69. številka.
V Trstu, v soboto 29. avgusta 1891.
Tečaj XVI

„E O I N O S T"
izhaja dvakrat n« reden. vnako tredo in loboto oh 1. ari popoludn«
„Edinost" stane:
»a vse leto gl.'ft.-; i«ven A Trt. 9.— gl. i« polu leta „ 3.—: * «	•
ta četrt leta „ 1.50; „ „ 2.25 „ Posamične Številke »e dobivajo t pro-dajalnicah tobaka ▼ Trsta *o 6 no*..
» (Jorioi in ▼ AJioviiinl .po « no*. Na naročba braz triloient naročnine tjpravfilitvtt n«
EDINOST
OglMl in oznanila «e račun« po 8 nov TrhMR * petim ; zii naalovt z debelimi črkami »e plačuje prostor, kolikor bi g a
obsedlo navadnih vrstic. P>slana. javne lahvaie, oamrtnlct it<L ■«•» račune po pogodbi.
Vil nopUi ae pošiljajo uredniAtvu Piii/za Caserma At. 2 Vsako pismo moru hiti iratikovatio ker nefranknvana «e ne sprejemajo. Kokopisi »« no vračajo.
Naročnino, reklamacijo in inserati* n—-.ema npravniatvo Piana Caaerma nt 2. Odprte rokliinmnije o proste poAftttne .
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.

/
• V «di«oit jt m { ,
Kratkovidnost.
Nemcev postopauja proti nam tolmačimo si kaj lahko, kajti cilj, po katerem tešijo, nam je vsem jasen: oni delajo za velikonemško idejo. In sicer delajo v prospeh te ideje po fino proraču-njenem načrtu — dosledno, vstrajno in z vsemi mogočnimi sredstvi, posnemajoči svojega gospoda in mojstra in vstvaritelja velike Nemčije, železnega Bismarka, ki je rekel, da moč gre pred pravico. — Bismarck je vstvaril veliko nemško državo, ali silnim Germanom je se vedno premajhna: das Vatertand muss grosser ■ein. To je sedaj parola v nemškem taboru, kateri se pokorijo vsi tevtoni, za* čenši pri Bismarku doli do najbornejšega turnarčka. Pangerraanizera je ona obljubljena dežela, po kateri hrepene gospodu Nemci ; obl jubljena ta dežela naj bi se opirala z jedne struni ob baltiško, z druge pa ob — adrijansko morje. Ideja ta je sicer gorostasna, ali Nemci so uver« jeni, da je izvršljiva. Ta zavest jih jači in dela vstrajne, da ne nehajo sanjariti o ie sijajnejši ndrodni bodočnosti.
Ne da se tajiti, da ne bi bili Nemci ▼ poslednjih treh desetletjih dosegli velikanskih vspehov. Ako pa motrimo upra-ianje, kakimi sredstvi bo dosegli te vspehe. pridemo do aaključka, da so jih dosegli, ker so mnogoitevilen, po svojih društvih dobro organizovan in lokav narod. Mnogo-krati čitamo, da so v poslednji francoski-nemški vojni nemški učitelji vrgli Francoze ob tla. Mi bi rekli, da je to menenje krivo in da se toli hvatani nemški „kulturi" skazuje preveč časti. Moč Nemcev tiči v dovršenem njih militarizmu in v dobri narodni organizaciji. Nemci so izborno pogodili to-le dvojno : vlili so p6tem raznih društev — to naj Bi zapomnijo naši: neradikalci! — nemški šovinizem v vsa nemška srca in uporabljali so za svoje namene činitelje, kateri bi jim morali biti 2e po naravi nasprotni. V letu 1866. so bili Italijani kladivo, s kojim se je
PODLISTEK. Nevarri irenotki.
Prosto poslovenil Avguštin Janša.
(Dalje.)
Skozi raztrgane oblake gledal je mesec na pokopališč«. Komaj petdeset korakov pred aeboj zagledal sem bele križe in križčke; veter je šumljal po velem listju. Nekako tesno mi je bilo pri srci in obžaloval sem, da nisem izvolil poti na okoli. Ali preblizo sem že bil pokopališču, in ni kazalo vračati se. Ojačil sem se torej ter pogumno stopal ob grobeh, katerih hribčki so ležali na obeh straneh. Se kakih pet korakov in imel bi pokopališče za hrbtom; kar zagledam — tako se mi je dozdevalo, — nekaj belega ; pred mano je stala velikanska postava, v belem prtu oblečena, ter roke proti meni moteča. Da sera bil bolj mirne krvi, počakal bi bil, da zopet posveti mesec, kterega je ravno oblak za-kril; tuda zgubil sem pogum ter hitel naprej. Kaj razločno čul sem stopinje in iumenje listja ter čutil, da mi je pot na čelo stopil. — Pozabil Bem opominj ptujčev ter hitel v cerkev. Odprem malo prislo-
začela graditi velika nemška država, A leta in leta ščitila jim je Rusija hrbet, da so se mogli svobodno gibati na vse strani. Obč« pripoznana resnica je, da Nemci ne bi blU dosegli nikdar tacih vspehov, ka-korino ho dosegli v letu 1870, da jim tega ni omogočila Rusija. Po francosko-nemški vojni jeli so obračati vso pozornost svojo
—	državi naši in jeli so se vspešno vtikati v notranje naše zadeve. Trud jim ni bil zastonj: vpliv njih je tako narantel. da je vsak državnik naš skrbno pazil — in pazi, žal, še danes — kako vreme jevBeroIinu. In kdor ni pazil, padel je. Padec IIolienwartov je bil svarilen I vzgled vsem njega naslednikom.
Nikakor nismo grešiti proti resnici, ako nmo rekli, da so si Nemci vso slavo svojo priborili pripomočjo lokavosti: kakor so popred zapleli Rusijo in Italijo v svoje mreže, tako so potem iskali, in tudi našli, zaveznikov v naši državi, zaveznikov, koji bi jim morali biti že po naravi neizprosni protivniki. Nemci hočejo pač graditi most do Adrije, a ne zgolj lastnimi močmi in lastno dlanjo, ampak pripomogli naj bi jim k temu z a s 1 e p-Ijeniin kratkovidni narodi in še bolj kratkovidni državniki in diplomatje. Največje na pot je bodočemu nemškemu slavju pa je Slovan* stvo, osobito avstrijsko Slovenstvo. Od todi silni srdi do nas: to je vzrok, da nam je germanizem napovedal ne« izprosen boj. Tei.no združeno in jednemu in istemu cilju služeče nomško časopisje
—	no izvzemSi veliko večino avstrijsko-nemških listov — izbralo si je prefino taktiko : medeno-sladkimi besedami preslepilo je Madjare in avstrijske Italijane, da so se dali vpreči pred voz velike Germanije ; Italijani in Madjari naj bi Nemštvu pomogli, da vrže nas ob tla. Ordre de bataille v boji proti Stovan-stvu določuje se v Berolinu, od tam prihajajo vse dispozicije, a berolinske ukaze izvršujejo točno — Nemci in Madjari, ker so se dali preslepiti. Ti pnsled-
njena vrata. Vstopivši hitim za oltar hoteč se tam skriti. Nezavesten zgrudim se na mrzel kamen. Ko se zavem, se dolgo nisem mogel domisliti, knj se mi je prigo-dilo; sramoval sem se zdaj svojega strahu, ko se domislim, da sti bili dve vrbi, stoječi pri vratih pokopališča, vzrok mojega strahu. Hoteč cerkev zapustiti se silno začudim, ko najdem vrata zaklenjena. Kaj toraj P Do jutra na mrzlih tleh ležati P Na vse zadnje udati sem so moral vendar-le svoji usodi, kajti grobokop je stanovat v vani in okna ne bi mogel odpreti, če bi se mi tudi posrečilo tako visoko priplezati. Sedaj pa se me polasti druga grozna misel : kaj pa če druzega dne nikdo ne pride v cerkev in ostanejo vrata zaprta? Jezil »em se radi svoje neosnovane plašijivosti. toda to mi nič ne pomaga. Podam se v spovednico, stoječo za altarjem, da nekoliko zaspim in mirno pričakujem prihodnjega jutra. Mejpotoma zapazim veliko šti-rivoglato luknjo. Ker sem bil že mnogokrat v tej cerkvi, spomnim se. da je na onem mestu stala železna plošča, popisana z zlatimi latinskimi črkami. Ljudje so re-kali, da jo to grob onega, ki je cerkev ustanovil. Strah, s katerim eem se prej
nji menijo, da delajo za-se, da dtlajj) za evropsko civilizacijo, za kulturo, z* Svobodo — v resnici pa delajo za nfttoško nenasitljivost. Kako kratkovidni so vendar!
