St.'46. "."¦'¦':.......~..........~~ J~ ...................... V Gorici, v cetvrtek|l4. novembra 1872 ,iSo&" izhaja vsaV četvrfcei in velja s pošto prejeiuana ati v Gorici na dom pošiljana z* druiabnike polit, društva „Soca": Vse leto .... . . f. 4.- Pol leta........, 2.- Cetvrt leta.....' „ 1.10 Za nedrttsalnihe: Vseleto ../... f. 4.50 Pol leta . . . . '. ,. 2.30 Cetvrt leta .... ,,1.20 Posanitzne stevilke se dobivajo po 10 soldo? v Gorici pri Paternolliju in So-harjn; v Trstn ? tobakaruicah „Via del Belvedere 179" in „Via delta casenua 60". Glasilo slovenskega politiCnega dru§tva goriSkega za brambo narodnih pravic. Pri oznanilih se placuje za navtfln triitopno vrsto: 8 kr., ce se tiska 1 krat 7 ,. ,,. „ „ 2 krat «..,,„ ,. 3 krat. Zu veoe Srke po prostora in vsak \ut 3U kr. za kolek, Narocnina in dopisi nai se blago* voIjim ihiftiljajo inedmku: ftfctowVJ&Q. Uacae Gorki, Con. delCrwto 186 )>lteQ wvina^g* trga kder senahaja tudi uprav-nisfcvo. -- llokobi i so no vra&jo j dopiui iiaj .se blagovoijno frankuiejo. — Delwl-cem indvttfflm nepremoinim se narocnina *mia, ako se oglase pri wednifovu. Nad notranji polo&aj s posebnim ozirom na goriSki dei. zbor. Nij sicer naSa navada, da piSemo clauke izkljuc* Ijivo politicnega zadriaja; a vendar se nam zdi po-trebno, da nasim citatoljem vsaj cez nekoliko casa predo-dimo stan na§e drzave glede na notranjo in zunanjo politiko. Tedaj nam Citatelji ne bodo y.araerib, ce na torn raestu zopct malo pulitikujemo. Ko smo pred 8. meseci pisali temu soroden Slanek, smo obzalovali, da so federalisti takoneedini in izrekli ieljo, da bi so vendar uze enkrat prepricali Poljaki in Slovenci, da v drzavnem zboru nij resitve. Tistikrat je sedanje ministerstvo zmagonosno trium-firalo nad federalisti. kajti vsled izueverjenja juino-deSelskih poslancev federalisticni stronki in federa-listicnim nnfolom je ministerstvo dognalo postavo o zatilnih volitvah v diiayni zbor in ravuo na tej po-stavi je bilo ministerstvu toHko lezece, da je bil od nje sprejetja odvisen njega obstoj. Smemo tedaj trditi, da so slovanski poalanci, Dal-niatinci in tia§ Crne krivi, da Se danes Auerspergi v Avstnji vladajo in Slovane na zid pritiBkajo. Sum, kateri left na oaih poslancih je strasan, dalmatinski Sloyani in tudi veLina goriskih Slovencev so svojim dotienim poslancem izdajalstvo v obraz ocitali in oni gospodje nijso bili vstani oprati se pred svojimi vo-lilci. Edini gosp. h vae polno iinel doma. Gotovo sem zoierom bd pri njih -in 8recen sem bil vselej, kedar sem imel prihko, da vem jih gladd in krta6il. Cem starejSi sem bil, tem korenitejse je ta strast . rastla v meni. Kedor se je zaljubil v svojega zvestega ne zasacimo. Toliko pa je gotovo, da je ministerstvo federalisticno stranko od tistega 6asa zacelo pritiskati, kakor nobeno centralisticno ministerstvo poprej, da je na Ceeko zopet poslalo silovitega Kollerja, kuteri 6eski narod zatira na vse le mogoce uacine, zapira njegove voditelje, zavira vsako gibapje naroda seceld na mato-rijalnem polju in komu. nij znauo, kake neuslisane re6i so se godile pri letosnjih yolitvah v velikem posestvu na Ceskeml Odska opozioija je najnevarnejsa, si misli ministerstvo, ce to potlacimo, potem iinamo z drugimi narodi prav lehko re6. Nij se tedaj duditi, ce je o svojem Lasu ustavadko Casopisje na vse grlo kricalo: „federalisti so potrti, ceski narod je na potu spokorjei^ja, decembetska lutava,(ali nadvlada Memcev in Madjarov nad drugimi narodi) je zagotavljeua.u Pa ne samo dasopise, tudi minieterrtvo se je letos precej po sklcpu zadnje sesije drzavnega zbora v Bpomenici na Nj. Velicanstvo izrazilo, da jo sodanja diivalibticna ustava sklep dolzih dr^avnopravnih homatij, da se ne sme na tej ustavi trohice Bpreme-niti, da se je opozioija \\U nekoliko udala in da se Se celo svojeglavni Celii zgrevani blizajo ustavovernemu datoru, od koder se na vse kraje blisce zarkimodrosti, svobode, napredka in blagostauja. Tudi se je ministerstvo hvalilo v svoji spomeniei, da se bo v bodoce katoli6ko-f6deralisti6na stujinka odcepila od drzavno-pravne opozicije, ker je ministerstvo dalo viSjemu pas-tirstvu neko zagotovilo, da se solske iu konfessionalne postave ne bodo rabile v protikatoliskem zmislu. Slisal se je tedaj se pred dvema mesecema na celi ustavaski strani orjaski klic: nca ira!* (To bo slot) Zdaj pa poglejmo, kako se je zabrnila vsa re6 v kratkem obroku. V delegacijah je prislo do razpora, ko je skupni vojni ministel- zahteval povisek proracuna za vojsko, ministerstvo je zapustila lastna ustavoverna stranka; bilo je na poskoku, pa v zadnjem bipu pris-kocila mu je federalisticna stranka in mu zdaljsala zlvenje. Cudno je sicer, da federalisticna stranka nij porabila ugodnega trenutka; panaj si bode, da je ho-tela pokazati kroni, v katerem taboru je pozrtovalnost za Avstrijo iu si na ta nacm pridobiti zaupanje svitlega cesarja, bodisi tudi, da je botela pripeljati ad absurdum ministerstvo in njegovo stranko, - resila je uLe v drugic ministerstvo, katero si je na svojo zastavo zapisalo strogi centralizem in uuifcbo vsegn. kar spominja na samoupravo, na federalizem. Ministerstvo pa jo zdaj bras pravo stranke, more se mu reCi, da zlvotare in da je najsli(5nojfia podoba parlamentarne in ustavne nedoslednosti; kakor zdaj refii stoje, visi njegovo ftvenje na nitki, kajti aivenje nib cdjev. Tako so ro6i stale, ko bo jenjale delega-cije in ko ee je zacelo zborovanjo v raznili doZelnih zborib. Zdaj pa nastane vpraSanje: kako si raisli ministerstvo trde ko^e zagotoviti prihodnost? Od vBeh Btrauij se slidi, da se boce pred vsim zopet prikupiti ustavovercem iu sicer s tem, da predlftga V drzavnomzbortt postavo o neposrednili volitvah v taki obliki, da tie bo prevec zalila federalistov in no zndovolila popolnom* strogib centralistov. Za to postavo Bi je mini ate tstvo za zdaj uLe izposodilo Rauscberjevo krdolco katoliske stranke, katero malo krdelce je one dni z godbo in vihrajocimi zaslavami raart5iralo v ustavoverni tabor. Glede teb novih privr?.encjv je vpraSanje, kako se bodo ujemala njib katoliska nacela z brezkonfesionalnimi na* celi ustavovercev; vsled cesar se lehko na prvi pogled zpozna nenaravnost in nezanesljivost one zveze. A ministerstvo obraca, federalisti pa bodo obrnili. Kako je le mogo6e, da bode ka.