja. Če pa je oče te »enotnosti« nalašč vplel pojem narodnosti v gospodarsko in povrhu še svetovno gibanje, da bi torej a zadružništvom pobijal zadružništvo, potem škoduje našemu ljudstvu na dva načina: prvič, ker s takimi nevzdržnimi in frazerskimi argumenti bega ljudstvo, ki še nima dovolj jasnih pojmov o zadružniški misli in drugič, ker z zavestno ali nezavestno neresnico demoralizira široko javnost. Menim, da ni ne eno ne drugo njegov namen.	*
Zato je »beseda slovenskemu učiteljstvu« v »Edinosti« odveč in ni upravičen vzklik: Vendar čuteč človek nc mere preboleti, da deluje še del učiteljstva v nasprotni smeri! — V kakšni nasprotni smeri? Aut — aut! Ali za kapital, ki je mednaroden, ali proti njemu! Vso drugo je mešanje pojmov.
Ena resnica pa ostane: Kdor nesebično, altruistično dela v zadrugi brez ozira na desno in leVo, ne da bi samega sebe iskal in brez strahu pred ovirami, ki mu jih zloba in podlost mečeta na pot, kdor v srcu čuti potrebe ljudstva in mu žrtvuje svoje moči, tak človek vedno koristi ljudstvu, ker ni njegovo delo nič več in nič manj kot borba za osvobojenje tlačene množice.
VELJKO SOKOLIC:
Iz školske prakse.
(Bileška.)
1. Alkohol.
Bilo je studeno, »mrzlo«. Deca ulazila u školu ervena, ozebla i okupljala se oko peči — u kojoj je veselo pucketala vatra — da se griju.
Stojao sam kraj stola i promatrajuč decu prisluškivao njihovome razgovoru. ZvonacJ navesti početak pouke. Deca me poglcdaše, a ja uperili pogled u njih i pokazah rukom. Pomilovaše još jednom peč i odoše na svoja mesta.
Zapeče pouka.
Poučavao sam geometriju. Pouka je tekla, — kao obično, — glatko u potpunoj pažnji učenika i tišini. Vidio sam na licima mališa, da ih to zanima: beležili, črtali, merili, radili, a ja — da istinu kažem — bio sam s uspehom zadovoljen. Pa i na licima mališa odrazivaio se ugodno duševno raspoloženje.
Motrio sam decu. Oko mi zape o dvojicu, j trojicu. Na njihovim licima nišam opazio ono. ugodno odrazovanje duševno, kao i kod) ostalih. Vidilo im se, da su indiferentni, ^ da--pače ponekud zaplašeni, rastrešeni, što li?
Postavim na jednoga od njih pitanje. Od« govara, ali netačno, isprekidano. Isto se desilo s drugim i trečim. Nastavili, alfi na moje iz* nenadjenje osvedočih se, da ne razume, da ne shvataju. Stadoh, zamislih se. Razmišljali: Ili sam ja kriv njihovom neshvatanju iti je torne uzrok njihovo duševno ili telesno loše raspoloženje. Prvo isključih, jer mišljah: A* ko su moje razlaganje shvatila sva deca, to su mogla onda i ova trojica (jer duševno nor* malna). Iltedoh se uveriti. Ali kada mišljah, da več može nastojanje ne može radi druge dece dalje iči, pozvah jednoga od one tro* jice k sebi. Stadoh ga motriti. Telesno je zdrav. Drugih povoda njegovome stanju ni je bilo. Sto dakle? Pristu.pih mu posve blizu. Stadoh, zagledah se dečaku pronicavim po* glodom u oči.
»Pio si raki j e?! —
»Dala mi majka, da se ugrijem«.
»Samo danas?
»Daje mfi uvek, kada je mrzlo«.
»Da se u g riješ, je li?
»Da!«
Majka, — da se ugrije! Tako!? »O skrbna majko, kako je velika ljubav tvoja i u ne* znanju tVome!« — pomislih.
Isto ustanovio sam i kod one druge dvo* jice.
Upotrebih zgodnu priliku i rekoh deci par reči o štetnosti žestokih piča. Ali odmah i pomislih: Jesam li polučio cilj? — Pozvah majke i shodnim sam ih rečima uputio, da sc okane tolike nježnosti i brižljivosti pre* ma svojoj deci. Uspeh moj nitje bio potpun: kasnije sam zametio, da su se dvojica njih okanili piča, ali jedan je pio, kada je bilo »mrzlo«. —
Taj sam slučaj zabeležio u moju beležnicu. Prošla zima, nadošlo proleče. Prirodi uskr* sla, budila se i pobudjivala nadc u nov život. Promatrasmo sa decom taj nastali život u naravi. Decu je to zanimalo i donašali mi različite kukce i bilje u školu, da promotri* mo. Deca se upoznaše sa životom u prirodi.
Nadošlo d leto toplo, žarko. Jednoga mi dana donese neki učenik 11 školu tek prokli* j ali grah. Deca su motrila i kazivala proces razvoja dosada i kakav če biti dalje.
Dobro, rekoh im. To je»eto sve raslo u polju, ali mi čemo sada pokušati, da to ude* simo i ovde u školi, pa da još jednom uz* mognemo rodjenim očima gledati kako se to sve zbiva. Postavil) na sto dvije staklene ča* še, visoke 15 cm, a široke osam. Staklo tih čaša bilo je čisto i prozirno. Deca donesoše
drvene pilotine, čime obe čaše napuniše. Ne* kog učenika, koji je stanovao u bližini škole, posluh kuči, da zamoli majku nekoliko zdra* vih pasulja. Začas se dete vratilo. Od done* šenih pasulja prebnasmo dva. Naložih jed* nome dečaku, da itzme dve druge staklene čašice i da u svaku postavi po jedan pasulj. Cim je to dete izvršilo naložim mu, da u jednu čašu nalije toliko vode, da bude pasulj pokriven, a u drugu da nalije isto toliko že* ste, što se nalazi u staklenici. Dete me čudno pogledalo. Tek, kada sam mu ja ponovno smešeči se rekao, da to učini, nalio je.
Drugi učenik odmah je na moju zapoved izvadio najpre onaj pasulj, što je bio u vodi i postavio u pilotinu tako, da je bio njome oko 2 cm prekriven. Sve zališe vodom. Na čašu prilepiše papirič, na kome je bio napisan nadnevak, t. j. dan, kada se »posijao« pa* sulji i — »zalevano vodom«. Isto tako u* činila su deca i sa drugim pasuljem, ali o* voga ne »zališe« vodom, nego »rakijom«. I na tu čašu prilepiše papirič sa nadneokom, t. j. kada je »posijano« i — »zalevano rakijom«.
Čitav posao obavila su dcca sama, a ja sam ih samo, kao obično, u torne rukovodio. Kad je bilo sve uredjeno postaviše deca obe čaše na prozor tiako, da je »oranicu« sunce gri* jalo.
»Da budemo sigurni, e nam ne če nitko u to dirati — rekoh deci — spremat čemo naše »usjeve« u ormar, a onda opet iznašati ih, — kad pouka započne — na sunce, da ih grl* je«. Deca odmah odrediše sami, kojim če to redom raditi: Želeli su, da se svi u tom poslu izredaju.
Kroz čitav taj »posao« imao sam »na oku« onu trojicu, koja se prošle zime grijala ra* kfijom, onu trojicu, koji su pili, kad je bilo »mrzlo«. — Jednoga od njih upitam, da mi kaže, koji če od ona dva pasulja lepše, bolje uspevati.
Odgovori mi: »Onaj, što čemo ga zalevati rakijom«.
»Zašto?«.
»Jer rakija jači, krepi«.
»Kako to znadeš?«
»Pa rekla mi to majka, otac i ded, kada su mi davali piti i kad bi oni pili«.
Ništa mu nišam na to rekao, ali sam zato dobro promatrao drugu decu: ona su mu se smejala i nekala njegovu tvrdnju. Umirio sam ih.
Naši »usievi« ostali su na prozoru, a deca su u svojim beležnicama napisala sve, što su sa pasuljima uradila i što je njihov drug rekao. Deca su marljivo redom postavljala čaše s »usjevitaa« na sunce, zalevala jednoga rakijom, drugoga vodom i spremala.