Tu so nam na mislih osobito naši Italijani. Sedaj se jim godi tako dobro v vsakem pogledu, da ne bi si mi za vse večne čase nič boljšega želeli; skrajna drznost bi bila, ako bi hoteli trditi, da se jim godi kakoršna si bodi krivica. Sedaj pa vprašamo gospodo : se jim-lt nič ne sanja, kako bi bilo, ako bi nemška povodenj do korenike izrula n. pr. slovenski živelj ? Menijo-li kratkovidne^, da bi ta nemška povodenj obtičala na Krasu ali v vipavski dolini P Zapomnijo naj si, da se isti dan, ko pademo mi, zruši nemčko-italijansko prijateljstvo in da tudi oni ne ubeže usodi, koja je nas doletela. Nemško valovje razlilo bi se po vseh pokrajinah, po kojih vživajo Italijani sedaj vse narodne pravice in popolno svobodo, in to valovje bi prineslo nemški jezik v urade kot izključno uradni jezik in v šole kot izključno učni jezik. Slep in gluh je, kdor tega ne sluti. Avstrijski Italijani, nasprotujoči opravičenim zahtevam Slovencev, kažejo se Bila kratkovidne: pobijajoči narodnost našo kopljejo sami sebi grob. Družeči se z Nemci proti nam, rušijo lid, ki jih je do sedaj varoval veliko-nemškega naliva. Ako ne bi bili kratkovidni, morali bi pogoditi, da je le v njih korist, ako se okrepi slovenski živelj in ako žive s tem življem v božjem miru. Tako pa delajo le ad majorom Germaniae gloriam. Nasledke naj si sami sebi pripišejo!
Vzgojujmo si mladino!
(Dopis iz okolice).
Mladi naš naraščaj prepuščen jo po nekakem popolnoma osodi: iz okoličanskih otrok postanejo lahko narodnjaki, a postanejo prav lahko tudi pravi renegatje. Nasprotni stranki je na razpolago premnogo
sredstev v to, da napravljajo renegate iz otrok slovenskih okoličanskih starišov. V predmestjih, kakor n. pr. sv. M. M. Gorenji, v Kadinu, Koloniji in deloma v Skorklji ni nijudne domače šolo, ctročiči pohajajo mestno italijanske ljudske šole, — kjtr se priuče sramovati se rodnega svojega jezika. Že sedaj naletimo med prebivalci rečenih predmestij mnogo mož srednje starosti, kateri niti ne vedo čitati slovenskega pravopisa in kateri dosledno nikoli no čitajo slovenske knjige, slovenskega lista. Nedavno videli smo v neki tržaški cerkvi moža v okoličanski narodni noši, a z debelo italijansko molitveno knjigo v rokah! Ako pa je že sedaj tako, kaj bodo pa še le čez nekaj desetletij P!
Glede na predmestja in na spodnjo okolico sploh, treba je, da smo jako oprezni. Gorenja okolica drži se še deloma dobro. Ona je tudi več oddaljena od mesta — in tam imamo vsaj ljudske šole brez razupitih italijanskih paralolk — kakor je to v spodnji okolici v navadi.
V	prvi vrsti treba torej, da branimo kjer preti največa nevarnost: v predmestjih, oziroma v celi spodnji okolioi skrbeti nam je za mladi naš naraščaj.
V	Rojanu imamo otroški vrt našega šolskega društva in v kratkem se otvori nov na Greti, kateri bode važnejši nego oni v Rojanu. Po prizadevanju Svetoivan-skih rodoljubov ter s pomočjo naše šolske družbe otvori se i pri sv. Ivanu v kratkem privaten naš otroški vrt.
To je že nekaj, a primeroma malo. Otroška vrta bodeta koristila posebno na Greti in v Rojanu, kjer so naše narodne razmere za mnogo na hujšem nego pri sv. Ivanu. V imenovanih otroških vrtih pa se bode vzgojovalo na stotine naših otročičev, katere, kakor je upati, odtrgamo za vedno tujemu žrelu !
Mi Slovenci bi se prav dobro držali tukoj v Trstu, ako bi imeli močno Šolsko družbo, slično nemškemu Schulverein-u. Enaka močna družba naj bi obračala vso pozornost na Trst, ter ustanovita tu v
norčeval, so je povrnil; samota in tiliota, obdajajoča me, bleda svetloba meseca, prihajajoča skozi pisano okno, temna tla, popisi groba: vse me je tako strašilo, da sem se spomnil govoric, kaj se je že na tem kraji godilo. Oprl sem se na nek steber, da ne bi se zopet zgrudil. Tedaj so spomnim, da je jedna ura že minula; po jedni uri nimajo, kakor ustna poročila pričajo, mrtvi do živili nikakoršne moči. Pogledam na uro in vidim da je že odbila četrt na dve. Začel som svobodneje dihati in zavest, da nimajo mrtvi po drugi uri nikakoršne moči, me je okrepila : vse reči okoli mene so se hipoma predrugačile. Misleč, da so omenjeno ploščo radi popravil dvignili, približal sem se grobu ter pogledal v praznoto. Silno se začudim, ko vidim v grobu, ki je meril kakih 8 čevljev, tri osebe, sedeče pri mizi, na kateri je bilo mnogo meni neznanega orodja in priprav.
Pri mali lučici delale so tako pridno, da niso zapazile mojega prihoda. Kdo so bili ti možje in kaj so delali, sicer nisem vedel, a jasno mi jo bilo takoj, da njihovo delo mora biti tako, da se boje belega dne.
Ulegel sem se na tla tako, da jo moja
glava do polovice čez luknjo gledala, da bi to delo pregledoval. A delo bo je zdaj predrugačilo. Na mizi, kjer je stala velika stiskalnica, sedela Bta zdaj samo dva moža; natanjko sem spoznal vaškega brivca in pa tujca, kteri me je pred jedno uro svaril v corkev hoditi. Tretji bil je grobokop ; sedel je pred malo železno pečico, in ogenj pihal, da ne ugasne.
Delo teh mož sem kmalu spoznal; videl sem, da je brivec denar v roko vzel ter ga pregledoval. „Ponarejevalci denarja" bila je prva moja misel. Kaj storiti P Ko bi tudi brivca in grobokopa užugat, vem, da bi mi zasadil moj svarilec takoj meč v prsa, ki je ležal poleg njega na mizi, kajti že njegov grozni obraz mo je prestrašil, ko sem ga prvikrat videt. Če tudi sem zrl „duhove* (!), bil som vendar miren, ker sem vedel, da je moje življenje od mojega miru odvisno.
Vsled strahu, da bi me ne zasačili, nisem si upal premekniti nijednoga uda. Ko bi me zasačili, bit bi v oblasti v teh mož in Bog ve, kaj bi se z menoj zgodilo. Mislil sem, najboljše je, da zlezem počasi nazaj, in se skrijem. Kam P še sam nisem vedel.
(Konec prih.)
^fflčnih predmestjih in spodnji okolici kakih deset otroških zabavišč, ter tu in t mestu samem, več narodnih ljudskih Sol: vspeh tega delovanja pokazal bi se kmalu! Nada šolska družba sv. Cirila m Metoda obraća sicer vso pozornost na Trst in vzdržuje tu prevažna zabavišča in narodno solo, a denarna sredstva te našo družbe niso taka, da bi se mogla primerjati z „Schulvereinom".
Skrbeti nam bi bilo toraj i drugim potem za vzgojo naše dece, skrbeti da postanejo kedaj iz sedanjih dečkov vrli narodnjaki, in iz malih deklic skrbne matere — prave domačinke !