< poslanec federal iBticnih de{. zborov'glasoval za ono postavo, ki namerava deti ob vso veljave de2. zbore ter je degradirati do admini-strativuih skupcin. Postava o neposrednih volitvah v dr2. zbor uj nic druzega, nego atentat na ustavo samo in na avto-nomijo ter zgodovinsko in nutorno pravo avstrijskih kronovin. la out, ki se hvalijo, da . so us taroverni, hocejo B;uni ustavo prelomiti, kakor so to uzo lain stordi s postavo o volitvah za silo. Kje je dosled-nost, kje je pohticua postenost? Dasiravno so se usta-voverct zibab v neskrbi glede letosuje sesije dez. zbo> iov, se je \endar r^c druga^e zasukula in uze dezelui zbori bodo, kakor se kaze, miuistirstvo hudo pri-tskali. Prvi zbor, ki je stopil y vojiio drto proti miuister-stvu, je tirolskskit Na lusbruckski univerziseje prezrla psa, njemu n»j treba razodevati, kakov uiitek je to. lskrena ljubav, polna zitovalnosti, tiika ljubav uera-zumne iwoM ima zmerom nekaj, kar neposrednje na sree govoii cloveku, ki je ved potov imel priliko, da se je praveril o jalovera prijateljstvu mnogih razumnih stvanj. Ozenil sem se bil svoja mlada leta-in na vebko radost sem videl, da tudi mojo soprogo veseli zivalstvo. Ko hitro je bila izpozuala, da "Ijubim domaca iivali, precej je mnogo nakupila jih, katere je menila, da so mi najljubSe. Kmala sva imela polno ptic, zlatih ri-bic, lepega psa, belega zajca, opico in — inacka. Ta macek je bil jako velik in lep, ves cm in ne-navadno cd, Moja soproga, kader je govorila o njem, vselej se je zagotavljala, da so vse cine inacke skrtvne caraloice. S tem pa ne trdim, da je m>ja soproga ve-rovala v to ro^enjv, io da me kedo povprasjj zakaj o-menjum to, moral bi priznati, da le zato, ker mi je ua urn prislo. Pluton — tako je bilo ime tomu m icka - Piuton je bil moj ljubcek. Z njim sem najraji igral. Sam sem ga redd, pa tudi macek je zmerom uodtl za' menoj; Teiko mu je bilo ubrariiti, da nij za raenoj fiel celo izpod strehe. To prijateljstvo je trajalo nekoliko let. Ali nesrefia — uravnost se mi je do cela promenila: postal sem suienj demonu, ki ga imenujemo - pijanstvo. Dan za dnevom sem l»l hodobnejsi, srditejS', razdra^ljivejii, manje in manje sem" se, menil za druge. Ney-redno sem se vel jdo soprogo, naposled 89m jo celo pretepal Samo ob sebi se zna, da so tudi ubo- ge zivali morale trpeti zaradi mojega budobnega srca. Pa ne to, da sem jih zanemarjal, temu6 tudi mucil sem jih. Le Pluton, ta je bil izimek, z belim zajcem, z opico in s psoai pa sem dosta grdo deial kader em mi, co prav uevedoina priili, pred odi. Moja strast je rastla in rastla - pa katero je voce gorje od pjanstva?- Naposled je vrsta priSla tudi ne ua Piutona, ki nij bd vecS mlad, torej je tudi bil 6me-ren, - naposled, dejal sem, prisel je na vrsto tudi Pluton, da skus'i, kaj je moja hudobaost. Ntko noc pridem iz kreme, v kateri sam navadno pil, a m-igek priprede k meni. Jaz ga. porinem od se-be, ubogi macek pa, ker se je hotel , braniti,, ogiebi me po roci. Mene jaza zgrab*, nijsem se mo^*l zduzati. .K-ikor bi bila du§a pobeguila mi iz telesa ift: hodobni dub-bil obvladal me, tako se mi je razpalila vsaka ii-iica. In kij sem ucinil?! Potegaem noi iz zep^, od-prem ga, zgrabim je^nega macka za. vrat in izvrtam mu meni nic — tebi nic: eno oko. Sramajem se tega zdaj, ko pripavedam \o suro-vost, in vea se tresem. ¦• '" Ko se zjutraj. vzbudim — ko sem bil prespal ,po-pre§r.joga vefiera pijanost, grozo mi je zadajalo zlodej-stvo, k» sem je bil udinil, - 6udo, ker mi du5a M *te-biuiia. Novid sem se vdal pijancavanju - in kmalu.mi je iz mi8lij izganl spomip na ta gadji 6in. Macek je prav kmalu ozdra?ei. Jama, * kateri nij bilo oka, strasna je bila, ali bila je podoba, da uboga &val nijma ved nikakovih bolecin. ' # Iz pofietka me je bolelo, ker mi jetnrzka bila ii- nezanesljivi federalist!/ pa vendar se boje nemSke cen-traUzacije, kakor mi Slovene!, Tendar zele tudi oni narodndk sol, i»sploh povzdigo goriSke grofije na pod* lagi svobodnega. razvilka in najvece avtonomije. Da je teiutt tako in da tudi italijanska liberalna j stranka (ne Pajerjeva, katera ieiskp^in skoz ministe-rielua) aFati nevamost po cf^p^^^vslid namer sedanjega ministeistva, nam ptftm swj^i^ aLa nostra dietatt v 90. §tev. Jsooza", gtesila te »H*jke, v ka-tereiu se bere mod drugim: ,Zaznamo«ali loeemi, da se to malo avtonomije^ katera je uztvala *aLa dezela, je v nevarno3ti da bode jiozrta po nenasii^ifeaa centra-lizmu. In mi tedaj od na§© strani 8loT«*nh in a napivdku v kmetovanjt posebej. Govor je g& Faganelj-u in Lebanu lepo ia naravno tekel, Pred-stavljalo je muogo oseb 2 igri in zadovoljni sujo bili zlasti z gosp. nviteljko. Pevci so ubrano poli, nasve-tuj.mo pa, naj si pndoba se enega tenbra, kajti eden je premalo za tak zbor. Pubesedijebdo pri vederji prav zivoiino. Kifeubercaui so se skazali pi s tern, da so Haj tt HJvrstno vojnsko godbo iz Goriue; ki je pred odrom goJla, kakor je le v meatili navada, Pa ne da bi bili same trompete ali c, da smo opazovali povsod, kder so fttalnice, da so Ijudje za Solo rnett, di hocejo le dobre ucitelje ioieti, torej naj vsak domoljub skrbi za citalnice, k tjti nm bi-strijo narodu ia skrbe tako tudi za mUJiuo ki potrebuje Sole. Po vsem tem je ocividen napredek po vseh krajib, koder se Slovenci zbirajo v taka bralna drUstva. Njih korist je se bolje prepricavna, ce te vasi primerjamo s kraji brez citainie. Tarn je se zmerom vse pus to brez dusevaega 2ivenja. V Smartnem n, pr. izvrstnega uci-citelja celo n»jso hoteli sprejeti; /?.