Koliko veselja, kad opaziše prvu belu ži* licu! Za vreme odmora okupili bi se i gled ali ne če li još što nova iza dva sata opaziti.
Iz jednoga (Stala provirivati i klica. Ona se za nekoliko dana digla. Supke su osušile i otpale, a pasulj je dalje rastao i dosegao vi* šinu od 20 i neki cm.
Iz druge čase nc probija ništa, ali se pod* jednako i jednu i drugu pazi i izlaže suneu.
Kad je več naš pasulj bio dobro porasao, donesoše deca fine, sipke zemlje i njome na* puniše oveču zemljanu posudu. Sada oprezno izvadih biljčiscu sa pilotinom iz čase i usadih je u zemlju. Zalismo, i deca odnesoše, biljku tako usadjenu napolje kraj škole, na prisojno mesto, da tamo dalje raste.
Zatim izvukosmo iz čase i onaj pasulj, što ga zalevasmo rakijom. On biiaše nabv.brio; pustio je nešto kržljava žilja, ali tako i ostao.
Držao sam pasulj u ruci, i zaglcdao se u onog učenika, ko ji mi bij ase rekao, da če pa* sulj, zalevan rakijom, biti krepči i upitah ga:
»Sečaš li se, što si rekao, kada smo posijali ova j pasulj i kazali, da čemo ga zalevati ra* kijom?«
(Nastavak sledi).
FERDO KLE1NMAYR:
nit5
Če mi -je kdo kdaj prav iz 'srca govoril, hil je to gotovo te-v. M, Demariri s, svc-jim člankom »Učiteljstvu na razmišljanje« ,-(U.' 1. II. št. 5.). Rana, ki jo razkriva, nam je vsem znana in vsi se zavedamo, da more postati še u-sodepclrra, ako se ne izleči, o pravem času. Vsi smo .prepričani, da poideta ljudska šola in ljudska izobrazba rakovo pot, ako pojde rakovo pot učiteljska izobrazba. In to pot hodi žalibog že od leta 1914. sem. Vemo, da je najdražja stvar v deželi — nevednost ter da je ravno temeljito izobražen ljudskcšoiski učitelj skoro- edini či-nitelj, ki deluje v nasprotni Smeri. To mora upoštevati vsaka vlada in bo — prepričan sem — upoštevala tudi naša vlada. Potrebni pa so vsekakor tozadevni primerni koraki s strani našega učiteljstva, da se točno določita -smer in oblika, ki naj bosta merodajna pri skupnem podjetju, da dvignemo duševno obzorje našega učiteljstva, osobito pa mladega in najmiajšega naraščaja.
Člankar in uredništvo si želita v tej točki razprave. Hcčem podati par svojih misli.
Vprvo ugotavljam sicer nikakor novo, a vedno razveseljivo dejstvo, -d-a člani cesto omalovaževanega stanu teli hrepene .po znanju. To je znak o zdravem Jedru našega učiteljstva, ki ne stremi samo po gmotnih dobrinah in družabnem ugledu, temveč tudi po stanu primerni duševni vsebini.
Danes stopa v ospredje vprašanje takozvanih »vojnih maturantov«, ali če hočemo biti odkritosrčni, moramo priznati, d:a stoji učiteljska izobrazba sploh na neki s.tcpnji, ki se ne mere točno' očrtati.
Že pred vojno smo slovenski učitelji pričeli z nekim gibanjem, ki je imelo za smoter višjo, izobrazbo bodočih učiteljev. Nečem ponavljati vsega, kar je tedaj pisal naš »Učiteljski tovariš«. V temeljitih člankih je bila dokazana nedostatnost tedanjih učiteljišč toii z ozirom na njihovo krajevno lego, kolikor z ozirom na pomanjkanje zadostnih učil ter resnično strokovno izobraženih učite-ljiščnih profesorjev. Vseh teh spominov nočem obnavljati, ker ne spada strogo k današnjemu predmetu. Vendar moramo vnovič poudarjati potrebo po preosnovi slovanskih učiteljišč v naši pokrajini, po temeljiti prec--snovi, brez katere bomo srečevali »vojne maturante«, ki so zrelostne izpite polagali celo pet, deset, petnajst in še več let — po vojni.
Pereče pa je vprašanje dosedanjih »vojnih maturantov«, ki sami uvidevajo, da so jih vojni dogodki okradli za cnc vzgojo, ki jim gre po božjih in človeških pravicah. In tako- stopa na dan vprašanje, kako nadomestiti tem našim najmlajšim pomanjkljivo izobrazbo. Najkrajša pot dasi nikakor ne naj zanesljivejša, so pač po to v. De-ma-rinu predlagani posebni tečaji, recimo počitniški tečaji.
Jaz osebno sem sicer precej skeptičen glede takih in sličnih tečajev in to, ker sem jih obiskoval tekom svojih edenindvajsetih službenh let že lepo število. Nasprotno podajam mnogo večjo važnost trem činiteljem, ki vplivajo veliko globje na nadaljnji duševni razvoj mladega učitelja in to, ker sem te činitclje sam preizkusil do dobra. Ti so:
1. samoizobrazba potom smotrenega čitanja in opazovanja;
2. izkušnje vsakdanjega življenja; potovanja;
3. občevanje s starejšimi tovariši in sploh z znanstveno izobraženimi možmi.
Vse to nadomešča, oziroma izpopolnuje vzgojo, ki smo jo sprejeli v mladosti in ki je tudi V najboljšem slučaju bila vedno pomanjkljiva. SkozUto šolo mora vsak; seveda kdor je manj pripravljen stopil vanjo, porabil bo dalj časa. Počitniške tečaje prištevam jaz k tretji gorenjih točk, ki hkrati posredno lahko tudi vpliva na prvo. Ako pa so taki tečaji res smotreno urejeni, potem jim gotovo ne smemo in jim ne bomo odrekali pomena. Ali ravno tu tiči zajec: »smotreno urejeni!«
Česa primanjkuje mlademu učitelju sploh in »vojnemu maturantu« posebej? Evo:
1. poglobitev v strokovno (strogo učiteljsko) .izobrazbo ter razširjenje iste;
2. ra zj širjenj e znanstvene izobrazbe na vs-eh popriščih vede;
3. zaokroženje umetniške izobrazbe, ki naj dovaja do pravega umetniškega umevanja in čustvovanja na polju upodabljajoče umetnosti, glasbe, pesništva, govorništva;
4. .praktična socijalna izobrazba osobito v gotovih strokovno omejenih vprašanjih (knjigovodstvo, zadružništvo itd.) ter teoretična socijalna izobrazba v glavnih pojmih socijologije.
Te zahteve — vsaj te! — moramo vstaviti do počitniških tečajev za učitelje. Zahteve niso male, zato je pač eno prvih vprašan, kdo naj uči v teh tečajih! Odgovor je kratek: Nikakor ne samo poklicani, temveč izvoljeni, kakor pravi blagovestje!
Torej naj se taki tečaji ne ustanavljajo edinole, da se temu in onemu z dobrimi dijetami pomaga nekoliko na noge, ali da ®e sicer prazni, po čudnem naključju priljubljeni butici pripomore do »višje slave«. Ne! Kakor učne moči spadajo v take tečaje resnično 'strokovno izobraženi možje, v prvi vrsti možje z akademičnimi študijami, ali — iker to ne zadostuje vedno — možje, ki so dokazali opetovano-, da res kaj znajo. I ntake može najdemo tudi med svojimi starejšimi kolegi učitelji po vsej pokrajini. Med nami' so tovariši, ki so često v svoji stroki pravi mojstri; za marsikaterega vemo, drugi se še skriva — žal da preponižno. Najti jih pač treba! Napotiti treba vlado, da take strokovnjake pokliče k sodelovanju. Tu tiči dober del tozadevnega delovanja naše »ZvenJe«, ki naj potom javnega ali zasebnega povabila pridobi take može. Po pravici vam namreč priznam, da sem poslušal v marsikaterem počitniškem tečaju marsikaterega — vseučiliščnega profesorja, ki so se mu vsi poslušalci posmehovali, Ali mož ni bil podkovan zadostno, ali ni znal —roda tali--rli-nfl_i.e. kilo jcdmia krivo, na bi. vedel nnvpdatl.