Pred časom zjedinilo se je v Bar-kovljah nekaj dečkov, kateri so si ustanovili med seboj otroško pevsko društvo. Ti dečki so napravili pred časom svojo veselico, o kateri smo vam že poročali. Glejte, mnogokateri bi se morda temu smijal! A pomisliti moramo dobro, kak ogenj se tem potem užge v mladih srcih, pomisliti je, da postanejo iz teh dečkov možaki, kateri bodo krepko držali našo zastavo ; in ako dobro mislimo, miniti mora pač vsak smeh, ako smo res narodnjaki.
Vse se je vršilo vrlo dobro in vse se je Čudilo tem dečkom glede njih pridnosti. Pri tej veselici pa je bilo posebno veliko število žensk in otročičev, kateri nimajo prilike udeleževati se večjih veselic in na te uplivala je prav dobro imenovana deška „beseda".
Matere naše bile so povsem zadovoljne, a drugi dečki iz družili delov vasi ustanovili si so še dve drugi jednaki društvi. Ti društvi priredili bo tudi svoji otroški veselici. Posebno zadnja veselica, kateri je bila na čelu učeča se mladina, bila je kaj posebnega. Oder je bil uprav lep, deklamacija in druge predstave pa izvrstne, skoraj neverojetne. In tako se Širi narodni čut po mladih barkovljanskih srcih ; mladi posnemajo tu stare in koraka se vrlo naprej pod narodno zastavo! Širi se med temi otroci naša, slovenska pesen, katera, vcepljena v ta srca, pač nikoli več ne uvene! Kar je mogoče v Barkovljah, to bi moralo biti mogoče po celi Bpodnji okolici, posebno pa v Škednji, sv. Ivanu in v Rojanu. Dečkom, končavšim svoje 13. leto in ostavivšim ljudsko šolo, treba je vcepiti pravi ogenj. To so leta, v katerih je okoličanski deček tako rekoč „na tehtnici" in ne ve se, na katero stran pade. Tedaj pa bi bilo skrbeti, da dobe in či-tajo ti dečki dobre, primerne in koristne naše knjige. Zvezki, kar jih je izdalu do sedaj „Družba sv. Cirila in Metoda", so za to jako primerni, a jako radi bi čitali ti dečki tudi male povestne knjige, katere izdaja Giontinijeva knjigarna v Ljubljani. Izbrati bi bilo treba tudi knjige, v katerih še opisuje ljubezen do domovine in katere bi prav za prav največ uplivale na ta naraščaj. „Vrtec" bi bil v tem obziru najprimernejši, a če se ne more dobiti „Vr-teca", kateri več stane, dobe Be lažje drage male knjige.
Ako pomislimo, da bi to delovanje obsezalo le spodnjo okolico, predmestja, izpreviditi nam je koj, da ni neizvršljiv. Delovati bi bilo treba in se malo truditi; oni pa, katerim se zdi vsako narodno delo pretežko, žrtvovali naj bi vsaj nekaj desetič v ta namen — in sad tega pokazal bi se kmalu.
Vzgojujmo si toraj našo mladino, ker ona nam vstvarja prihodnjost — ker le ona nam more postati verna straža ob „Adriji !" Skrbimo za nedolžne, a ljubezen vzbujajoče veselice; ta namen dosezamo najložje s primernimi igrami, kakoršnih je „Vrtec" že obilo priobčil.
Skoro povsod po okolici imamo pevska društva in dotični pevovodje ali tudi izurjeni dobri pevci bi lahko skrbeli za poučevanje dečkov v narodnem petju. Brez dela ni jela — a delo v tem obziru bilo bi pač stotero poplačano ! In ti dečki spominjali bi se gotovo pozneje — kot možje in rodoljubi — s hvaležnostjo onih, kateri
so jim vcepili v mladosti v glavo in v srce ljubezen do domovine in do rodnega svojega jezika !	„X".
Politični pregled.
Notranja dažala.
Njegovo Veličanstvo podarilo 2000 gl. za one prebivalce v radovljiškem okraji, ki so po povodnji bili poškodovani.
Torej niso nič hasnile vse intrige, vsa obrekovanja in hujskanje: Nj. Veličanstvo do j de v Prago dne 26. septembra.
„Fremdenblatt", pišoč o potovanji tem. pravi, da si cesar v Pragi ogleda marljivo delo naroda češkega, nemško delo pa bode občudoval v Liberci. S tem je preprečeno tolmačenje tega poseta v strogo narodnem zmislu. Nameni cesarjevega potovanja na Češko so veren izraz vse z jednako iskrenostjo objemajoče ljubezni monarha do svojih narodov — kakor tudi one politike, koje s« je vedno tesno držal sedanji mi-nisterski predsednik in se je bode tudi v bodoče držal,
V denašnjem uvodnem članku omenjamo, kako drzno se Nemci gori v rajhu vtikajo v naše uotranje zadeve. Skrajno nesramno pa se vedejo „Miinchener Neueste Naehrichten", ki se ne utikajo samo v naše notranje zadeve, ampak bi hotele celo uplivati na našega vladarja ter mu kar diktirati, kam sme iti in kam ne. Umazani ta list vsklika: „V mesecu septembru stisne cesar Fran Josip I. svojemu zavezniku, nemškemu cesarju, roko, a malo pozneje naj bi dovolil, da ga proslavljajo češki protivniki zveze !" Potnen teh besedi je jasen: cesar bi ne smel iti v Prago, cesar naš ne bi se smel prepričati o uda« nosti svojih slovanskih podanikov.
Znano je, da se hočejo južni Tiroloi, to je Italijani, po vsej sili odcepiti od oBtale Tirolske ter žele, da postane južna Tirolska povsem avtonomna. To je prisrčna želja vseh Italijanov. Nemški konservativci so se vedno odločno upirali tem zahtevam. Čitatelji naši se še spominjajo, da Bta se bivšemu deželnemu zbora tirolskemu predložila dva načrta glede avtonomije južne Tirolske. A ta načrta nista ugajala ni jednim ni drugim: nemškim konservativcem segala sta predaleč, Italijanom pa sta bila nedostatna, kajti oni žele popolnega odcepljenja. Dasi so Italijani vedeli, da ne dosežejo nikakega praktičnega uspeha, silili so vendaf, da stvar pride v deželnem zboru na dnevni red, ker so iskali vzroka, da nastopijo politiko absistence. Ko pa je vlada doznala, da Italijanom ni do druzega, nego da prirede demonstracijo, razpustila je nenadoma in predčasno deželni zbor ter tako prekrižala račune Italijanov. Italijanski ponlanci — liberalni in klerikalni — naznanili so potem deželnemu glavarju, da polože svoje mandate. Ker pa italijanski konservativai nočejo nadaljevati absistenčne politike, razdvojili so se z liberalci in utegne ta raz-por uplivati na prihodnje volitve v korist konservativcem.
Za nas je zadeva ta velezunimiva, ker obstoji nekaka analogija mej južno Tirolsko in južno Štajersko. Slediti hočemo pazno uprasanju avtonomije južne Tirolsko, kajti nikakor ne smemo dovoliti, da bi se Slovence merilo z drugim vatlom, kakor tirolske Italijane.
Na Dunaji izšla je neka brošura, v kateri spisovatelj predlaga, da se število naših častnikov pri pešcih in lovcih za čas miru pomnoži za 105 štabnih častnikov, 105 stotnikov in 1800 poročnikov. S tem bi dosegli, da bi vsaka kompanija imela 3 nižje ofioirje. Nadalje zahteva brošura, da se pomnože premije za podčastnike, da se poviša prezenčno število na sto glav pri vsaki kompaniji, da se poveča število častnikov konjice, pomnoži topničarstvo za 14 častnikov, 2604 mož,
980 konj in 84 topov in da se vse potrebno ukrene za preskrbljevanje vojakov za časa vojske. Ker pa glasilo miniaterstva vnanjih zadev, dunajski „Fremdenblatt" istotako zahteva povišanje svote za vojaške potrebščine za 16 do 18 milijonov — kaže da so to brošuro spisali v odličnih krogih. „Fremd enblatt" pa nam ne pove, od kodi jemati vedno novih milijonov.
Dne 26. t. m. odkrili so v Zagrebu Kačičev spomenik. Ban hrvatski govoril je slavnostni govor. Neopisivo naudušenje ju nastalo, ko je pala zavesa raz spomenik.
Vnanje države.
Ruska carica pojde v mesecu oktobru na Francosko.