•§, da njih otroci ne potrebujejo takega poduka. Gotovo, brez takih narodmh izobraievalisc, brez knjig in casoptsor bili bi §e ztni- val? ki me je tako ljubila nekedaj. -Tuda kmaln mi je obviadalo drugo cutje; to cutje je bilo besno a ko izpoz-Ifam; dft uroram onemoar, potle stoprv serfi bd prav trd nesrecnez. Modroslovbtvo Se ni najmenj ne pe6a s to gresni-§k0 trdokornostjo; a kakor gotovo sent preverjen, da - ie trdokornost pracutje cloveskega sren, ki c^ekovi naravr daje pravo in zoacaj Kedo izmej nas nij ucmil sto pc.tov nicesar zani5-Ijivega ati grdega samo za tega delj, ker je znal, da nij treba ndiniti nicesir takega: To znamo vs:, da nas Trlada dholost; da grestmo na to, kar imeuujemo zakon, pa le za tega delj, ker nam zakon prepoveduje. Ta duh greSniske trdokornosti mi je zazugal, da mi gorje nalozi na duso. To dosle neumljivo- gorje nase dose, da sama sebe mu5r, da sama nasprotuje svojemu bit ju, to me je gnalo, da sem prenapolnil mero zan eijive krivicnosti do ubogega macki!. Nekefga jutra utu do cela bladan zadrgaem vrvio okrog vratu in obesim ga na drevo; _ ^ Resnicno jokati sem jel, ko sem nesrecnega macka *vide); da visi, kajti bolela me je njegova osoda: jezilo me je te, plakal sem, resnicno, zato ker sem cuttl, da sem se pregre&il, 6esar mi neizmerna milost usmilje-tiega.^a tudi vsea bdega Boga ne bi bi bila mogla od-pustiti nikakor tako lehko, — nijsem snel ubogega "taa&ka. ¦ Tist^nod, poteni, ko sem bil nfiioil to zlo, probudi ^a'e kri6j da gbri Zavese pred mojo posteljo so se po-•wetiw; vse; Lestezkoma smo srecno plemenu u§li:jaz, sopsoga in sMuica. Vse je izgorelo, le jaz sem ostal > najtoci obupnosti • ¦ N^sem zm6cen tako, da bi iskal kako zvezo mej svojim zlodinom in to nesrefio. Razodevljem le to, kako so se dogovljaji vrstili in necem, da preakocira kak krozec na veiizi. Zjutraj idem na pogorisce. Vse zido-vje se je bilo poruido, samo en zid je bil 03tal. To je bil srednjo velik zid, teoak, omet za njern se je bil vzdrzal, zato ker je bil iz mavca in trd. Okrog zida so stali ljudje, gledali so ga jako paz-Ijiva in zalostno. Slisal sem, da so omenjuli: „To je 6udno I To js znamenito ttt - Kar je mocuo vznemirilo mojo izvedavost Stopim blize, ter na belem zidu zagledam pola — grbaato, grdo macjo prikazen. Ta podoba je bila res Su-dtvita. Pa se ve<5! Macja prikazen jeokrogu vrat4 imela vrvico. Ko zagledam "to endo, ta strah - druga^e ne morem imenovati te prikazni — nijsem mogel nacuditi se, pa tudi mojega strahu nij bilo se dosta. NapOsled se razvedrim in jamem to prcmisljati. Predno je bi! o-genj prikazal se, visel je madek na soseduem vrtu. Ko je bil krid vstal, takoj so ljudje privreh na vrt, kder je gotovo kedo snel macka inskozi odprto okno vrgel ga v mojo 80D3, za bi me izbndtl, Ko so se zidovi razru§ili, pritsmli «d bili madka na cvrsti omet iz mavca, vsled eesar je vstaia tista prikazen, ki je bila mi pred oLmi Ue prav sems tem bil pomiril svoj razuin, nijsem upokojil syoje vesti. Ta dogodekjeneizbrisljivo >:name-nje bil utisnil v mojo do§o. Po nekolih mesecib se mi pred ofiiTpokaze mackova podoba — in po njeni prikazni sem cesto cuttl nekako kesaoje. Naposled mi je bilo zal, ker sem bil zadavil macka, in po krdmab, v katere sem.zabajal, paziUem,da najdem kakega macka podobnega raujkema macka, da bi ga namestil z njim. Nekega vecera sem zopet poluvinsk sedel v kremi. Nenadoma zagledam nekaj' arnega na veltki posodi, napolneni z rakjjo. Uze popreje sem nekoliko minot gledal v sodee: tSudtl sem se, zakaj tistega predmeta popreje oijseoi zapazd na njem. Stopim k njemu in dotaknem se ga. To je bil crn, jako velik macek, ki je na vsem sveti bil tak, kakorsen moj ubogi Pluton, le da je na prsih imel veliko, nejasno belo pege. Ko sem se ga ii dotaknol,' vstal je,zacel muzati.se ob m«»jo roko — in na vso moc je predel. Podoba je bila, kakor bi rail bilo jake ljubo, ker sem ga rai-loval. Tedaj sem vendar nasel, kar sem i^kal. Hotel sem macka kupiti od krdmarja, ali kr6mar nij nic maral za»j, ker, kar je sam dejal, popreje nij znal, da y\ v hist, in tudi videl ga nij nkoli. Neproneboma sem gladil madka, ako sem odhajal domov, hotel je tudi macek iti z menoj. Nijsem mu brand tega; na poti sem se mnogokrat vstavil—in gladil sem ga. Na mojem domi se je kmalu udoraaijil, kmalu je bd tuii m >je soproge ljubljenee. Kar se tice meae, moja Ijubezen do njega nij tra* jala dolga case. Do cela drugace je bilo vse, — drugace nego sem se nadejal, sam ne znam, zakaj se. mi je tako gnjusila udanost, ki je kazal mi jo macek nepre-oehoma. Kmalu se j) moje goju§enje promemlo, v nurzkost, Kder koli sem mogel, ognil s m se ma6kuf da pa nijis?m muctl ga, zadrzalo me jo samo te, ker sem se spominjai poprej§ojega prekrutega ciua, ki sem se ga sramoval. Nekoliko 5asa takoj iz pocetka nijsem tolkel macka, tudi drugace ga nijsem mu6il, ali cem