V prvi vrsti pa morajo biti predavatelji takih tečajev zmožni jezika svojih poslušalcev; v tem slučaju hrvaškega ali slovenskega. Ali zmožni — temeljito in ne le tako na »počez«, ker bi se jim smejal sicer tudi naš kmet in ne samo izobraženec. Saj pravi že naš Vodnik, da ni nobena pesem prijetna — »ak'žali uho«. In prvi pogoj bodi, da je tisti mož res navdušen za 'svoj posel po Goethejevem izreku:
»Dcch rverdet ihr nie Herz zu Herzen schaffen, wenn es euch nicht von Herzen geht.«
Drugače sestavljeno učiteljstvo počitniških tečajev bi sicer lahko brez škpde odklanjali, ker bi bil potem »nič« bolje na mestu.
Zaključujem:
1. Izbere in strogo naj se določi učno gradivo;
2. resno naj se izberejo strokovno usposobljeni predavatelji;
3. ustanovijo naj s.e krog šest tednov trajajoči počitniški tečaji s 5 dc 6 umim dnevnikom v nekaterih večjih krajih naše pokrajine;
4. podaja naj se olajšave (znižana voznina, podpore itd.) tovarišem, ki obiskujejo te tečaje;
5. tečaji naj bedo opremljeni z! vsemi učnimi pripomočki, v prvi vrsti s strokevno-znanstveno knjižnico- v materinem jeziku.
' Ponavljam pa, da tudi najbolje urejeni počitniški tečaji ne pedado vsega, kar potrebuje mlad učitelj k svoji nadaljnji splošni izobrazbi.
Za MM mlsdlnsKi list.
Za »Našo nado«. Kakor s,mc že .pred meseci poročali, bo izdajala naša »Zveza,« 'tudi za hrvaško deco enak list, kakor ga je podarila slovenski. Če je naletelo izda nje slovenskega lista na obile težkeče, da smo mogli začeti ž njim še le v letošnjem letu, se je to zgodilo pri hrvaškem listu v dvojni meri. Največja ovira je financielnega značaja. Od hrvaškega dela Istre nikakor ne moremo pričakovati, da bi nam dal tako število naročnikov, da bi bil list aktiven. Mislimo pa, da niso prizadeti vendar še popolnoma storili svoje dolžnosti; agitacija zla list je nekako zaostala. Doslej se je priglasilo okoli 600 naročnikov, kar se nam zdi v primeri s številom naročnikov slovenskega lista odločno premalo. Hrvaško učiteljstvo mora tu Storiti svojo polno dolžnost. Po računih našega odbora bi veljalo izdanje lista v 1000 izvodih okroglo 2000 L, tedaj posamezna številka bi -stala »Zvezo« 2 L. Ker bi jo pa prodajala po 1 L, je jasno, da bomo imeli s tem listom občuten primanjkljaj, ki pojde vse na račun »Zve-zine« blagajne. Treba je, da nam hrvaško učiteljstvo z vztrajno agitacijo pomaga zmanjšati ta primanjkljaj do skrajne meje”. A tudi dolžnost slovenskega učitejlstva je, da se naroči na lis.t in tako peda bratsko .pomoč trpečemu hrvaškemu narodu v Istri, ki mora tudi priti do duševnega kruha. Prosimo tedaj! — Naročila sprejema tov. Šepič, nadučitelj v Buzetu.
CIRIL DREKONJA:
O vzgoji lažnjivosti
s posebnim ozirom na šolo in dom.
Otrok je v mladosti resnicoljuben, ne pozna laži, temveč samo resnico in odkritosrčnost. Lažnjivo-st ®e privzgoji otroku še le pozneje, v dobi duševnega razvoja po vzgojiteljih samih in vded življenja v družbi, katera tiči povsod precej globoko v laži.
V človeški družbi je preveč prilik za privzgojitev lažnjivosti resnicoljubni deci, zato se, ne moremo spuščati na to pelje, ker bi postala stvar preobširna, pač pa si oglejmo in premotrimc v kratkih potezah različne stopnje laži ter kje in kako grešita proti vzgoji resnicoljubnosti najvažnejša vzgojna faktorja, šola in dom.
Konvencionalna ali domenjena laž je večkrat dopustna, včasih cel,o v dobrobit našega bližnjega. Kaj bi bilo, če bi govoril zdravnik bolniku vedno le resnico? Ne le1 zdravniki, tudi mi lažemo mnogokrat bolnemu -prijatelju j ali znancu, ko ga obiščemo, da njegova bolezen ni tako j huda, da ne izgleda slabo, čeravno imamo sklenjeno v j sebi čisto nasprotno sodbo o njem. Koliko eksistenc bi j pahnili na tla, brez majhne prepohvale vrlin in zmožnosti, j brez, navduševanja k vztrajnosti? — Naslednja podlejšai laž, je laž v sili in v zadregi- Najčešče je ta laž instik-1 tivno orožje samcohrane, ščitenje ugleda in ponosa. Sem Spada tudi pereče vprašanje o kaznih. Gotovo je, da privzgajamo lažnjivost s ka-znjo ali s strahom -pred isto-, pa bodisi pri odrastlih, ali otrokih. — Mnogokrat lažejo zlasti mladi otroci nezavedno. Njih vest jim pri laganju nič ne očita, ker so sami prepričani, da govore resnico. Ta pravljična laž izvira največkrat iz pestrih otroških san,j ter iz duše polne bujne fantazije. Nezmožnost in ne-inožncist temeljitega zaznavanja ter natanačnega obnavljanja predstav so največji vzrok tej laži. — Otrok vidi v prirodi neznano žival, ali kako drugo stvar. V hipnem strahu ali začudenju se mu zdi mnogo strašnejša in večja, lahko tudi lepša, kakor je v resnici. Ko pripoveduje otrok doma o živali, katero je videl, jo po piše v toliko resnično, kolikor je na njej zaznal; ostalo pa si, na vprašanja odrastlih ljudi pretirano izmišljuje in na podlagi starih sorodnih predstav dopolnjuje (n pr. Stritar: »Oba junaka«). Zgodi se, da vidijo celo odrastli v trenutnem strahu kako stvar drugačno nego je v resnici. Slišal sem stare ljudi, da so videli kačo, debelo kakor roka, z rdečo glavo ali repom; iz ust pa ji je švigal plamen. Sploh pa je vsako naše opazovanje pomanjkljivo. Ker je otroško zorenje in opazovanje predmetov še pomanjkljivejše in ker razpolaga otrok z zelo pičlim zakladom predstav in izkušenj, odgovarjajo njih izpovedbe tem manj resnici, .kakor one odrastlih srv tedai. neresnica laž, dasir.ivno
nezavedna. Iz gornje laži pa se lahko razpase zavedna laž, tako, da se navadi otrok vedoma predrugačiti resnične dogodke in doživljaje. Poslednja je pri otrocih zelo razširje-na, bodisi v medsebojnem občevanju, ali v občevanju z cdra-stlimi.
Te in enakih laži se ije najlažje obvarovati s tem, da učimo otroka že iz pečetka spoznavati in čim pravilneje opazovali prirodo in njene pojave. Če se pripeti, da otrok nezavedn-c. laže o čem, ga poučimo, da to ni: tako; drugače pa zanikajmo brezobzirno njegovo zavedno lažnjivo brbljanje.
Vse laži, še tako nedolžne, vodijo, nepravilno urejevane v bre-zd-nc — k laži iz navado ali dobičkažel-jnosti.
Po obsegu -je prva laž nenravnejša, po vsebini pa druga. -Laznik iz navade je podoben pr.opalemu pijancu ali strastnemu kadilcu; niti zadovoljen ,se ne počuti, če se vsak dan gotovo večkrat ne zlaže. Takemu človeku ne moremo zaupati niti najmanjše stvari.