Veliko senzacijo napravila je vest, da odide ruaki minister vnanjih zadev p 1. G i e r s na dvamesečni odpust; poda se baje v gorenjo Italijo, kjer misli ob jezeru Lago Maggiore preživeti ta dopust. V občo se misli, da ta dopust znači njega odstop. To bi značilo, da je vnanja politika Busije krenila na drugi tir. Giers bi bil torej prva žrtva francosko-ruskega dogovora.
Rumunska kraljica je nevarno bolna in se zdravi v Benetkah. Bolna je na živcih.
Pri Črnogorcih, naseljenih v okraji Toplica, bilo je več slučajev upora proti oblastvom. Minister notranjih zadev vsprejel danes deputacijo naseljencev in poslušal njih pritožbe.
Govori se, da je srbski finančni minister odstopil.
V republiki Chile v južni Ameriki vrše se hudi boji mej vladino vojsko in takozvanimi kongresisti. Vesti o tem boji nasprotujejo si dan na dan : danes pravijo, da zmagujejo vojaki republike predsednika, jutri trdi se nasprotno. Zadnje vesti pravijo, da je kongresistom povratek do mornarice prestrižen. Ako je to res, je njihov poraz gotov.
DOPISI.
S Pomjanifiine dne 25. avgusta. [Izv. dopis.] Kjer koli se naši istrski slovanski kmetje začno gibati tor malo povpraševati, kam prav za prav gredo visoke občinske doklade, koje plačujejo; zakaj Be jim občinski zastopi nepristopui, dasi plačujejo toliko in toliko davka ; zakaj se jim zabranjuje pečati se z občinsko in deželno upravo : odgovarjajo jim njihovi nasprotniki: „Ščiavi eri e šČiavi dt>ve restar".
Nekateri prijatelji kmetskega stanu, videvši kako so se osvobodile občine: Dekani, Dolina, Buzet, Pazin, Žrninj, Bar-bana itd., jeli so tolmačiti kmetom prostrane občine pomjanske, naj se tudi oni probude in oslobode. Besede ujihove so padle na rodovitna tla: kmetje počeli so na vse kriplje na to delati, da Be postavijo na lastne noge. To pa grozno jezi naše nasprotnike, da se je ta „neumni ščiavo" slednjič tudi probudil; in ker ne vedo, kako bi drugače dali duška jezi BVoji, sikajo srd svoj na veleč, duhovščino, učitelje in vse one osebe, kojim gre zasluga, da so se kmetom jele odpirati oči. V svoji veliki zadregi tuhtajo na vse mogoče načine, kako b s praznimi obečanji prevarili uboge kmete: na vseh straneh merijo ceste, mostove, cerkve, zvonike itd. Obljubili so dovršiti pet mostov, zvonik z uro v Kostaboni, cerkev v Pomjanu, cesto iz Marezig čez sv. Anton itd. Če so prebivalci teh Bel dovelj zviti, morajo povprašati : kdo je poslal te „komisije* in s kakšnim denarjem mislijo zidati v s o te mostove, cerkve, zvonike itd. Pa še nekaj imeli bi pripomniti : ker so vse to obećali pod pogojem, da ljudstvo glasuje z lahonsko stranko, smatrati moramo tako početje kot kupovanje glasov. Skoda, da se c. kr. okrajno glavarstvo v Kopru ni prepričalo, kuki so ti komisijoni.
No, kolikor čujemo iz Kostaboae, Loparja in Krkavcev, niti ta obečanja no pomorejo lahonski stranki do zmage. Ker jim torej tudi ta obečanja ne hasnejo, letajo kakor besni okoli — in žnjimi nekateri prodanci iz Pomjana, Krkavcev, Bošta in Loparja — da napajajo kmete ter jih zapeljujejo, da bi volili z nasprotniki. Gori imenovane lačne Judeže priobčimo ie •"oječasno v „Edinosti". — Orožje naših nasprotnikov j« nepošteno, sramotno. Grdijo duhovnike, učitelje in osobito gosp. Deškoviča ter strašijo kmete, da ako volijo se slovensko stranko, pridejo pod Hrvatsko, ki je polna dolgov. Ali so hudob ni ti Lahoni in njih domači pomagači, in neumni vsi oni, ki jim kaj verujejo.
Ni je občine v celi Avstriji, kjer bi se dogajale take stvari kakor pri nas: tajnik pomjanBki odstopil je — ako se ne motim — v dvajsetih mesecih že trikrat iz službe, tako, da ima sedaj župan pom-janski tri pisarje poleg sebe — glavno beBedo pa ima seveda še vedno: tajnik. Nasprotniki naši so to fino preračunali, kajti videči, da ljudje niso zadovoljni s tajnikom, zasnovali so tako, da je tajnik odstopil in da more župan reči: glejte tajnik ni več* v občinski službi, torej nimate vzroka se še jeziti. Ali vrabci na strehi čivkajo, da se zopet povrne naš Piero, ako zmaga stranka dosedanjega župAna. In potem morda pridejo v občinski zastop kake nove „kapusove glave", kakor seje svoječasno izrazil o nekaterih možeh naše raprezentance, ne morda kak Slovenec, ampak mož naspotne stranke.
Volilne liste bile so, kakor je že navada, pristransko sestavljene. Ali mi nismo spali, ampak uložili smo do 300 reklamacij. Ker pa je bil čas prekratek, nismo mogli priložiti vseh potrebnih podatkov in zato so romale reklamacije trikrat od glavarstva v Kopru v Pomjan. Z dnem 20. t. m. rešilo ju glavarstvo vse reklamacije. V nedeljo smo se nadjali, da izvemo za volitve določeno dneve; toda motili smo se. Kaj čakajo torej P Hočejo morda ie kako komisijo v Gažon poslati P
Ljubi slovenski kmetje prostrane občine pomjanske: nikar ne slušajte domačih odpadnikov in tudi ne naših koperskih nasprotnikov ; ne dajte se varati po praznih obečunjih, kajti nasprotnikom je le do tega, da ostanete še naprej ščiavi! Oklenite se duhovščine in slovenskih prijateljev vaših, kateri vam sicer na obeoajo zlatih gradov, a hočejo pošteno delati v vašo korist. Bodite zložni,• da se oslobodite tujega jarma. To bode v čast vsemu narodu slovenskemu. Zapeljivcem obrnite hrbet ter zaupajte onim, ki vam v resnici dobro hočejo : glasujte zložno za novi zastop, kakoršnega vam predlaga narodna stranka !
Različne vesti.
0d al. c. kr. redarstvenoga vodstva
prejeli smo sledeči popravek: Št. 2154/Res.
Gospodu Maks u Cotič-u Izdajatelju in odgovornemu uredniku lista „Edinosti^
v Trstu.
Pozivom članku „Slavnost Del. podp. društva" v številki 68 „Edinosti" od 26. tek. mes. in v smislu §. 19 tif»k. zak. Vas se povablja, da tiskajte v prihodnjo številko sledeči popravek:
Ni resnici primerno, da je policijsko vodstvo prepovedalo slovesni obhod „De-lalskega podpornega družtva" v cerkev io razvitje zastave pri veselici.
Delalsko podporno društvo po novih pravilih nima zastave in družtveno vodstvo je zamudilo v pravem času potrebno dovoljenje si isprositi.
V takih razmerah G. K. Redarstveno Vodstvo ni moglo razvitje ene neobstoječo zastave ni privoliti tii prepovedati.
C. K. Redarstveno Vodstvo.
V Trstu, 27. avgusta 1891.
P e 1 x.
Imenovanj«. Naučni minister imenoval je profesorja na učiteljišči v Kopru, Ivana M a r k e 1 j a , ravnateljem tega zavoda.