dalje, tem hujse se mi je gnjusil, da semsega ogibal, kakor kuge, Kar je mrzkost v meni bilo probudilo, ta je bilo to, ker sem videl zjutraj, ko sem ga bil popreje taver cer pripeljal domov, da tudi nijma enega oka. Moji soprozi pa je raaiek prav za tega delj tem bolje bil pQ vSedi. . ., (Konec prili.) SH6#$>vsfcŠ fakeKeta pri volitvi univerznega dekana; 3fc ^poslancev ie zarad teka, iaterpelomlo— vlado in žugali '"To i iztokom, če vlada te reči povoljno ne reši, in ker ima omenjeni dekan virilni glas v dež. zboru, ntj hotel niti dež. gla?ar cd njega sprejeti obljube, češ, -r da je njegova volitev neveljavna, la tega tedaj nastane resen razpar me.l vlado in tiroTski||yftorom in njfetori listi pravijo, da bi moralo minis^sj^ uže samo/ zaradi tega postavoloma, katerega se |g $$vega storilo, odstopiti. Nadalje pišejo „Tiroler S§m«$nw, organ tirolskih federalistov, da narod pričaj^ od njih, da ne gredo več v državni zbor čj|| #j§Pjin kakor .se iz dobrih virov izveda, bodo rir^ $^JP~ ' tovo stopili na pot pasivnega opora po va^e^to f^pt-Drago zaušnico dobi ministerstvo v galislpga dež. $|fc< in, kdor je knez Čartoriskt, odločen ^t^^^^M toval adreso, v kateri se bodo še celojP§|p jMfi nili za avtonomijo svoje in dražil) dejs $r oausjpj tirjali rtšenje tolikokrat zavlečene poljjjjg^ resolucij^, V češkem iz vntoravskem zboru so se federalisti, ali prav za prav CJebi odtegnili zborovanju. Vsileškem zboru je slovanska maojšiua energično proteatovala proti nemškemu gospodarstva in zahtevala enakoprav-u^st jezikov. Tudi v koroškem zboru je poslanec fcjiu-*" spieler zahteval, da se slov. naroda dado narodne prane*, ter da se vsaj zapisniki izdajajo tudi v slovenskem jezika. Nij so bati da ne bodo tudi vrli slovenski poslanci v atajerskemzboru povzdignili svojega glasu/.a teptane pravice svojega naroda. Kaj pa v deželni dvorani v Ljubljani, v glavnem sloveuskem zbora? bo uprašal vsak slovenski rodoljub, basjravno počasi, se vendar tudi v Ljubljani nekaj kuha. Uie se sliši, da hoče narodna večina izročiti preiskavo volitev Kalt.eueggeija in Suppan-a posebnemu odboru, in če zbor zavrže obe volitvi, bo le minister-atvo še ? veči zadregi, kakor je zdaj vsled postopanj i tirolskega zbora, ker Kaitonegger jo po sejanjem nii-nisterstvu iz manjšine zbrani, deželni glavar in blaraaža bi bila neizmerna, če bi moral kot tak zapustiti deželno dvorano. Nadalje se je nadjati, da bode dež. * zbor kranjski tudi. letos obrnil se s po^bno adreso na \ Njegovo Veličanstvo, da se pritoži čez krivice, katere se delajo slovenskemu narodu po iniuisterstvu in njemu privrženi birokratičui manjšini, tako nedosledni, da je prišla letos zopet v tisti zbor, katerega je lani proglasila za nepoatavnega in s protestom zapustila. — Mi kličemo tedaj kranjskim poslancem: Hajdi na noge! Cm je ugoden, če začnejo vsi federalisti edino in odtočno postopati, bo v kratkem konec nenaravnega stanja v Avstriji!— Konečno pa se moram» ozreti na naš goriški deželni zbor. Letos so v našem zboru jenjali prepri zaradrav-nppravaosti slovenskega jezika; Italijani so se morali v^a^i odločnim in pravičnim tirjatvam slovenskih poslancev. 'Kerje tedaj jenjai prepir zarad jezikov, ker nij vlada predložila zboru nobene važne postave, in ker tudi nas slavni dež. odbar se nij po radi!, da bi izdelal kakih važnih predlogov,-je letošnja sszona jako mrtva in čudili se bodo čitateiji, čj j m povemo, da je po pivih dveh sejah večina poslancev odšla na dom, da sa ša v odsekih malo ali nič ne dela ia tda nij . tako hitro pričakovati kake javne seje. In vendar so zdaj tako važni časi, da bi morali naši poslanci pogo-stoma posvetovati se, kaj bi b.io storiti, da se po - mdgbčo3ti odvrne deželnim zborom in deželni.. samoupravi preteča nevarnost Naši Italijani so sicer jako rom ko popreje naSim nasprotnikom v zasmeh in zani* eevanje. Zdaj pa amo vendar dospeli do tega, da mo-rajo na§i nasprotniki v poStev has jeinati in n&s 8po-atovati. AH to je se premalo, pravenm cloveku in pia-vemu narodu je skrbeti, da ga drugi fiaste in tudi to pndobimo, afco homo vse mo6i napinjali in ako se bodo p rid no uo.li vsi atanovi. Ja&ti jih mora misel, da dclajo a tern ffebi in domovini v korist. Kaj nam je pa pomagalo do tega, katerim uzro-kom se iraamo zahvaliti? Trije so ti uzroki, Prvi je, da smo uie nekaj let brali, pisarili in se u&li, in da smo to sturili v narodneni jeziku. Dokaz je lehak. Tudi popreje snio imeli Sole v dezeli, today uemskem jezi-ka jese ucito in pisalo vse. Vprasamo pa, kedaj ste kmetski statejSi Sloveuci slisali, da so kmetski fan'ije in. dekleta stopali na gledaliSgue odre, da so fantje pevali vlepem cetverospevn, da so kmetje javno govore govorili, ali da so izSoIani kmetje casopise bifili. Nikdar se n j kaj takega culo. Naspiotuo se je shsalo in videlo, da nij bilo optisila (sagre) brez tepeske, rarjevali so se in eel6 pobivali skoro pri vsnkvm,ljudskem sbodn. Drugi uzrok je svoboda. Ako clovek sam za se pametuo dela in skrbi, svojje. Veseli se potem in po-nosen je uajmanjSega uspidia, zato dela rad. Tako je tudi ?