Laž iz dcbičkaželj-nc-sti je tem nemoralnejša, čeravno lahko redkejša, ker stremi za materjelnim dobičkom, ali pa je -zasnovana samo v bližnjikovo škodo. Ni -nam treba razglabljati, kakšne ®o ,posledice lažnjivosti, o tem nas dc.volj pouči vsakdanje življenje in knjige.
Kako se nauči otrok lagati? Prvi in giavni vzrok otroške lažnjivosti je kcnvencijonalna laž. Na eni stranj 'svetohlinstvo- na drugi lažnjivo obrekovanje in opravljanje, roganje v obraz, so danes- temelj družabnemu -medsebojnemu občevanju. Ni tedaj čude, da sc ne more varovali niti najsvetejši vzgojitelj pred- lažjo vpričo dece. Otrok kmalu zazna ’s svojimi vcd.no pozornimi ušesci, da mnogo krat ne govore njegovi starši resnice med1 seboj in v občevanju z drugimi, da prvotne izjave in trditve zanikajo z nasprotnimi. Seveda otrok takrat še ne mere ločiti dopustnih in nedopustnih laži; posnemanje verno ravnanje starejših ljudi’, prične tudi on -lagati. Ko otrok enkrat ve, da je na svetu poleg resnice tudi neresnica, se je zelo hitro poprime ler jo razširi brezi meje in mere. Pač pa nas za-vede resnicoljubna d;eca v -prvi mladosti večkrat v mučno zadrego.
Najhujše pa greše starši- in domači Vzgojitelji, če -uče svoje c t rek e ved-ema lagati, pa bodisi, kar je najpodlejše, oče proti materi in narobe, ali pa starši skupno proti šcli. Kakor hoče šola zatreti že v kali vsak zarodek laž-njiv-esti, tako učijo ali navajajo otroke njih d-omači vzgojitelji lagati šoli, katera jih hoče vzgojiti v dobrem.
Otrok izostane iz šole en dan ali dva. Ko pride zopet v šole, ga vprašam, zakaj ’ je izostal? »Bolan sem bil.« »»Kaj Ti je bilo?«« »Glava me -jc bolela.« »»Kaj so delali domači?«« »Seno- iso spravljali.« »»Ali si jim tudi, ti kaj pomagal?«« »Kosilo sem jim nesel.« »»Kako si mogel nesti kosilo, če te je glava bolela in nisi -mogel priti v šolo?«« Tedaj molk.
Dobil sem že otroke, ki so mi priznali, da «o )ib naučili, kako naj se opravičijo v šoli radi zamud. To se degaja’povsod. zlasti tani, kjer so hiše raztresene po samem in -so toliko oddaljene od šole, da se učite.j ne more natančneje prepričati ali informirati o pravem vzroku šolskih zamud. Lahko bi navedel še veliko takih in enakih slučajev o doma naučenih otroških lažeh v šoli. Pripetilo- se mi je že, da mi je prinesel učenec v Solo spričevalo od zdravnika, da je bolan in ne more hoditi) v š-olc, zato pa ga je potem oče uporabljal doma nemoteno vsak čas pri delu in vožnji kot pomočnika.
Zgodi se, da otrok nima zvezka. Če ga vprašam, zakaj si ga ne kupi, mi odgovori, da mu je rekel oče, da nima denarja. Doma pa vidi otrok, kako trosi oče denar za razna smrdljiva žganja. Tudi to je laž, in sicer podla^ ar. očetova. Zlagal «.e je otroku in šoli, a otrok mora biti, morda še nepokvarjen, Friča in vzrok te laži.
Nekaterim staršem, zlasti šolcmržmm, ,e najmanjša stvar tehten vitrok, da nasprotujejo šoli, ah da pridržujejo šoloobvezno dec-o doma, potem pa, hoteč se opravičiti, lažejo potom svojih otrok.
A ne le dem, lažnjivost privzgaja otrokom marsikdaj tudi šola. Otrok hoče prikriti ali zatajiti vsak pregrešok vded bojazni pred kaznijo, ali pred sramoto vpričo vsega razreda. V takih slučajih je najbolje, da navajamo otroke k odkritosrčnosti, tako, d'a ne maramo poslušati ovadb drugih šolarjev, temveč jim vedno polagamo- na čast, da -se sami javijo in povedo po pravici svoj prestopek, bc-veda mora tedla-j izbrati učitelj posebno kazen, or/aroma jo vsaj v toliko- omiliti, v kolikor odmeri otrokova, -odkritosrčnost. Taki slučaji so za Vzgojo- možatosti in cdritosrc-nih značajev -pravi biseri, in otrok je vreden na eni strani celo hvale. Kadar pa se otrok ne boji toliko kazni, kakor sramote pred razredom in ljudmi, storimo najbolje, da ga izprašamo na samem, in se poslužimo kvečjemu otrok, ki so bili priča storjenemu pregrešku.
Pravo Vzgajal išče lažnjivosti je šola, kjer sc otroci vs-i vprek zatožujejo, celo za. najmalekostnejše stvari, laka šola ne goji medsebojne ljubezni, sočustvovanja m- resnicoljubnosti; otroška, srca otopevajo v taki šoli, lažnjivos , ovaduštvo, -jeza, sovraštvo in pretepi so njeni sadovi v se tako nežni mladini Tu pa tam kralju,je -po šolahi tud* srednjeveško pazništvo. Tudi to- ne more roditi dobrih sadov. Učitelj, ki misli, da bo vzdržal disciplino- v šoli s pomočjo -zatoževanja in postavljanja paznikov, se korenito moti. Mislim, da ne moti pouka nobena re-č huje kakor vedno -sikanje in diviganje -prstov. Odpomoč je -želo lahka! Učitelj naj gleda, da bo njegov pouk zanimiv ter na višji stopnji resen in stvaren, po- drugi strani pa naj -se mtj ne omahne -na morebitne malenkostne tožbe. Največkrat s-o poredneži in hudobneži najhujši zatoževalci v razredu. V-sak pravi učitelj pozna -do dna svoj razred; vedel ga bo tedaj tudi prav soditi. Nasproten sem tudi srčkan ju nekaterih šolskih otrok, zlasti bogatejših m lepših. Nekateri učitelji s-i izberejo- v šoli onega ali dva »simpatična« 1-ju-bimčka, katerim se izkazuje ljubezlen v preveliki večkrat že v smešni meri, med tem pa jo primanjkuje vsemu ostalemu delu razreda. Tudi to početje vede v prevzetnost
Pouk materinščine v Bjudski šoli.
Referat Ivana Vovka.
Lična slika bi bila takale:
I. Uvod, ki je različen po vsebini mora na? v a dno; ustvariti' razpoloženja in oživetje v situacijo. Pri proizvodih lirske vsebine obsega tudi razlaganje besed in pojasnjevanje iz« razov.
IL Podavanje ki je priprosto _ pripoved o* vanje učiteljevo, pri lirskih proizvodih pa vzorno čitarije.
III. Čitanje in razlaganje izrazov; pri lirskih samo čitanje, ali pa še to ne. Učenci naj po« iščejo doma pesem, ali kar je, ter naj si to preberejo. Dobro je tako postopanje pri ne« katerih res umetniških spisih, da bi učitelj z miriucijoznim cepljenjem ne zabrisal prijet« nega vtisa, ki ga je čustveno delo vzbudilo v otrocih, zakaj to so začetki estetskega razu« mevanja in čustvovanja.
IV. Vaja, ki je pripovedovanje ali obnav« Ijanje, zlasti se obnove epske pesnitve v prozi.
Dobre in krajše proizvode memoriramo. Pri tem se postopa tako«le; Čitanje po kiti« c ah; pravilno besedno, pa tudi stavkovno naglaševanje; zlasti se ustaviti na takih me« stih, kjer ločila ne izražajo- pravilnega ritma.
■ Uglabljanje. Nekatera berila zlasti pripo« vedne vsebine potrebujejo razen besedne
nadutemu. Torej bi rekli potem: Ošaben člo« vek ima prazno glavo (je nevednež, neizo« bražen). Dalje govori pregovor o sodu. Tudi sod predstavlja tu človeka. Prazen sod nič« vrednega človeka. Kaj pa bobnenje? — Ba« hanje, samohvalo. — Torej bi rekli: N-ičvre« den človek se rad hvali (baha, veliko govori).