Ljudsko štetje. Čujte in strmite : v Rojanu so našteli 414 Nemcev, 1172 Slovencev in 4384 Italijanov. Zdaj nam pa povejte, naj-li človek napiše jeremijado ali satiro. V Rojanu štirikrat toliko Italijanov nego Slovencev in komaj še enkrat toliko Slovencev nego Nemcev P Kdo se smeje P Ne smejte se, kajti to je bridka resnica. Dobro si spol-nil svojo dolžnost, slavni ti rojanski magistratov organ. Ako bi bili konitatovali naobratno razmerje mej Slovenci in Ita-lijani, še bi m orali reči, da število poslednjih ne odgovarja resničnim odnošajem, ampak da so previsoko poskočili. Ali štirikrat toliko Italijanov, to je že od sile. In na tako ljudsko štetje se sklioujejo zagovorniki odredbe škofijskega ordinarijata tržaškega ob zadevi slovenskih prepovedi. Ne slutite-li, kako se smešite P
Dijaška veselica. Kakor smo že javili prirede slovenski dijaki tržaške okolice v gostilni pri Ferlugi na Greti jutri svojo posebno veselico. To je za nas prva slična veselica. Mi se je prisrčno veselimo, ker nam pričel, da nam polagoma vendar vzraste nekoliko narodne inteligencije. To pa bi bilo dalekoseŽnega pomena, kajti jedna glavnih ovir, da Slovenci tržaške okčlitie ne morejo prav iz mesta, je uprav ta. da nimamo domače inteligencije. Zato pa naj bojo prisrčno pozdravljeni oni vrli dijaki, ki so skrbeli za prvi ta narodni pojav učeče se mladine naše. Ta pojav je vsakako znamenit v življenju tržaških Slovencev. Zato pa poživljamo slovenske rodoljube tršaške* da kolikor moči v mnogobrojnom številu počaste prvo dijaško veselico v okolici tržaški. Pričetek je ob 6. uri in se veselica vrši pri vsakem vremenu.
Jednakopravnost na pošti. Nek odličen tukajšnji trgovec hotel je pri poštnem uradu na tukajšnjem kolodvoru oddati s poštno nakaznico svoto 100 gld. Tiskanica bila je nemško-i talijanska, naslov pa s 1 o v e n s k. Iz tega razloga ni hotel dotični uradnik vsprejeti nakaznice. Trgovec pritožil se je pri tukajšnji poštni direkciji, a dobil pismeui odgovor, s kojim se direkcija postavlja na stran uradnika, češ, da za slovenske naslove treba uporabljati nemško-slovenske tiskovine. Poštna direkcija dostavlja še, da se taki blanketi dobivajo pri vseh prodajalcih poštnih tiskovin. Na to moramo odgovoriti, da na zahtevo tacih tiskovin navadno dobivamo odgovor, d a jih nimajo na prodaj. Ako se poštna direkcija tako pedantiČno drži dotičnih predpisov, vprašamo po vsej pravici : zakaj niBo poštne oblasti povsod tako pedantične, kajti iz Dalmacije prihaja na stotine nemško-hrvatskih nakaznic z italijanskimi naslovi, koje se brez vaeh ovir vaprejemajo in tu izplačujejo. Te bi marala po takem poštna direkcija vse do zadnje zavrniti. Isto tako je z nemškimi nakaznicami, prihajajočimi z Dunaja ali kacega druzega nemškega mesta, koje imajo itali janske naslove. Torej tu sem slučajno došli Čeh se ne more posluževati Mvojega jezika, ker tu ne najdo česko-nemš-kili tiskovin. lu kaj naj počne, ako nemščine ne umu pisati P ! Ali bodisi tako ali tako: prosimo pa odločno, da poštna direkcija potrebno ukrene, da se bodo nemško-slovenske nakaznice zares povsodi prodajali. kjer se prodajajo slične tiskovine in posebno pri c. kr. poštnih uradih. Mi zahtevamo popolno ravuopravnost svojemu jeziku in od te zahteve ne odmaknemo se ni za las.
Znamenje Časa. Dokler je živela pokojna „Pro pratria" objavljali so radodarne doneske za to družbo vsi lahonski listi razun uradne „Adrie*, ki je pri tej ba-rantiji ostala nepristranska. Naslednica »Pro patrie" je „Lega nazionale", kojo podpira vodoma ali nevedoma tudi uradui list objavljajoč razne doneske za to društvo. Nedavno se je v tem listu pohvalno
omenjalo neke slike, prinešsne po nekem lahonskem humorističnem listu, ki je predstavljala „Lego* nekako preveč pomembno. Vsaj v resnih uradnih listih bi ne videli radi pospešiteljev te družbe, čije nameni so obče znini ! —
Odbor „del. podp. društva" je v svoji zadnji seji sklenil v prvi polovici meseca septembra prirediti društveno veselico.
Vabilo na veselico s plesom „kolom," petjem, igro, deklamacijo in tombolo katero priredi „Pevsko in bralno društvo na Opčinah" v nedeljo, dne 6. septembra 1891 na dvorišču gospoda Gorjupa na Opčinah. Razpored; 1. Volarič: Slovanski svet, zbor. 2. Stritar : Mladini, deklamacija. 3. Brajša: Predobri Bože, zbor. 4. Ribničan, šalospev. 6. Gluh mora biti, vesela igra v enem dejanji. 7. Gastronomična tombola. 8. Kolo, narodni ples. Odmor. 9. Narodni ples. Začetek točno ob 4 in pol ure popoludne. Ustopnina k veselici za neude 30 nvč., k plesu 60 nvč., za osebo, za ude k plesu 30 nvč., sedeži 10 nvč. Med posameznimi točkami in pri plesu svira domača godba.
Napovedana veselica v Podmelci dne 30. t. m. se prične ob 7»/« uri (mesto ob 8.)
Posebne vlake v Zagreb povodom tamkajšnje jubilejne razstave in velikih pevskih i drugih slavnosti, priredi po jako znižani ceni in ugodnih pogojih dne 6. in 8. septembra t. 1. (oziroma pričenši dne 5. i 7. sept.) iz Trsta, Gorice, Reke oziroma Ljubljane in Maribora-Ormoža g. Josip Pavlin imejitelj potovalne pisarne v Ljubljani, kjer se vozni listki, prospekti itd. dobe, kakor tudi v Trstu v tiskarni „Dolenčevi" in v Gorici pri g. G. Likarju trgovcu.
V Gorico, ozir. na sv. Goro priredi potovalni odbor v Ljubljani dne 7. septembra 1.1. tudi iz Trsta poseben vlak jako zniinne cene in ugodnih pogojev. Vozni listki bodo 14 dni z dvakratnim izstopom veljavni.
Več o tem pove gori imenovani odbor in tudi mi pozneje.
Iz Sežane se nam piše: Danes zapustil nas je po 15 mesečnem nevtrudljivo marljivem duhovskem službovanji, kot župnijski pomočnik, velečastiti gospod Bruno Kracik, preselivši se iz Sežane k sv. Antonu novemu v Trst.
Ta duševno silno skrbni gospod bil je, v pravem pomenu besede, vreden duhovnik, dober i iskren prijatelj mladeži in vsakteremu, osobito pa šolskim otrokom. Imel je malo, a še to je daroval. Skoraj celo zimo dajal je mnogim otrokom iz oddaljenih vasi, kateri so morali radi hudega mraza in burje čez poldan v Sežani ostati, obed in toplo sobo — s čemer je prihranil otrokom dosti trpljenja, starišem pa mnogo skrbi. Dragi Bog naj mu poplati njegova plemenita in usmiljena dela sto-terokrat 1 Obžalujemo globoko njegov odhod, ter mu želimo srečo i zadovoljnost v novi, namenjeui mu službi.
Iz Novega mesta se nam piše : Kot dodatek dopisu v zadnji vaši številki blagovolite priobčiti še naslednje, ki je dokaj značilno za naše razmere. Leto dni je že skoro preteklo, odkar je izvoljen cestni odbor za naš okraj, a še danes ni konstituiran. Zato pač ni treba obilo truda, da se skličejo odborniki v ta namen, da si volijo načelnika. Zakaj se zavlačuje ta zadeva P Tako smemo uprašati, vsaj živimo v konstitucijonelni državi. Na dan torej !