>ri narodu. Mi nzivarao sieer malo svobode, a snteli smo za se tobko delati in skrbeti, kolikor smo uze storili, in to je vendor nekaj. Da, se veliko je, ce nas prinieijarao se minimi nasimi pred-dedi, ali pa z naSiroi podloznimi oeeti. Velik razlocek je celo mej nasirai kmeti, kisosvobodni lastuiki svoje zerolje in mej revnirai koloni na laski raeji. In tako je res, kar je trdil neki francoski govornik, da je en svoboden clovek ve& vreden nego sto suamb. Tretji ozrok je trdna volja, a katero smo dozdaj detail. V vsakdanjem zlvenji vidirao, da ljudje brez take volje ne dosego «iL, in tuka je tudi v javnem zivenji. Ako bomo tedaj krepke in zelezne volje, da-spemo do veljave incasti, in nijmnmo se bati niceaa in nikoga. Naj nuSi nasprotniki, v svoj nemski ali laski rog trobijo, kolikor bote, naj nas zatirajo; nu-rodnosr, svoboda in napredek na podlagi krepke volje nam bo $&tf ki nas bo ubranil vseh uapadov. Dopisi. V Gorki 14 novembva 187. Desiravno dnevuje naS dozelni parlamentic, vendar nij poznati posebnega raz-loeka v javnem politiCnem zivenji, poprejsna leta smo se Slovenci in Italjani, ce ne poprej in poznej, vsaj ob sesijak dez. zbora prav pisano gledali, a letos veja nek pourizrjiv duh, Italijani senam Slovencem saj na videz kazejo pravicni in pidjazni in mi Brno za zdaj zadoljni, da se na§im poslancem ne stavi ovir, ce kocejo govo-riti v dei. zboru v svojem maternem jeziku.— Kar je receno glede pomirljevega duha mej ltalijani iu Slovenci, ne velja tudi glede sloveuskih poslancev. Tista nezaupljivost in tisto svojatstvo, katero smoobzalovali lansko leto, moramo obz»lomti tudi letos. Nasprotna poHticoe teznje,. naroina navdusenost pri eoi iu kori-stostovje, pa osebna politika pri diugt straoki bode Se dolgo casa ovirala ediuo postopanje v vsih vpraSaujib, posebno vsuko inicijativo in vsako odiodoo postopauje v korist na§ega carodn. Pa eenm bi peli jeremijade, saj pa nas narod po dezeli dobro oapreduje; politidni rnzvoj naroda ohjema zmerom veci kroge in kakor so Krasevci letos pokazalt, da so faktor v politiki, tako seje nadjaii, da se bo vsh goriskihSIoveucevpolastila prava zavest, upljivajoda na vse poslance. Torej po-cakajono casa in pravi principi bodo povsod prodrli tako gotovo, kakor gotovo je nas narod na pota na-predka. Gorica ima po dolgth bojih zopet zupaua. Po dolgi vojski mej ltalijaosko-liberalu© ali Isoncevo stranko in italijansko-vladno-katohsko, pod vodstvora Pajeija, je zadnja zmagala, razumi se, da s pomocjo vlade* katera je potrdda vubtev staresinov Strekelj-na in prosta barona CodeDirja, desiravno je bila ve6ina p^prejsnega staresiustva, kateremu pristoja po mestnem Statutu pravica potrdilve, volitev onih dvoh gospodov zatrgla. Slisalo se je ce o, da bode staro staresinstvo toiilo miaiaterstvo pri drf&vui sodniji zarad nepostav-nosti OQe potrditve; a ostalo jo meuda pri -besedah, Isonceva stranka se je udala nemilostni osodi, da je zgubdb mestoo krmilo iz rok, L kateremu teako tako bitro yefi pride. \r sabotp je bila volitev novega za-pana; vsi svetevalci, raznn enega, so biii nazoci. Baron Codelli kot atarotni predsednik skopdino s kratkem, pa jedrnatim govorom opominJBj da voli vrednega moza, ki marsikaj zboljSa in uravna, da bode mesto na verak; in moralni podlagi napredovalo. Desiravoo jo g. prost prav inirno iu nestrastno govoril, je vendar nektere hibe t prijasni oblrki delil na poprejsno staresinstvo. Pri volitvi so jo pokazabj ^a je gw*f Coronitii, bivsi c.k, namesiuik enoglasnoaa iupana moljen, Nazo^e Ijudstvo je to volitev z nav-duSenimi neviva*-klici sprejelo. Rivno s tako navdu-Senostjo je bil sprejet" kratek hastopui govor novega z«pana. Potam je skupscma volila za 1. adjunkta g. Wiljema pi Ritter-ja in za 2. adjuukta notarja Peri-nello-ta. S to volitvijo se erne reci, da je viadna stranka p^olnoma zmagala, in deairavno so Ison^evicr tudi zadovoljni, vsaj na ViJez, z novim Sapanonii je veudar njib stranko zadelo veliko zto, kajti Pajer, nad katerem si radi jezo hlade, je gospoi situvacije. Slisaio se je te dni, da pride cesarica iu vsa ce-sarjeva rodbina v Gorico, da so se ? ta nam^a uie najele razne palace; a danes se je nada> polegla iu no more se porocati n d gotovega. Bil je tukaj zdrav-uik Nj. Vehcanstva in dvorm aaceluik Nopcsa, ogle-dala bta si visoka gospoda palafie in se na'taucno iu-ibrmirala glede poduebjar itd. a 6e sta ugoJno sporo-eBia, to je veliko vpraSanje. pGorzer Zeituug14 Gorieo obsava z listi na po-skuSujo; Mit Stiri bste ja izdala in vse 4 na poskuS-njo; pr»vijo, da zato toiiko, ker se prva stevilka mj dopadlu, in ker so nje patrotti bogati. Dozdaj nij „G6r-zer Zeituug" Le n>0 zanimivega povedala, razun to, da so glavni jeziki na svetu, angleski, nemSki, francoski in spanski; ruskega iu itabjan&kega jezika za „Gbr-cercoK mj na svetu. > V Ljubljani 5. nov. [fey, dop.] {t seja kranjs-kega dez. zbora.) Danes ob 11. uri bila je prva seja kranj. dez. zbora, Prislo je 28 poslancev v zbprnico. Dezelni predsednik grof Auersperg pozdravi zbor v nenUkem jeziku, toda spodtikaje se i malo nerazumljivo, tor ob enem predstavi deMnega poslanca Kalt6negra kot novega de2elnega glavarja, cigar volitev pa se od lan-skega leta visl na niti. Vitez Kalteneger potem v znamenje obljube poda dez, predsednikn desnico, nato prosi neinski, da ga zbor podpira v teSavnem delovanju kot predseduika, pomeSa nekoliko fraz v slovenskem jeziku, obljubuje, da bo vedno sodelaval za blagor do-movme (nemSka^l; konecno se zopet nemski zaUvaljuje Auersprgu za svojo volitev in kazo3 na cesarjevo po-dobo nad saboj zakl^e nui trikratno nhocb4 i „slavau; narodnjaki zaklifiejo „8lava*, nemSkutarji paBbocblB Potem Auersperg v imemi vlade obeta de2elnemu glavarju svojo pomoL, prebere vladne predloge in ob-Ijubi, da pride slovenski tekst pozneje (sicl), Zdaj se volita dva ravnatolja i dva verifikatorja, fevoljena sta za ravnatelja: dr. Poklukar i dr. Zavinsek. Za vo-vifikatoija pa dv. Costa i Dezman. Na to dr. It a z lag izroCi dva predloga in sicer prvega zaradi proSnje do Njib. Vel. za pomitoScenje 09 bobinjskib obsojencev, kteri so so obsodili v zadnjem poletju zaradi upora pri vladmb naredbab o gozdnib sln^nostih po §. 