III. Ponovi pregovor. Koliko je stavkov? Kaj pomeni prvi? Ošaben človek je prazne glave. Drugi: Ničvreden človek se baha. ;Na kratko: Ošabnež ih bahač nista nič prida. Zapišimo si to poleg razlage pregovora.
IV. Povejte mi še kakšen pregovor, ki po« meni kaj takega. Lastna hvala, cena mala. — Zapišimo si tudi ta pregovor.
Učna pot pa je lahko analitična. Posamezni pregovori se povedo, napišejo in še«Ie nato sledi primera in razvijanje.
Uganke nam služijo v prvi vrsti, da pozi« vimo pouk. Upoštev pridejo zlasti uganke iz naroda. Seveda je tu glavno sodelovanje otrok.
Učna slika:
I. Učitelj ali učenec pove uganko-, ki se na« piše in ponovi. Včasih jc potrebna beseda razlaga.
II. Razvijanje in rešitev.
III. Ponoviti uganko in na kratko tudi re«
Dva očeta, dva sinova, prineso
razlage še posebne poglobitve v situacijo m j šitev, ki se napiše poleg uganke, karakteristiko vseh, ki tvorijo motivacijo j	Primer
dejanja. Posebno pri basnih je včasih po«; . n	.
trebno uglabljanje. Navadno se uglabljanje !,	o vem vam uganko,
vrši istočasno z razlago besed, če pa naj tvori1 KC^le precej dolga m težka: posebni uični nastop bi imeli sledečo učno sliko:
I. Uvod: Učenci preberejo enkrat berilo.. j
II. Podajanje: Čitanje po stavkih ali po miselnih celotah. Učitelj razvije z vprašanji situacijo, karakterizira osebe in utemelji de« jan j e.
dobro poslušajte,
tri zajce z lova;
vendar ima enega vsak lepo- rejenega.
Ali je mogoče to? Je, toda povej, kako! Poskusimo ponoviti. Napišimo jo- na: tablo, vi pa v zveske. Narekuj. Preberi! Kaj pomeni l rejen? Debel. —
III. Ponovno čitanje.
V boljše razumevanje podam tu primer: »Draga kamena«
II. Razvijanje. Sedaj pa pride glavno. Re« siti moramo to težko uganko. (Ako se kak«
B. M.:
Brez naslova.
šen učenec javi, ga pokliče učitelj ven in uče« j viginaluf
Živimo v takem ambientu, da se ne čudimo ničemur več. Že dve leti-smo doživljali z vsa« kim dnem, prej nepoznane vtise. Bodisi v javnem, bodisi v zasebnem življenju — za
nas je postalo vse novo-.
čudili smo se v začetku in tudi zgražali, ako je bilo začudenje užaljeno. Zastali smo v svojem delu in smo strmeli. Od vseh strani se je dvignilo ogorčenje, veliko je bilo pro* testov in vsi so prihajali iz dna užaljenega srca. Danes se ne čudimo- več, tudi ogorčenja ni več tistega; ako zopet kje naletimo na kak monstrum, skomiznemo le z rameni in za« beležimo kvečjemu grenak dovtip.
Čemu izgubljati čas...! Hladni se poglo« bimo zopet vž.se ter gremo svojo pot; jasno začrtano pot, ki je naša, samo naša in od nas samih razumevana.
Tako smo zabeležili naslednji -slučaj!
V tem novem ambientu izhaja neka »Bi« blioteca sco-lastica di filosofia, pedagogia e didatica«.*) V tej zbirki je izšla kot pomožno sredstvo za učitelje tudi knjiga z naslovom: »Diario, compilat-o secondo il metodo cielico per le scuole elementarni itd.« Vsa mogoča vzgojna in učna pravila zunaj in znotraj, ta« ko da se čudiš, kako da knjiga ne poči od tolikih pedagogičnih načel. Knjigo je spisal prof. Guiscardo Grammatica, priznan pesnik in pedagog. No-, knjiga je lahko v splošnem dobra, mogoče celo izvrstna, o tern nočemo tu razpravljati — vsakemu svoje! Ali nekaj drugega je, kar bi! vzbudilo začudenje in o« gorčenje, da nista ti dve čustvi v nas že do« cela oto-peli.
V knjigi je namreč med učno snovjo in iz« delanimi učnimi nastopi razvrščenih tudi več pesmic, vzetih iz čitank za ljudske šole, ki jih je spisal isti! avtor.
Med temi pesnimi je tudi basen z našlo« vom »Pajek in riba«. Naj jo navedemo v o«
!. Zadnjič smo brali v čitanki berilo »Draga i nec mu pove na uho rešitev, ki je lahko pra« j to še enkrat danes, ter si j va, ali napačna. Če je dobro rešil uganko reče ;
kamena«. Preberimo _	  .	_	_
oglejmo natančneje kmetiča, ki je tako lepo- učitelj: ti si jo zares pogodil, toda n
zafrknil gospoda.
II. Podajanje. — Beri prvi stavek: »Pre« prost kmetič pride po opravkih v hišo boga« tega trgovca.« Kaj se pravi to preprost kme« tiič? Navaden, negosnoski, ki ga gospoda smatra za zabitega. — Kam je prišel? V hišo bogatega trgovca. — Zakaj je šel k njemu? Po opravkih. — Po kakšnih? — Morda je hotel kaj prodati trgovcu, recimo drva, vino: morda je bil kaj dolžan trgovcu in je prišel vračati, ali pa si je mislil izposoditi denarja. (Stavki, ki ne potrebujejo razlage se samo preberejo in gremo dalje.) — »Milostivi go« spod, ne zamerite, da vas vprašam, koliko veljata ta dva lepa prstana?« Zakaj je to vprašal? — ker ga je to zanimalo iz radoved« nosti, ali da bi pretuhtal, če je gospod res tako bogat, kakor so ljudje o njem govorili; morda pa tudi za to, da bo gospoda osmešil, ker se mu je zamalo zdelo, da ga pusti gospod čakati in se umiva v njegovi navzočnosti itd.
III. Sedaj, ko smo se tako dobro zeznanili z bistroumnim kmetičem, preberimo še en« krat. (Navadno je sedaj čitanje živahnejše.)
Razvijanje. Sem pridejo upoštev prego« vori, reki in uganke. Za pregovore je naj« bolje, da jih ilustriramo s kakšno primero ali priliko.
Učna slika ima te«le dele:
I. Ustvari se situacija s kakšno povestjo;
II. izveče se nauk, ki se formulira v prego« v or
III. pregovor se napiše, ponovi in poiščejo se še drugi pregovori z istim pomenom.
Primer:
»Visoko glavo nosi prazen klas, a prazen sod ima močan ti glas.«
I. Učitelj pripoveduje povest o praznem klasu, nato govori o sodu, ki bobni, če je pra« zen. Nato: Povem vam pregovor o klasu in sodu.
II. Učitelj pove pregovor, učenci ponav« Ijajo, napiše se na tablo in v zveske. Kakor veste pa pomenijo pregovori vedno nekaj drugega, nego to, kar se nam navidizno doz« deva. Nanašajo se na človeka. Zatorej naj« demo tudi tukaj nekaj za naše življenje. Pre« govor govori o praznem klasu. Glavno je: da nosi glavo po koncu. Zakaj na? ker je pra« zen. Kako pa polni klas? — Klas je podoben človeku. Kakšnemu človeku je podoben tak«
povej!
mm
isii
-g
nobenemu, naj se le tudi drugi malo potim« dijo, ti pa drži zase. Napačne odgovore pa se na glas povedo in se utrmelji napaka!. V tem slučiju se spominjam na sledeče odgovore •učencev: »Enega so izgubili -po- pota« »Eden ie ubežal obstreljen.« »Dva sta bila tako su« ha, da nista izdala za enega.« Take in podob« ne odgovore ne sme učitelj samo zanikati, temveč dokazati na podlagi besedila nepravi« nost. Pri nekaterih ugankah odgovarjajo take napačne rešitve vsem točkam razen ene, tu je treba, seveda vedno s -sodelovanjem učen« cev odkriti, kje tiči protislovje.)