Iz Rocola se nam piše : Marsikaj čudnega se godi tu pri nas. Rob, da je nastal v narodnem obziru nek prevrat ali rene-gatje, kakor povsod, tudi tu ne mirujejo. Povsod bi hoteli biti mej prvimi; a dobro je, da se jim stvar ne posreči: kdor visoko leta, nizko pade, pravi slovenski pregovor. Tega pa ti ljudje nočejo umoti. Trdijo vedno eno in isto : Lah gospoduje v mestu, gospodovati mora tudi v okolici in mi držimo ž njimi. A saj ni res! Prav za prav vi kukavice ne veste, s kom imate posla. Na nas poštene vaše brate se hudujete, a pred sovražniki vašimi ste ponižna jng-
njeta. Vas gotovo ne oblije rudečica sramote, ko Vam kdo od naših očita rene-gatstvo. A zakaj ne P Zato ne, ker niti prepričani niate, o Čem vam govori; vi ne veste, kje prav za prav ste grešili. In veste kdo je tisti vaš prijatelj, vaš velik dobrot« nik P Iluzija! Tisti, ki pri volitvah vam obeta hribe in doline, a vas navadno obsiplje s psovkami, zaničuje vaš jesik, narod in vero. In vi mu greste na roko. Sramota za vas, nezvesti sinovi svojega rodu! Pri zadnjih državnozborskih volitvah bali ste se na dan, to smo se prepričali. A sedaj delate zapreke, da ae ne bi Rocol, odnosno II. okraj, narodno probudil. Boj, katerega bijemo, je trd, a ne omahnemo, ker vemo, da se jasni tudi pri nas. Ustanovljenje pevskega narodnega zbora bode olajšalo breme boja za narodni obstanek nekaterim tukajšnim rodoljubom, ki se neprenehoma trudijo, da iztrebimo nezna-čajnost, zaneieno po naiih nasprotnikih. Ni vam dovolj, da ste se osmešili pred vsem svetom (o preteklih deželnih volitvah), ampak sedaj rujete zopet proti narodnim društvom in mečete polena pod noge »Svobodi P" Radi bi bili osnovali laški pevski zbor, a vas ni dovolj ; ali se bojite P Mogoče, da vam nedostaje poguma. Poslušajte nas in poprimite se našega društva. Čemu se oklepate tistih, ki vam delajo vse mogoče krivice. A vi narodni možje, ne smete biti narodni samo pri kozarcu, ampak podpirajte telepotrebni pevski zbor, ki išče in pričakuje le od vas zaslombe t Zakaj ne pošiljate svojih sinov k pouku v narodnem petju. Dovolite, da se vsaj vaši otroci kaj naučijo. Ko vidite, da slovenskih šol nimaobo, pošiljajte jih vsej v pevsko šolo, da se tu navzamejo narodnega duha. Naš pevski zbor napreduje vrlo. Ne morem si kaj, da ne bi ga tu gorko priporočal v podporo rodoljubom, kajti stroški so veliki. To velja tudi narodnjakom izven Rocola, kajti velikanska bi bila škoda, ako bi mladeniči II. okraja aaoBtali na početem potu. —	Svobodaš. .
Nekoliko statistike. Mestni magistrat v Trstu izdal je« kakor druga leta, tudi letos tiskan izkaz o ljudskih in mestnih šolah v Trstu in njega okolici. Iz tega povzemamo, da je v minolem šolskem letu poučevalo na trž. šolah 76 učiteljev in 82 učiteljic, 17 katehetov in 10 drusih učnih moči. Šole v mestu obiskovalo je 5196 otrok možkega in 4907 ženskega spola. Šole v okolici obiskovane so bile kakor sledi: Barkovlje (laški oddelek) 31 fanti-čev, (slovenski oddelek) 92 fantičev v obeh oddelkih 151 deklic; Bazovica 99 fantičev in 115 deklic; Vrdela 182 fantičev in 213 deklio; Opčine 123 fantičev in 141 deklet; Prosek-Kontovelj 131 fan-i ticev in 156 deklet; Rojan (laški oddelek) 52 fantičev, (slovenski oddelek) 140 fantičev ; deklet 214; Sv. Kiii 118 fantičev in 107 deklio; Škedenj (laški oddelek) 116 dečkov (slovenski oddelek) 160 dečkov, 250 deklio; Trebče 42 dečkov in 48 deklic. Vkupe je torej obiskovalo okoli-čanske šole 1386 dečkov in 1481 deklic. Mej temi pohaja laške oddelke 199 dečkov in menda uprav toliko deklic: torej kacih 400—500 naših slovenskih otrok izgubilo se bode ali potujčilo v naši sredi, v onih učilnicah, za kojih vzdrževanje doprinaša slovenski okoličan, plačevajoč magistratu visoke občinske pristojbine in doklade. Tem 4—500 nežnim otrokom prodava se celo prepotrebni krščanski nauk v njim tujem, laškem jeziku ter se vsled tega odgajajo zajedno tudi v verske mlačneže. Ali nasprotniki še niso s tem zadovoljni, temveč mislijo in tuhtajo, kako bi mogli še drugod po tržaški okolici ustanoviti kako laško šolo, da čem dalje širijo svoj jezik in kulturo. Po tem izkazu pohaja izključljivo italijanske sole v Trstu preko 10.000 otrok. Pač velikanska moč, koja mora v narodnem obziru kaj hasniti laškemu življu ter širiti njega ne čisto avstrijske nazore!
Kontrolni zbori domobrancev vršili se bodo v okraji tržaškega bataljona (št. 72):
14, oktobra v Komnu, 10. v Sežani, 18. v Buzetu, 20. v Piranu, 22. in 23. v Kopru in 25. do 31. oktobra v Trstu. — V okraju pazinskega bataljona (št, 73) : 2. oktobra v Rovinju. 4. v Poreču, 5. v Matavunu, 6. v Bujeh, 8. v Podgradu, 9. v Volonki 11. v Labinju. 12. v Pazinu, 14. v Vod-njanu, 15. v Pulji , 19. v Čresu , 21. v Krku in 23. v Malem Lošinju. V okraju goriškega bataljona (št. 74) : 3. oktobra v Bovcu, 5. v Kobaridu, 7. v Tolminu, 9. v Cerknem, 12. v Kanalu, 15. v Korminu, 17. v Cervinjanu, 19. v Tržiču, 20. v Gradiški, 22. v Ajdovščini in 24. v Gorici.
Dražba konj. Dne 31. t. m. od 10—12 ure predpoludnem prodali bodo v vojašnici rojanski 14 konj.
Na kaj moramo paziti pri jedi? Mej
najugodnejšimi outstvi je ta, ako so človek vsede k mizi s živim apetitom v želodcu. Zdrav in zmeren človek ve dobro, kedaj je sit in tedaj neha jesti ob pravem Času. Bolniku ne sme njega lakota nikdar biti tne-rodajna za množino jedi; enako nam treba biti tudi opreznim pri otrocih, pri katerih postane preobjedost zvečine tudi navada. V tem tiči važna točka v izgojevanju otrok. Trikmt pri malih otrocih in pri osebah, bolehajočih na želodcu, štirikrat zadosti je jesti; mej eno in drugo jedjo pa more preteči zadostni čas za dobro prebavo použite jedi. Kratko, ali važno pravilo za urejenje naših jedi je sledeče: Nikar ne jej, ako ti je živčevje ali duša jako raz« burjena ali ako te je malo časa pred jedjo vzburila kaka žalost ali jeza. — Jej počasi in vse, kar je trše, dobro prežveči, kajti Ncmeo pravi: „gut gekaut, ist lialb verdaut". — Ne moj použivati nikoli vročih jedi, kajti ta razvada ne Škodi samo zobem, ampak je tudi opasna želodcu. — Ne pij med jedjo ali po jedi mrzle vode ali piva. S tem škodiš zobem in želodcu, koji ne more prebavljati. Tvoja jed ne sme biti prepušta, kajti slabost, pomanjkanje krvi, želodčne ih druge bolezni izhajajo osobito od prepustih jedi. Ne moj tudi kratiti si jedi iz bahatosti, da malo sneš. — Preobjedost postane lehko razvada ; posledice so jej preobloženje želodca, bolesti v spodnjem telesu, lenoba in druge bolezni; zajedno nas pa ponižuje pod živali, ki poznajo svojo mero.