68. in 09, kaz. zak. ua dve i vecletno jeco. Narodni poslauci in nstavoverec grof Turn pod-pirajo ta predbg. Drugi prediog dr. Razlag-a obsega zahtevanje urejenja gozdnih sluznostij v Bobinji, i v ta namen volitev 7. udov zbornice, ki bodo to stvar pretresovali. Narodni poslanci podpirajo ta prediog, kakor tudi grof Turn, grof Margeri, dr. Zavinfiek in Langer. De2. glavar prebere predloge i prosnje dosle dei. zboru, i naznanja da se je poslauec Karel Rudj^ od-povedal drzavnemu poslanstvu. Volitev druzega poslanca namesto njega bo dez. glavar ob primernem casu postavil na dnevui red. (II. seja 7, hov.) Ob */, 11 5e le se pridne seja, Zapisnik prve seje prebere se v slovenskem, potem se v nem§kem jeziku. Predsednik oznani, da se bo odslej zapisnik vedno le v enem jeziku bral, in sicer enkrat slovensko in enkrat nemsko. Proti temu nib6e ne ugovarja. Dr. Zarnik izroca peticijo obLin: Trebno, Litija, NoTomesto, KoBtrirnica itd. na Dolenjskem, da naj se cesta crez Bogensperk ne posiplje ve5, temu6, da se na-pravi nova crez lipinsko bukovje. Ko se dr. Bleiweis izroci peticijo Vrhn&anovza potrditev obc. volitve na Vrbniki., ter interpelacijo, da vlada ne bi dopustila c. kr. uradniku Muleju na Vrhniki, da bi se §e za naprej pedal poleg svojega posla z raznimt kupcijami, in ko se oboje izrodi peticijskemu odheku, pri6ao se volitve raznib odsekov, Volijo se za: 1. finavcni odsek: gg. Bleivreis, Costa, Murnik, Poklukar, Irkid, V. C. 2upan, Zavinsek, Kromer i Dezman; 2. peticijski odsek: gg. Barbo, Pintar, Bazlag, Zarnik, Turn; 3» porocevalni odsek: gg. Svetec, Zarnik, Tavdar, Kozlar, Langer, RudeS, Apfaltrern; 4. aolski odsek: gg. Svetec, Gabrijan, Toman, Bleiweis, Costa, Desman, Atyfaltrem; 5. obciuski i cestui odsek: gg. Ranlag, Murnik, Kotnik, Karol Budei, Zagorec, Costa, DeXman, Ap-faltrern. Vladni prediog ~ z nadrtano postavo ob uravnavi uditeljstva pravnih razmer i porodilo dezelnega odbora o tern, izrodi se Solskemu odseku. Vladni prediog, s katerim se razglaSajo dolo5be o posredniStvib v poravnavno skuSnjo mej prepirajo6imi se strankami, se izrodi obdinskemu odseku. Prediog deSelnega odbora zaradi place sluglne pri sekcijab v dez. bolnisnici se sprejme. Odsekom se izroci: porodilo dezelaega odbora o zakladib razli^nib nstanov za 18751, i racunski sklep za leto 1871; porocilo dezelnega odbora i predlozi-tev proraduaa normalnega Bolskega zaklada za leto 1^73 slednjia nujni prediog del. odbera, da se oddelek posilne delalhiec zafiasrio prepnati v jotabo za norni§nico. .**';¦ * ^ « kozfttit Hrvatska regnikolarna deputacija v PeStC; je dovrSila svoje delo in izroSila svoje ^ tirjatve v po^ sebni spomenici Ogrski enaki deputaciji. O teh tirjatvab spro^ovprpio pri drugi priliki. Samo bojimo se, da, jib ne bo tako sprejela ogrska deputacija in vlada, desiravno. so praviene^; kajti ravno zdaj ko gro za poravnavo, se o^'sja; jV)^* jako neprijazno kaze' Hrvatoin. ' } Tako na priliko se M\, da ^Ide YakAiioVifi zopet v Zagreb banovati in te. dni je dobil ThAfusr Jozefov red glasoviti 2uvi6, Hi |e icot desH, roja Kauchova izdal znani ^galgenpaient*' za Urtm* Hrvalje ne smejo v Pesti wkati svoje srec%, arn^ak doma in v avstrijskem SlovahstvuV W jih jem-p se bo u6Ha sknSnja. Sfbsko naTodno skup§5ino ;|e v intenu; kn$| minister Blazuavac 6. t. m. sklerill; knez i ministri so se uie vrnili iz Kragujovaoa v Belgrade Euska vl*da Je natoclla v nemSkih in belgiskih fobrikalt ogEonmo Sterilo kanonov, inrusM agenti obetajona-gratio za hitro zgotavyenje. Kakor se slisi bode voljen zopet Grant za predseduika zedinjenih amerikanskih drzav. Dofenini pozor! Ker yWjub veckratnenra vabilu nekteri zaosta-le naro&iine ne pofiljejo, bomo v prihodnjem listu za-&U tirjati jih po listnici upravnistva. —Naj se tedaj podvjza, kdor node, da ga javno ne tirjamo, Upravntetvo „So6ea Razne vesti. (%'uvn hnjiffn.) Ct. Joze Kolman v Ljnbljani I naraerava v slovenskem jeziku izdati zgodovino evrop-skill drzav od druge polovice 18, st. notri do sedanje do-be. Ta zgodovina, katero je v italijanskera jeziku spisal R, a Walter bode v 108. xvezkih a 20 soldov prifila na svitlo. 15% distega dobodka je odmenjenih dobro-dejnim napravam. Naroda se pri g. J. Kolmanu, ali pa pri bukvovezu Miheljadu v Ljubljani. (t»*vl «n««0 *z I-jubljane se nam pise, da je [ 12. t. m. prvi saeg jogpobelil. Tndi iz Gorice smo da- I nes (13. nov.) videli prvi sneg po bliznjih gorab, tako | na Sv. gori, na gori sv. Valentma i sv. Katrine. V i Gorico samo se pa se nij opal. I <*'»* 4e*elari sfe«r) 5. t. m. ste bili dve seii, o j katerih smo uze porodali, potem nobene ved* Dezelni j odbor in izvoljeni odseki pripravljajo zdaj tvarino j za prihodnjo sejo katera bo v petek 15. t. ra. o 5 uri j popoldne in za naslednje. Na dnevnem redu priliod. | . zljorove seje so-te todke: 1. Odsekpvo porodilo ob v-ladnem predlogu zastran doneskov pokojninski denarnici, katere naj bi pladevali tisti uditelji javnib ljudskih 5ol, ki se premestijo iz drugib dezel na Gorisko.— * 2. Predlog dezelnega odbora za stran razdelitve obdin-' skih zemljisc lokavskih. - 3. Predlog dez. odbora, kako naj se urede plade dezelnim uradnikom. —- ; . 