Preberi prvi dve vrstit »Dva očeta, dva sinova prineso tri zajel z lova! Koliko je lo-v« cev? Štirje. — Koliko zajcev? Trije. — Drugi dve vrsti: »vendar ima enega vsak le« po rejenega.« Koliko zajcev je ustrelil vsakdo? Po enega. Koliko bi jih moralo biti? Štiri. — Koliko pa jih je v resnici? — Trije.
Zadnji vrsti: »ali je mogoče to? Je, toda povej, kako! Kaj ne, to se nam zdi nemo« goče, pa vendar je mogoče, ker tako pravi knjiga, pa tudi jaz vas zagotovljam in tudi N. N., ki pozna rešitev, kaj ne? Torej po« skusimo odvaliti ta tdžki kamen. Kaj je go« tovo? — Da so tri zajci. In če je vsakdo ubil po enega, koliko oseb bi moralo biti? — Tri. —- Uganka pa govori o 2 očetih in 2 sinovih. Vidite, tu tiči tista skrivnost. Ali se vam ne zdi mogoče, da so to samo 3 osebe? Tako je. Te osebe so:	oče, sin, vnuk. Prva dvai sta
oče in sin, druga dva sama zase tudi 1 oče in 1 sin, torej imamo res 2 očeta in 2 sinova, pa le tri osebe, torej tudi: 3 zajce.
III. Ponovi uganko. Povej rešitev. — Dva očeta in dva sinova so samo- tri osebe, nam« reč: oče, sin, vnuk. Napišimo zraven rešitev.
Za primer sem vzel daljšo iin težjo uganko, razume se, da je rešitev krajših in lažjih hi« trejša. V tem slučaju obravnavamo večje število ugank, zlasti take, ki jih otroci sami povedo, seveda imajo pri tem veliko- veselje.
Uporaba. Obravnavana berila se uporab«
1 j a j o na razne načine in v razne svrlic. Pred vsem so berila podlaga za razvijanje slovni-ških pravil. O tem bom govoril v poznejšem poglavju. Dalje: daljši pripovedni spisi se obnove kratko, najprej ustno, nato tudi pis« meno. Zlasti ie dobra vaja: prenos spisov v • zane besede v prozo. Slednjič naj omenim
II ragno e il pešce.
Un ragno jugoslavo, di grandezza enorme, smilsiurata, nero, peloso e d’ una tal brutezza che ugual s’ e mai data, dai mo-nti di Balcania si protese con le zampe anteriori
per un esteso tratto di paese da’ suoi confini fuori.
j» •
Perche vi!ene con tanta malagrazia ai porre il pie su terra che no-n e tua? ..-. Cotesta e la Dalmazia d’ un Vincitore in guerra! —>
Gosi alla bestia nera disse un pešce
bianco e rosso del verde
adriatico mare. — Se no-n ti rineresce,
colui in guerra perde
deve starsene zitto e -remissivo,
e non cercar de’ guai
se d’ un boccone egli rimane privo
che non avra gi-ammai!
Bada che se traverso il sacro mare
vuo-i slender la tua tela,
cio non sara per te senza tremare,
perche verra una vela,
una vela latina ben piantata
a stracciarti il lavoro,
e, se non morta, tu verrai scacciata
con tuo danno e dišdoro._________
Quel ragno- per davvero meditava una larga co-nquista, e d al di la del mare s’ allungava la grifagna vista;
ma, dopo aver nicehiato un po’ si preše in pace quel consiglio e. rivolte le zampe al suo paese, ritorno a domicilio.
Komentar?! — Čemu neki? Za nas je res nepotreben ! — Ravno tiste dni-, ko sem nale« tel na to trobarvno cvetko, sem prejel naš »Novi rod«. Ko sem ga prečital, sem se do« mislil te pesmi in bil sem zelo zadovoljen.
*) G. B. Para-via & C. Naipoli-Pa-lermo.
T orino-Milano-Firenzc-Roma -
Zlo moramo premagati z dobrim. Zavra« cati moramo vsako nasilje, in sicer dosledno, drugače ne pridemo daleč. Braniti se moremo in moramo. V skrajnem slučaju tudi z žele« zom, toda ogibajmo se aktivnega in novega
ulL,
Tl «-« m .
IZ ORGANIZACIJE.
Občni zbor »Učiteljskega društva za Trst in okolico«.
Dne 6. HI. 1921, se je vršil v vrdeljski šoli ob 10K redni občni zbor »Učiteljskega društva za Trst in okolico«. — 1. Pozdrav predsednika. Predsednik tov. Danev pozdravi v jedrnatih krepkih besedah navzoče in se jim zahvali, da so se odzvali povabilu. Povdarja, da tudi v tem letu ni doseglo »Učit. društvo« vsega, kar si je postavilo za cilj ob prošlem zborovanju. Vendar se je storilo, kolikor se je pač dalo storiti v danih razmerah. To naj natančneje opiše tajniško poročilo. — 2. Tajniško pomočilo. Ker je odsoten društveni tajnik, poda poročilo njegova namestnica tovarišica Anica Čok. Tajniško poročilo navaja, kaj vse je društvo ukrenilo v korist svojih članov. Iz tega poročila tudi izvemo, da je v upravnem letu 1920. poskočilo število članov od 144 na 160, Poročilo je bilo sprejeto. — 3. Blagajniško poročilo. Blagajničarka tovarišica Ana Scheimer se zahvali brez izjeme vsem članom, ker so tako redno in točno plačevali mesečno članarino, tako da ni nobenega zastanka, nobenega dolga. Vse to je bilo sprejeto na znanje zl velikim zadovoljstvom. Društvo ima prebitka 3621T9 L. Tov, Gruntar predlaga, naj se cd tega kapitala odstopi 2000 L na razpolago odboru, ki naj uporablja to vsoto kot podpcrn.i fond za deco društveni-kov, ki študira na učiteljišču ali na kaki drugi srednji šoli. Tov. K. Pahor pripomni, da imamo tudi med prostim ljudstvom včasih talentov, ki s,e radi pomanjkanja sredstev ne morejo razviti. Predlog se torej formulira, da naj bo ta fond namenjen v prvi vrsti otrokom društvenih članov, a v drugi sploh dijakom učiteljišč in srednjih šol. Predlog je bil soglasno sprejet. — Tov. Paškulin predlaga, raj bi učiteljstvo prispevalo mesečno gotovo vsoto za vse potrebščine udov, za društveno knjižnico, za event. podpore obolelih itd. Društvo samo zase, n c more odločali o tem; stavilo ho pa ta predlog na prihodnjem delegacij-'skem zborovanju »Zveze« v Postojni. — Pregledovalec računov tov. Nande Starec izjavi, da so računi popolnoma v redu. — 4. Volitev odbora. Predsednik tov. Danev se odpoveduje časti; sklicuje se na to, da je preobložen z delom, a je kljub temu soglasno zopet izvoljen in veselo pozdravljen. Odbor se sestavi takc-le: Predsednik: Ivan Danev; odborniki:	Karel Pahor, Jože Ribičič,
France Venturini, Alojz Bukave.c, Ciril Valentič, France Eržen, Dana Hvala, Tončka Čok, Gorkič, Viktorija Grgič, Frida Šček in Anica Čok. Pregledovalca'računov: Nande Starec in France Cibic, — 5. Razno, a) Tov. Tavčar govori o napetem, mučnem razmerju, ki se je zadnji čas v gnezdilo med starejšo in mlajše tovariše. Zdi s,e, kot da starejši vidijo v vsakem mlajšem revolucionarja in anarhista, a mlajši vidijo v starejših vohuna, ki preži na vsako njih besedo, na vsako gesto. To naj neha! Vsa stvar bodi jasna med nami, bodimo si le tovariši, ki podpirajo drug drugega, a polen naj si ne mečemo pod nege. Drugi del govora je imel bolj materijelno ozadje: za^ pošteno delo, pošteno plačilo. Mlajši učitelj pa še dolgo nima take plače, kakršno bi potreboval za svoje — gotovo ne potratno življenje. O tem se je že bavila resolucija, ki s,e je vzela mlajšim za tako zlo! Tudi mlajši so društveni člani, naj se terej pobriga društvo tudi zanje! Zlasti vlada velika razlika med plačo učiteljstva gornje in spodnje o-kolice. Čemu to? — Predsednik pove, da je bil radi tega pri asesorju, ki mu je pa odgovoril, da ne more nič za to. — Tov. Gcrmek predlaga, naj stori odbor potrebne korake za takojšnjo ureditev plače radi razlike med prejemki tcvarišev(ic) v gornji in spodnji okolici, in sicer v obliki resolucije. Ako bi to ne pomagalo, pripomni predsednik, pojde deputacija učiteljstva h komisarju in bo iirgirala stvar. — b) Vrši se debata o zastarelosti zakona, da se suplentcm, ki zbolijo v službi, nakaže plačo le za 6 tednov in nič več. Predsednik pripomni, da je to pač zakon, katerega naše društvo gotovo ne bo izpremenilo. Tovarišica Marija Čok pripomni, da če je že zakon tako krut in neprikladen za sedanje razmere, se moramo vsi boriti proti njemu. Predlaga nadalje, naj pa društvemki sami izkažejo tovarištvo do prizadetih s. tem da jim od svoje plače odstopijo malo vsoto. Sprejeto. Nekoliko bo cd sedaj naprej morda zavarovano učiteljstvo s pristopom v bolniško blagajno, kar sc je na nekaterih šolah že udejstvilo. — Ker ni bilo drugih predlogov in ker je bil s tem izčrpan dnevni red, zaključi predsednik epa uspelo zborovanje.	‘	_______
O napredka, razvoju in prosveti. — če se hočemo v resnici spopolnjevati in napredo^ vati se ne smemo ogibati dela, s katerem se v resnici pripomore k napredku, ne smemo se držati lažiapostolov prosvete ampak to delati, kar je v resnici dobro. Pravi cilj pa mora najti le veda. Kdor plove brez cilja v svetovni reki, je izgubljen, ta služi le drugim za stroj; zato se moramo zgodaj vprašati: ali iinamo pravi cilj, pravi ideal; brez pravega cilja, brez pravega ideala je nemogoč napre* dek. Kake ideale torej imamo?