Znano figovo drevo, ki je tako bujno rastlo na vodnjaku na velikem trgu pred mestno hišo, podrla je minoli teden neizprosna sekira na ukaz mestne delegacije. To drevo videti je bilo romantično rastoče v samem skalovju vodometovem. Stalo je na svojem prostoru kacih 25 let; ni čuda, ako jo meščanom po njem žal in časnikarji kričo proti delegacijskemu ukrepu.
llboštvo V Trstu. Minolo nedeljo prišel je v mestno bolnico 12 letni deček milo proseč, naj bi šli na njegov dom po mater, ki je že davno bolna ter je tedaj posebno shujšala. Dva nosača prišla sta kmalu nato v dotično stanovanje v ulici Solitario št. 13. ter tu našla na revnem, trdem in umazanem ležišču 36 letno žensko Ano Caf-fieri umirajočo, bolj podobno smrti nego človeku, kajti bilo jo je samo okostje. Rahlo sta jo prijela ter odnesla v bolnico, kjer je kmalu potem umrla trdno sklepajoč s koščenima rokama glavico 12 letncgfc svojega sinčka, ki je pri postelji klečal in milo jokal. Bila je udova in ni imela od nikoder nobene podpore; preživljala seje zgolj z znano juho, ki jej je deček prinašal vsaki dan iz ubožnice. Vsled tega jela je hirati in vsa sestradena je tudi umrla.
Influenca razsaja sedaj v Varšavi in po nje okolici.
Znano Terezijo Badini odveli so v kaznilnico v Begnje, da tam prebije odmerjeno jej kazen. To jo tisto neusmiljeno ženše, ki je svojo pastorko do smrti mučilo.
„Slovenskega Pravnika* št. 8. je izšla
z naslednjo vsebino: 1. Dr. R. Pipuš: Kažnjivi poskus. 2. Ifc pravosodne prakse. 3. Pravna vprašanja. 4. Književna poročila. 5. Razne vesti.
Šaljivega lista „Brivec" st. 16. je izSta
danes z jako zanimivo vsebino.
Ig. Heller na Dunaji.^Ta firma poznana je dobro rudi pri naSih posestnikih. Zasluži pa tudi zaupanje. Izdala je popolen katalog vseh strojev za p o 1 j e d « 1 j-stvo v nemškem in slovenskem jeziku. NajnovujSi katalog ima zabeležena vsa zahvalna pi?ma, koj:i je prejela v novejšem času iz dežele našo. Kdor bi hotel kupiti kak stroj, lahko poizveduje o kakovosti strojev pri dotičnih naročnikih. Naslov firme je: Ig. Heller, Dunaj, Praterstrasse it. 78.
Tržno poročilo.
Cene ne razumo, kakor ne prodaje na debelo blago za gotov denar).
C«n» od for. d« for.
Kar se dobiva
strojev
za kmetijstvo in obrtnijstvo, za pohištvo in za drugo rabo, najde se v zalogi tvrdke
Živic in družb, v Trstu
—sa ulica Zonta B
vse garantirano in cenoje. Za zdaj priporoča posebno svoje vinske stiskalnice, mline, sesalke itd. Izdeluje vodovode, mline in druge tvornice na par in na vodo.
Priporoča se omenjena tvrdka vsem rojakom za obilne naročbe.
Kava Mocca......	100 K.	127 —	129.—
Rio biser jako (Ina .	it	110.-	—.—
Java „ , .	*		— .—
San ton lina .....	*	10«.-	107.—
„ srednja . . .	y>	103.-	104.-
Guateraala.....	1»	109 —	110.-
Portoricco.....	n	136.-	14 ). -
San Jago de Cuba .	n	—.—	
Cejlon plant. fina . .	»	194.-	138.-
Java Malang. zelena .	»	112.-	113-
Campinas.....	n	— .—	_
Hio oprana ....		™ _	
	*	106,-	107!-
„ srednja ....	»	100.-	102.—
Oastift ligne* » zabojih . .	w	27.-	—.—
Eaoiiov cvet......		880.-	390.—
Zagtr Bengal......	»	81 —	
Pipir Singapore .....	m	46.-	47 ~
Penang ......	f	38,—	39.—
Raiavia ......	«*	42-	13.—
Pll&tnt Juntaika.....	*	29.—	
Fatrolaj ruski v sodili . .	k.	6.50	_
„ v zaboji li .		7.50	■'__' _
Ulja boma^iio Hinerik. . .	n	38,-	
Lecce jedilno j. f, gar. .	t	41—	12-
dalmat. s certifikat. .	n	43. -	44.-
namizno M. S.A.j.f. gar.	»'	53,-	55,—
Aix Vierge ....	w	60,—	62,—
n lino.....	n	55 -	58.-
tottćl put ješki .....	«	10.—	10.50
dalmat. h cert. . .	•	11.50	12.-
Smokve puljeike v sodili .	. rt	17.—	18.—
„ v vencih .	T	_.__	• v..—
Llmosl Jlesina.....	zaboj	11.—	13.-!
Pomaranča Pul.jeake . . .	«	—.—	_]
Kaodlji Bari l.a . . . . .	i(K» K.	84.—	86.—
dnini, l.a, b cert.		90 —	91.-
Plgnolli......... Bli italij. naj ti nuji . . .	n	—. —	_
	J n	aa. -	—.—•
„ srednji . . .	•	21.-	—,—
Kangoon extrak . . .	n	16.50	— .—
„ l.a} carinom	n	18.75	—.—
Il.aJ . . .	H	11.75	12. —
Sultadna dobre vrati . .	n	34.—	_._
Buho groidje (opaia) . . .		20.-	—.—
DROGERIJA
na veliko i malo
G. B. ANGELI
TRST
Piazza delta Legnu hr, 1.
sa odlikovanom tvornicom kista
i velikim shladišćem boja na ulje vlastite priprave. Okvire englezko, francezke, nje mačke itd. Ud.
Osim toga velik izbor
MINERALNIH VODA
dobavljenih ravno i7. vrela zajamčeno »vieže, kano i:
Sumpora iz Romanje
ea sumporati trsje, pomjoftanoga na modrom galicom vrlo lino nameljeaoga, uporabiva proti mlldevu (peronospori). S—8
Absolviran gimnazijalec
bi rad podučeval v šolskih predmetih, naj raje v računstvu. Več pri vred-ništvu _Edinostiu.
Tinktura za želodec,
katero iz kineske rabarbare kerhlikov-covega lubja in svežih pomora nrn i 1» olupkov prireja G. PICCOLI, lekar „pri angeljn* t Ljnbljani, je mehko toda ob enem uplivno, delovanje prebavnih organov urejajoče sred-ntvo, ki krepi želodec, kakor tndi pospešuje telesno odpretje. — Razpošilja jo izdelovatelj v zaboji-kih po 12 in ve? steklenic. ZabojSkih z 12 s teki. velja gl. 136, z 55 stekl., 5 kg. reže, velja gl. 5*26. Poštnino plača naročnik. Po 13 kr. stekleničico razprodajajo «e v vsih lekarnah v Trstu, Istri in na Goriškem. 25 — 8
Vinski ekstrakt.
Za trenotno napravo izvrstnega zdravega vina, kojega ni moči razločiti od pravega naravnega, priporočam (o že skušano specijaliteta.
Cona l kil. (ki zadostujeta za 100 litrov vina) 5 glrt. 50 kf. Kecept priloži se gratis. Jnmčim najbolji vspeh in zdrav izdelek.
Špirita prihrani,
kdor uporablja mojo nenadkriljivo esenco za ojačavanje žganih pijač ; ta eaenca podeli pijaćem prijeten, rezek okus in ne dobiva le pri meni.
Cenu 3 gold. 50 kr. za kilo (2a 600—1000 litrov) vifevSi pouk o uporabljanju.
Razun teh specijalitet ponujam vsakovrstno esence za izdelovanje ruma. konjaka, finih llkftrov itd najbolje in nenadkri^ive kakovosti
prilagajo se gratis. Cenik franko.
Itecepti
Kari Filip Pollak,
Essenzen-Specialit&ten-Fabrik
20-4	in PRAG.	S —20
Iščejo »e solidni zastopniki.