4. Predlog dez. odbora zastran placila potnin de/.elne- i . mu zdravstvenemu svetovalcu.. j Poslanec grof Strassoldo je tudi prosil 4 tedne j dopusta; imamo tedaj uze 3 dopustnike. (JTawa* *r»il»i») 28, t. m. od 10. do 12. ure prepoldne in od 2. do 4. ure popolme se bode prodajalo v dezelni palaci v Gorici na javni drazbi zelezje, ki se je vzelo iz nekdanje posilne delalnica gorifike. Zelezje je raznovrstno in sploh se prav dobro ebranjeno; posebno ga je veliko, ki se lehko neprede- • 1«qq za ograje porabi. Prodajalo se bode v primernih razdelkih. Klicna cena je od 4 do 6 novcev funt. ttt. p4 cenihii komisiji, pri §olskem svetu in cestnem odbom, se je ob enein delovanje odlocilo, pri kojem %i jm, kot Vas ztatopnik zraven bM m se za Va§6 korist truditi moral. Ulovekn pa je nemogoSe vec ne-go v enem kraju biti, tako tudi jaz ne morem v vseh krajib nazoaen biti. Ce^ paj pogledam vaznost vseh ifirm omenjemh oddelLov, pri kojih sem odloden Vas zastopati, se mi vrine vprasanje, kaj mi je storiti, da izpolnim svojo dolznost v korist gvojib volilcev?. Da bi resil to vpraSanje, pretnbtal sem naj prvo vaznost, de2elnega zbora, in. nasel sem vazne in razli6-ne opravke. NajvainejSepasemidozdevajo narodnostne razmere, ki hocejo nasema narodu nnieiti to, kar si je dozdaj piidobil. Pa va2na jetudi cenilna homisija, ktera ima dolznost zeraljisca ceniti, pa kateri cenitvi se bode v pri-bodnje postavno davek placaval. Dalje je njena dolznost zemljiSea po vrstah nrediti. Pri vrsdenji pa more zme-rom pred ocmi iraeti ne le samo zemljisLa ene obdine ampak tndi celega okraja, dezele, in celega cesarstva. Se vec, ona mora lego in podnebje vseh navedenih krajev pred ocmi imeti, za to, da se bo cenitev v da* hu postave popolnoma izvrSila. Ta li pri solskem sveta nij poslovanje brez vaznosti j posebno zdaj, ko gre za napravljenje preiidarfca za prihodnjo leto 1878. in ce se pomisli, kako je ljudstvo razd»*a eno s tem, da mora letos 52% placevati, da si je ta le trohica proti tcma, kar Solska postave zahteva. Tudi pri cestnem odboru gre za denar in naklade, katere morajo veliko o njih trpeti brez posebnega vzltka, Tedaj povsod je vaznost, povsod bilo bi potreba biti. Ker je bilo postovanje cele cenilne komi-sije v dejanji, obrnil sem se s proinjo naslanjanje se na postavo in podlago ministerskih inibrukcij, po katerih se mora delo komisije tako odlotiti, da zamorejo ndje tudi svoje opravke opravljati; obrnil sem se tedaj do gospoda |predsednika cen. komisije, da bi, dokler traja dezelni zbor, potovanje nehalo. Po zdatni podpori gospoda btrona^ Tako-ta, kateri so se vsi drugi udje cen. kom. ra/.en dveh uradnikov pridru^di, se je gospod predsednik mojim pro§njam udal. Zatega delj ie cenilna komisija nebala dalje poto-vati na 4. dan tega mescca, in jaz sem mislil, da po takem mi bo mogoce vsem dolznostim v okom priti. Kajti, ko bi bil v Gorici kot dezelni poslanec, bi mi bilo mogoce tndi pri solskem sveta in cestnem odboru na-zocnemn biti. Nenadoma pa mi dojde naznilo, da na ukazvise oblastnije iraa cenilna komisija 11. nadaljevati svoj obliod. Proti takemu nepostavnemu in ljudstveni koristi nasprotn«mu odloku bi koj bilo potrebno protestova-ti, kar pajezarad oddaljenja eden od druzega uda cen. kom. za zdaj nemogoce; znalo pa se bo ob svojem casu tudi to zgoditi. Kar pa mene zadene, reci moram, da j izraed vseh mojih dolznostij dam naj veco vaznost o-pravkom ceninilne komisije.. Ker se pa na protest malo zanesem, odlo5il sem za zdaj, najprvo delalnosti ko- I misije se udele^iti. *) . j Ako se spostovani gospodje volilci z m^jim mne-njem ter postopanjem ne strinjate, Xelim Va§ glas sli-sati; ker pripravljen sem za Vas po svoji modi vse storiti. ilfMtijw Roljali. Kmetijske i irgovske vestt. i. Iz Vipave 5. nov. [Izv. dop.J Napredek je geslo se- r danjosti! Draec se starih navad ne dobivanv) sred-stev, da bi mogU ce dalje ve6im potrebam naSe dobe zadostovati, iskati nam je torej novili. Ljadstva, ki tega nijso se spoznala, tavajo po temi nevednosti, ki so jo podedovala od svojih prednikov, bolebajo na po-manj kljivosti prejsnjih rodov. Dah casa brezobzirno dalje biti, kedor ga dohaja, godi se mu dobro, kedor zaostaja, gre rakovo pot, ker obstanka nij. Kakor sta si pa telesni in dusevni stan pri posameznem cloveku v tesni zvezi, eden upliva na drugega, tako tudi pri | celih ljiuhtvih upliva telesno ali materijalno 'stanje na ' i dusno. Materijalno zaostala ljudstva postanejo robje, I hlapci napredujocih. Materijalna odvisnost dela pa I tudi nemogoco dusevno samostojnost Dub se ne more j j prosto gibati, ne more se dvignitt do spoznanja prois- ! vodov nove dobe in njihove koristi, ne more si jih { prisvojiti. Za neznanjem. hodi nezaupnost do vsega I uovega. Prehajajoc od ljudstev sploh, na slovenski na-rod, nahajamo vse te zalostne prikazni pri njem. Ra- I zumni mozje lotili so se tezavnega dela, zaceli so mej slovenskim ljudstvom omiko siriti, a njihov trud rodil je premaio sadu; uvideli so, da je treba ljudski bla- [ gostaa najpreje povzdigniti, potem stoprv more o-mika vhod mej ljudstvo najti. Zacelo se je tedaj zi vabno delovanje v tem zmislu. Snunejo se drustva v j povzdigo razlicnih oddelkov kmetijstva, napravljajo se kmetijske Sole, da se slovenski mladenici ude ttmnega kmetovanja, ustanavljajo se narodni denarni zavodi, ki domaci denar zbirajo, da mu nij * treba mrtvemu, ] brez obrestij pri posameznikih lezati, posredujejo iz- I posojevaoje po premozenjskih razmerah ali drugaie do- *) R*8, da je cenilna komisija vaSna, a §e *&2nej§i se nam sdi dei. Jsl>or, posebno pa flnattini odsek', v katerega je ixroljen fusp. Doljak in ia res preti v del. sbora naieiua naroda agttba ake tt&ko pridobljeno pravice, kak^c g. poslanec prati, potem mora on kot. strainik aacodnih pravic, na najva2aej§em