Naše rodoijubje mora biti naprednost, na* rodnost nam mora biti človekoljubnost.
Etika ne zahteva samo, da bodi učitelj do= ber, ampak tudi, da se mu da, kar mu gre.
Ne priznavam idealizma, ki pozablja na kruh.
T. G. Masaryk.
ŽOLSUi VESTI.
Okrajna učiteljska kocieienca za Trst in okolico se bo vršila na 2. aprila t. 1.
Drugo berilo (predelano) je izšlo.
Matura na tolminskem učiteljišču, ki se je vršila te dni se je udeležilo krog 30 kandidatov in kandidatinj. Sedem jih je pri izpitu padlo, sedem jih ima ponavljalni izpit čez vso snov, drugi so izdelali.
Prireditev tolminskih učiteljišč nikov. V preteki, mesecu smo čitali v dnevnem časopisju o neki prireditvi v go-riškem liceju »Dante Alighieri«, pri kateri so sodelovali tudi gojenci slcvenskega(!) učiteljišča v Tolminu. Nasli-piii so z dvema točkama, in sicer so peli Nedvedov zbor »Veseli pastir« in Sattnerjevo »Po zimi iz šole«. Poleg tega so dijaki nastopili tudi v italijanski opereti(?) »In Riviera«, v delu nekega E. Trelianija. Ne vemo, kaj naj pripomnimo k takemu načinu vzgojevanja naše krvi. Da trapijo našo deco z opereto, to se pravi: z banalnostjo najhujše sorte, je greh, mimo katerega ne more naša zdrava pamet. Pri vsem tem vzgojnem delu je jasen nu men, naše dijake polagoma odtujiti narodu, za katereg« bi morali prav za prav delati v svoji zreli dobi. Tolaži nas zavest, da je naš dijak že toliko zrel in razsoden, da se bo mogel v zdravem ozračju siovenske domovine •.očistiti vseh vplivov teh novodobnih vzgoiiteljev našega naraščaja. In za to očiščenje hočemo poskrbeti tudi mi sami!
f Učitelj Jakov Stergar. Dne 16. febrara o. g. umro je u svome redmeme mestu Kanfanaru u najlepšim godina-ma mladi učitelj Jalkov Stergar.
Pokojni je učitelj Stergar svršio učiteljske nauke go-dine 1916., ali je morao u vojničku službu, gde je i o&tao do svibnja godine 1917. Tada je bio namešten učiteljem u svome rodnem mestu. Tu je vršio svoju prvu učiteljisku službu na petpuno zadovoljstvo i dečice i roditelja i škol-skih oblasti do novembra 1918., kad je došla okupacija i za nj počeo teški križni put. Morao je estaviti školu i svoju milu i dragu dečicu. Gotovo godinu je dana bio bez službe i plate. Meseca novembra 1919. uspelo mu dobiti učiteljske mesto u Sv. Križu-Srdočima, a meseca oktobra 1920. prestupio je na dečačku pučku školu u Kastvu.
Trpio je više godina bolesti noge, dok ga nije teška bolest — nemila sušica — tako mlada spremila u hladni grob. Kako je ljubio školu, najbolje svedoči to, što je ustrajao o službi dok je samo mogao. Jcdva prvih je dana meseca januara o. g. zatražio i dobio tromesečni dopust i pošao da u krugu obitelji svoje starice majke udove i svoje brače traii leka ljutoj boljetici, kojoj je tako mlad — jedva u 24. godini — pcdlegao i zamenio ovu suznu dolinu drugim boljim životom, gde sada pred prestolom Previšnjega moli za svoj tužni narod, koji je tako žarko ljubio.
Tebi, dragi Jakove, žele Tvoji drugevi i družice Tvoje da Ti bude laka rodna gruda, a Tvojoj ucviljenoj maijci i rastuženej brači izrazuju isrkeno saučešče.
V Šmarjah na Vipavskem je umrla v prvih dneh t. m.
gospa Ivana Poljšak, mati naših tovarišev Alberta, učitelja v Pliskovici in Vekoslava, ki je dodeljen za učitelja risanja na meščanski šoli v Celju. — Blagopokojna je bila vzor slovenske žene, kar je pričala velika udeležba pri pogrebu. Preostalim, posebno našima tovarišema, naše najiskreneje sožalje!
Rains vesti.
Ljubljanska univerza, V zimskem semestru je bilo na ljubljanski univerzi vpisaiih 1068 slušateljev (filoz. fakul.: 174, pravna: 381, med.: 98, tehniška: 318, teol.: 97.) Izrednih slušateljev je bilo 43, ženskih slušateljev pa 30 rednih in 13 izrednih. Rednih slušateljev je bilo na filoz. fakulteti 12, na medicinski 10, na pravni 5 m na tehniški 3, — Rektor za tekoče leto je prof. dr. Rihard Zupančič, prorektor prof. dr. Josip Plemelj.
Freurcdba univerz v Jugoslaviji V Belgradu se je sestala komisija jugoslovenskih vseučiliških profesorjev za preuredbo vseučilišč in za izenačenje vseučiliškega zakona. — Sestavil se je načrt enotnega vseučiliškega zakona. Vse visoke šole bodo kot fakultete pridružene vseučilišču. Ljubljansko vseučilišče bo ohranilo 5 fakultet, zagrebško 7 in belgrajsko 6. Bogoslovni fakulteti se je priznal vseučiliški značaj. Pravoslavna bogoslovna fakulteta v Belgradu, katoliški bogoslovni fakulteti v Zagrebu in Ljubljani ostanejo. — Istovrstne fakultete bodo volile skupne svete, ki bodo zaporedno imeli seje v vseučiliških mestih ter urejevali enotni učni in izpitni red. Vrhovna edinstvena oblast bo rektorsko veče, zbor vseh rektorjev in prorektorjev. Pravna fakulteta v Subotici in filozofska v Skcplju sta sestavni del belgrajske univerze in nista samostojni glede volitve profesorjev.