Slaaiki Yarmoutli ....	sod	—.—
Polanavke 8 redne velikosti	i 00 K.	51.-	52.—
velike...........	46.—	48.—
Sladkor centrifug, v vrečah	„
certifi -i k............32.50	— .—
FftiolCok«...............	---— .—
Mandoloni...........	—'.—	—.—
svetlorudeči ....	*	— - —	—
temnorudeči ....	.	12.50 —.—
bohinjski.............	- .—	—.—
kanarček.............	—	—.—
beli, veliki ....	„	10.50
zeleni, dolgi ....	„	—,—	—.—
» okrogli ...	jf	-.—	—.—
mešani, štajerski . .	_	- .—	—.—
Kulo ................ff	03.-	85.50
8*no konjsko...............	2.50	8.—
. volovsko............„	3.—	4.—
Slama .......•	.	3,—	8.50
Dunajska borsa
28 avgusta. Enotni drž. dolg v bankovcih — .	v srebru -r- —
Zlata renta— — — — — — — 5*/0 avstrijska renta — — — — Delnice naro4ne banke — — —
Kreditne delnice — —--—
London 10 lir sterlin---— —
Francoski napoleondori — — — C. kr. cekini — — — — — — Kemike marke — — — — —
—	gld 90.85
—	, 90.40
—	. 111.35
—	, 101.95
—,	.1010.—
—	. 275.50
—	, 118.05
—	, 9 40
—	, 5.64
—	. 58.07 ^
Mlekarna iz sv. Petra
FR. GERŽINA
nahaja 86 od jutri 23. t. m. naprej v Via del Campanille hiša Jak. s-3 Brunner št. 8.

ODLIKOVAN GRAFIČEN ZAVOD, ustanovljen leta 1875.
Henrik Freisinger
TRST, via Mercato vecchio št. 4. Lloydova palača. PEHATI IZ KAUČUKA IN IZ KOVIN
Blazinice za pečate ae stalnim črnilom Silogr&fijn. Mehanična delavnica. Plošče za stanovanja iz bronca, cinka in b m al ta. Pisalni stroj railičnih zisteinov, Priprave za kopiranje, in helij ografi-30» 2	čen papir za reproduciranje slik v polusvitu.
Srlena bol kasal). hreputavica. promaklost. nazek, zadavica, rora. zapala uatijuh itd.
mogu se u kratko vriem« izliečiti rabljen jem KADAHKNTFI	'
Prendinijevih sladkišah
(PASTIGLIK PRENDINI) što jih gotovi Prendini. lučbar i Ijekarnar u Trata
Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd Prebdj^nih kasljnć nooih, navadne jutranje hruputavice i grlenih zapalah neatajo kao za čudo nzimanjnm ovih siadkiSah.
Opazka. Vulja se paziti ocl varalicah. koji je ponačiitjaju. Zato trebit uvjek zalitjevati 1'ren-dinijove nladkifte (Pastiglie Prendini)" te gledati, da bude na omotu kutijice (»katule) moj podpis. Svaki komad tili sladkiSah ima utisnuto na jednoj Strani „Pastiglie", na drugoj „Prendini".
Ciena 30 n6. kutijici zajedno sa naputkom.
Prodaju se u PrandiniJavoJ ljekarni u Trsta
(Farmarcia Prendini in Trieste) i u glavnijih ijeknrnah svieta.	43—43
Ulica Barriera bi*. 4 Trst
prodavaju se za najniže ci 011 e
vienci za pogrebe,
odjela za andjellće, 9-24
mrtvački liemtvi. %ogđam" svfćo, umjetno cvieĆH, predmeti mrtvački /a djecu i od-ra»le itd. itd.	Pokorni Montaiielli.
Vozni listi in tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STE A KN L1N1E« iz Antverponi
direktno v
New Jork & Philadelnjo
koncesijonovana črta, od c. kr. avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-ceaijonovani zastop 27—42
„Red Star Linle"
na Dunaju, IV Weyringergas8e 17, ali pri
Josip-u Strasser-11
Bpoditionsbureau fiir die k. k. Stn«t»bahnen in Innsbruck.
2
Plahte za vozove, povoščene ali iz kavčuka, Črne in bele, narejene na roko. Ker dobivam te plahte iz prvih fabrik na Češkem, v Feldkirchen, Beču itd. mi je možno protiviti se kakoršni koli konkurenciji. — Prodajam in posojam vreče za sočivje
moko in vaakojake prirodnine.	10—18
Tavžentrožni čaj.
Izvrstno sredstvo posebno za čiščenje in presnovljanje krvi, nfedosezen proti zgagi (reza-niči) in krču v želodcu, proti hemoroidom. Pri otrocih dobro zoper gliste itd. itd.
Zavitek r poukom o uporabi 60 nov. dobiva so samo v premirani lekarni
Praxmarer „Ai due Mori" (Telefon 207). Trst Piazza grande.
Ako kodo pošlje 55 kr. v poštnih markah, dobi neposredno en zavoj na poaku&njo. Varujte se ponaiejanja.	10 10
Po odpravi proste luke je nitje doli označeno blago prosto curino, rndi Česar
ponujam okolici in pokrajini.	»	.....
Čast nam je preporučiti p. n. občinstvu
Trsta i okolice, Primorja i ostalih hrvat-
sko-slovenskih gradovah I mjestah, sa so-
lidnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi
modernimi pismeni strojevi provldejnu
.TEDINU SLAVENSKU
TISKARO
U TRSTU
Ista prima i obavlja svaku naručbu bilo koje vrsti kuji^otiskarskoga posla te preporuča se osobito /.a ove vrsti tiskarne kao n. pr.:
za župne urede, okružnice, račune, liat. artija i zavitke a napisom, preporuene karte, posjetilo«, zaručne I vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, oglate, pravila, Izvjeiće, zaključne račune, ročlitnike, punomoći, oienlke, jeatvenlke, svake-vrstne »križaljke, izpovjedne cedulje, knjige itd.
Uvjerava se p. n. občinstvo, da če nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom
[lodvorbom, toli jeftinom cienom i ukusnom zradbom.
Drži u zulihi (tkladi&ću) sve potrebne tiaka-' nico i knjige za crkvene urede, i Onda ima na prodaj sliedeće knjige : 1 Kmetijsko berilo za nadaljevalne tečajo ljudskih ! Sol in gospodarjev v pouk ciena prije 5O nvč.
sadu SO tvrdo vezana . . . . . . n. SO I Sodnijski obrazci sastavil 11. Trnove« . , p. SO I Vilini Tel, prevod Cognera ... . . n. tO
; Ljudmila prevod .1 Lebana.....n. SO
; Filip prevod Križraana .......n. SO
; Antigona prevod Križmana......n. SO
i PjeHma o zvonu preveo A. K. Istranin , n. SO , Intra pjesma	„ A. K. , . , n. SO
j Ove su knjigo jako prikladne za darove o \ praznicih zato ih hI. občinstvu proporučt\pjo.
i Kod naručivanja tiskanica i drugog, molimo i naznačiti točno naručbu i dotični naslov (adresu) naručitelja. Za obilnu naručbu preporuča se
L , , Tiskara Dolenc
Bogato ilustrovane, od 144 stranica, cienike u njemačoni, talijanskom i slavenskom
jeziku šalje se na zahtjev badava i franko. Solidna zastupstva ustrajati če se posvud. Piazza Caserma Št. 2. (llhod iz Via Pesa),
Sve strojeve za gospodarstvo i vinogradarstvo!
Plugove, brane, valjke, strojeve za sijanje, za košnju, za obraćanje sena, konjske grablje, tiskalnice za seno, nila-tiinice, strojeve za vucitbu lokomobile, triere, mlinove za čišćenje žita, strojeve za trebljenje kuruze, Hiickseovel strojeve za rezanje krme, mlinove za drobim molju, strojeve za rezanje repe, mlinove za voće. tiskalnice za voće, atrojeve za tiskanje grozdja i vinske 1 iskaluicc tiskalnice za masline, strojeve proti peronospori, strojeve za lupljenje voća, spreme za sušenjo voća i povrtja, vinske sisaljke. spreme za konobu, sisaljke za vodu, okrugle pile, decimalne tezulje, tezulje za blago, separatore za mlieko, dizaljke za posudje, vrtaće strojeve, samostalno djelujuće tiskalnice krme, praće strojeve, strojeve za čišćenje lana itd. Sve izvrstno izvedeno. — Jamstvo, ugodni uvjeti za plaćanje, doba pokusa! Skladišče gospodarskih i vinogradarskih strojeva
Ig. Heller, Beč
II. Prflterstrasse k>r-, 78
Lastnik pol. društvo „Edinost".
Izdajatelj iu odgovorni urednik Maks CotiČ.
Tinkama Dolenc v Trstu.