mestti stn»2;ti. voljno varnosb obetajo5im in sploh mogoca delajo veli- ka podvzetja, ki so pogoj materijalno samostojnosti | vsakeg t naroda. Po denarnih zavodih Siriti se bo za- I cela kupdija, ta pri Slovencih komaj v p jvojih lezeci vir blago^tanja; - ^alostno je vid^ti, ce se kaki kraj I nale domovine ne udelezuje pri tem delovanji, tem za- j lostueje 6e je kraj od prirode bogato obdarjen Z vsim, [ kur more cloveku zivenje JajSati in prijetno^ delati. Moremo si pa bogatej^e od prirode obdarjen kraj nii- sliti, kakor jevipavska dolina? In kako je tukaj vse pri starem! Naj tedaj bagovoljnim citateljem v nekolikih dopisih razlozim razmsre na Vtpavskem, kakor se nam kazejo od gospodarske in narodae strani. Ugodna tla in gorko podaabje store, da na V.pavs* kem. rodi m dozori najplumentlejse sadje. Vipavsko sadje odlikuje se posebno sladkobo in ker je zgoduje, iL6e se na saduih trgih po velicih mest h pDsebno na Du-n»ji, in se iz tretje roke po neznansko visoki ceni pro-daja, n* pr. stoji (kakor je ravno zadnja jSoea14 po-| rocala) funt auguStane iz prva 80 kr. — 1 gold., in je vipavsko grozdje tudi v casu, ko imajo tain trgatevin je tedaj domacega grozdja obilo na trgu, vselej fie enkrat tako drago, kakor doraace (avstrijsko). Iz avstrijskega grozdja pa napravljeno vino spravljajo in razpodiljajo v buteljah, kako pa je tastvar pri nas?! Lepa mareli-ca, hrudka, breskev, figa dobi se v delikatesnih pro-dalnicah za 20 30 in de^ez krajcarjev. Koliko se pa prideluje pri nas tacega sadja, ki se na Dunaji po i-menovani ceni prodaja? Sila malo in koliko bi se ga laliko pridelovalol- Vipavec nikdar nij bil sadjerejec, sadje od nekdaj pri njem skoro divjo raste. Ali nij smeSno t >, da vipavski kmetje, katerim bi sadjereja lah-ko toliko ali pa se vec cistega dobicka donafola, kakor vino, && cepljenja poglavitnega dela pri sadjereji ne umejo in da so bili na glasu nedavno in so ie zdaj cepljarji, katerih je vsaka vas po enega imela, ali pa | se po^enega neki so za svoje delo dobro placiio tir-[ jali, deravno so veci del svoje rokodulstvo slabo umeli, V najnovejsera casu se ventlar nahaja nekaj tacih. ki se za to red nekaj vec zmenijo. Dajepaua Vipavs-kem sadjoreja §e]v prvotnora stanu, nij se cuditi, 6e se pomisli, da je bilo Vipavcu sudje sicer dar bozji, ali le samo kakor nekak privrzek, s katerim si poieti v hu-di vrodini usta malo oslads zejo malo pogasi in slino ! naredi, po zimi pa iz suSija krop skuha, katerega je i pa bogme zelodec zalosten. 0 kupciji be sadjem ua Vipavskem se ne more govoriti, kajti kar Budanjci z o-slici vLjubljanospeljejoali kar brzonoge Vipavkev jer-basih v Trst ali na Pivko zneso, so ne m >re imenovati kupdija. Ocividno je, da pri takih razmarah sadje ne more imeti cene i da kmet svoje pridelke ne more v denar spra-viti. Kaj ostaje druzega nego sadje v zgoraj imenovaiii na-men susiti (ali ko bi uze vsaj to znali) drago pa, ki nij za ' susenje pripravno, v zganje sezgati. Kaj bi bili na pr. \ letos Vipavci se sadjem poceli, ko ne bi bil sam bog par | Danajdanov v dezelo poslal, kiso ga pokupili inza do- | ber dobidek na Dunaj spravili. Mozje to pa sadje pla- ! devali, kakor so sami hoteli, saj nekateri si se nijso f upali prasati jih po ceni boje se, da jih ne zap.jde z ; blagom. Pisalec teh vrstic je sam slisal od zenske, ki je doraov prised§i na vpraSanje, po eem jej je Dunaj -dan cesplje placal odgovorila: .kaj veml vaga, kakor \ hoee, plada kakor hoce, saj clovek ne sme rect, da je 1 ziv.* Recite Vipavci, nijli to zalostno, da se tujci z va-Sim dobrim blagom norcujejo. Dunajcan, kateremu | zemlja ne rodi tako pie men i tega sadu, potuje okoli, I da si se sadno kupcijo bogat denar sluzi, vi pa se last- | nega blaga ne znate na tig spraviti. Da se v tej za- I devi dezeli pomaga, preudari naj se tale moja misel: | Osnuje naj se drustvo za sadno kupdijo; ce se nihce | ne najde, ki bi temeljito poznal to kupcijo, po§lje naj | se eden na drustvene stroske na Dunaj, da se tarn v tej struki izuci, stopi naj Vipava v kupcijsko zvezo z r Ljubljano, Gradcem, Dunajem, PeStom. Po tem naci-nu ostajal bi ves dobidek doma in sadje dobilo bi bolj-So ceno, kar bi bilo drustvenikom prav in koristno ; kmetom. Pa uze ko to misel pisem, vidim, kako se | bodo nekateri. mojemu nasvetu posmehovali. Jaz ne jemljem patenta na svoj nasvet, marved zelim, da, kdor | boijsega ve, priobci; vsakako pa naj se stvar dobro i premisli. — Da bi se Badjereji zdatno na nogo porno- 1 glo, uvideli so nekateri potrebo vino-in sajerejs- I ke sole. SLAP se je odlocil za kraj Sole. Vsaklpa- I -vec ve, gada ne le razumniki, ampak tndi priprost kmet | uze spoznava to potrebo in si zeli Sole kar najhitreje. I Maloktera ideja ukoreniniia se je tako hitro mej ljud- " stvom, kakor ta, za njeno uresnidenje se pa veliko prema- | lo stori vkljub velikodusnosti ipavskega grofa in vklj ub I taboru, Nekateri mozje, ki.bodo o tem odlodevali, fie ne I spoznajo te potrebe, ne koristi, ne obcnezelje Vipav- I cev. Kaj dela nas poslanec? Vedi del seded molci, | j ali molded sedi. Po raojem mnenji treba je v dognanjo I j tako vaznega zavoda naodlodilnem mestu neustrasene, E temeljite, prepridaine besede in ne le pobozne zclje [ | Ravnokar se snide dezelni zbor in Vipavska Sola ima 1 | priti na posvetovanje in sklep. Zdruzite se torej Vi- I I pavske obcine in piodpisite peticijo za Solo, izrocite jo I svojema poslanca in zahtevajte, daVam z vaerai silami I solo pribori. -«-_. I Izdavatey in odgovorni nrodnik: VIKTOR DOLBNEO. - Tiskar: PATERNOLLI y Gorici,