Višja pedagoška šola v Beogradu. Na višjo ped. šolo v Beogradu je bil imenovan za rektorja dr. Vojislav ba-kič, vseučiliški prof. v pok.
Imenovanje. Prof. Matej Pirc v Mariboru je imenovan za ravnatelja mariborskega učiteljišča.
Odlikovan profesor. Ravnatelj ljubljanske realne gimnazije dr. Stanko Bevk, bivši ravnatelj idrijske realke, je odlikovan z redom s,v. Save IV. razr.
Socijalna šola v Zagrebu. V Zagrebu bodo ustanovili sccijalno šolo, v kateri se bo gojil teoretični in praktični pouk za osebe, bi se nameravajo posvetili socijal-nemu skrbstvu.
Za novo gimnazijsko poslopje v Podgorici. Ameriški Rdeči križ sc je odločil darovati 200.000 frankov za zgradbo nove srednje šele v Podgorici (Črnagora). S tem darom sc bo moglo nadaljevati delo zgradbe. Ta denar prispeva ameriška mladina. V novi šoli se bo vzidala spominska plošča v spomin na darežljivost ameriške dece.
Književnost in umetnost
»Mladika«. Izšla je 4. štev, s sledečo vsebino: 1. Dr. Fr. Detela:	»Vampir«,	— 2. J. Jovanovič-Al Gradnik:
»Trije hajduki«. — 3. France Bevk: »Slavje«, — 4. Janko Samec: »Večerna«. — 5. Alfcu&e Daudet — Jože Rupnik: »Arleška«. — 6. Janko Samec:	»Domovini«. — 7. Josip
Ribičič: »Metarmofoza«. — S. ***: »Josip Juraj Stros-
smayer«. — 9. Venceslav Belč: »Detinsko blagovestje«_______
10. Za naše malčke. — 11. Iz naše književnosti. — 12. To in ono.
Niccolo Machiavelli: »Vladar«. Prevel in uvod napisal Abditus,. — Založila »Zvezna tiskarna« v Ljubljani. — Za nas je ta knjiga posebno zanimiva.
Maksim Gorki: »Spomini na Tolstoja«. Ti spomini, ki so izšli v Monakovem, osvetlijo z novo lučjo za tega ali onega še vedno zagonetno Tolstojevo osebnost.
»Naša deca«. Tako se imenuje srbo-hrvaški mladinski, list, ki izhaja v Belgradu, v latinici in v cirilici. Izhaja enkrat na mesec v lepih barvanih slikah in stane številka t dinar. Urejuje ga Jelena Zrnič.
»II primato artistico italiano« je posvetil svojo dvojno številko (oktober, december 1920.) novo pridobljenim krajem.
»Dom in svet«. V tem letu bo izhajal D i S same štirikrat po tri številke v enem zverlku. Urednik ostane dr. Irance Stele. — List bo prinesel Lovrenčičevega »Trentarskega študenta«, ki ga je ilustriral Fr. Kralj, v celoti. Poleg tega bo prinašal Pregeljevo štiridejanko »Azazel«.
— D i S stane celoletno 120 K.
»Srpski književni glasnik«. Ta list je začel po 6 letih zopet izhajati v Belgradu. To je najuglednejša srbska i evija.
»Njiva«. Pod tem naslovom je začela izhajati v Ljubljani revija za gospodarstvo, politiko, prosveto in javno življenje. — Urednik: dr. VI. Knaflič.
»Spomini na Bocklina«. V Lipskem so izšli »Spomini na Bocklina«, spisani od raznih mož, ki so bili v tesnem stiku s tem slikarjem.
M. Gregorič-Stepančič: »Otroški oder«. Igrice za mladino. Drugi predelani natis. — Izdala, založila in natisnila »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. — Stane broš. 19’20 K. — Ponatis je popravljen in predelan ter vsebuje nekaj novih del. Nova je tudi pesem malega »Begunčka«. Kakor čujemc, namerava pisateljica izdati še eno zbirko otroškega odra za višjo stopnjo.
France Bevk: »Pastirčki ob kresu in plesu«. V Ljubljani 1920. — Izdala in založila »Slomškova zveza«. Narisal Fr. Kralj.
Naše časopisje v Primorju. Danes izhajajo v slovanskem Primorju ti-le časopisi: 1. Strokovni listi: 1. »Učiteljski list«. Leto: II. Izhaja dvakrat na mesec. (»Zveza slovanskih učiteljskih društev« v Trstu.) 2. »Pravni vestnik«. Lete: I. Izhaja enkrat na mesec. (Podružnica društva »Pravnik« v Trstu.) 3. »Zbornik svečenikov sv. Pavla«, Leto: I. Izhaja enkrat na mes.ee (»Zbor svečenikov sv, Pavla« v Trstu.) — II. Leposloven list: »Mladika«. Leto: II. Izhaja dvakrat na mesec. (»Katoliško tiskovno društvo« v Gorici.) — III. Mladinski list:	»Novi rod«.
Leto: I. (»Zvem slovanskih učiteljskih društev« v Trstu.) IV. Ženski list: »Jadranka«. Leto: I. Izhaja enkrat na mesec (Konsorcij). — V, Politični listi: 1. »Edinost«. Leto! XLVI, Izhaja •— izvzemši pondeljek — vsak dan. (Konsorcij). 2. »Goriška straža«. Leto: III. Izhaja enkrat nat eden. (Konsorcij.) 3. »Pučki prijatelj«. Leto:	XXII.
Izhaja enkrat na teden (»Tiskovno društvo« v Pazinu.)
— Sestavil E.
Jožef Stritar. Dne 6. t. m. je obhajal na Dunaju v največji bedi 851etnico svojega življenja slovenski pesnik, pisatelj, estetik in kritik Jožef Stritar, prof. v pok. Ob tej priliki so se ga v Sloveniji spomnili, z dolgimi članki. Dež. vlada za Slovenijo pa mu je sklenila dati častno darilo v irinesku 10.000 jgsl. K. Poleg tega bo naprosila ministrstvo za prosveto, da mu da dosmrtno častno pokojnino.
Milan Skrbinšek. Dne 12. febr. je praznoval režiser in dramaturg mariborskega gledališča igr. Milan Skrbinšek, bivši ravnatelj gledišča v Trstu, lOletnico svojega plodo-nosnega umetniškega delovanja.
■j- Nikola Petrovič. Dne 2. marca je umrl srbski pesnik in bivši črnogorski kralj Nikola Petrovič na rtu Antibo.
•)• Hauptmann, Umrl je v Šleziji skoraj pozabljen nemški pisatelj, pesnik in dramaturg Karel Hauptmann.
Pevsko-glasbcno društvo v Gorici priredi dva koncerta, in sicer 18, marca in 6. aprila. Pri, prvem koncertu nastopita pianist Srečko Kumar in pevka Avrelija Sancin. Na vzporedu so: Bach, Bethoven, Chopin, Novšk, Lajovic, Kogoj in Grbec. — Pri drugem koncertu nastopi pevsko društvo. Kumar zaigra ob tej priliki Rapsodijo prof. V. Mirka.
Listnica uredništva.
J. R. v Idriji: Hvala! Pošljite hitro nadaljevanje, da lahko začnemo priobčevati s prihodnjo številko. — Na-prošemih knjig nismo dobili, pač ,pa imajo: Bloch »Sexual-leben unserer Zeit« in Ileininger »Geschlecht und Cha-rakter«.
Da ne bude »Naša nada«, što če doskora izači preveč teretila blagajnu naše učiteljske »Zveze«, molimo sve naše učitelje i učiteljice, da joj izvole sakupiti što više stalnih prctplatnika u kruga naše mladcži, te inteligepci-je i seljaštva. Uznastojmo, da se osovimo na svoje vla-stitc noge time, da to naše dete hrane i uzdržavaju samo oni, kojima je namenjena. Prikupljcnu prctplatu poslat če upravi lista naknadno. — Na ravnanje sviju doda jemo. da 1000 primeraka lista stajalo bi oblo 2000 L, j e da n broj dakle oko 2 L,