SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
za občine
Črnomelj,
METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
Št. 6, leto XXVI
Cena 800 din
20. aprila 1989
r
VSEBINA
A
OBČINA ČRNOMELJ
83.	Odlok o spremembi odloka o oplojevanju živali in ukrepih v živinoreji na območju občine Črnomelj
84.	Odlok o dopolnitvah odlokov o financiranju in določitvi prispevnih stopenj za zadovoljevanje potreb samoupravnih interesnih skupnosti gospodarskih dejavnosti v občini Črnomelj za obdobje 1986—1990
85.	Odlok o uvedbi melioracijskega postopka »Maline in Štreklje-
vec«
86.	Odlok o turistični taksi
87.	Odlok o določitvi odstotka od povprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče
88.	Odlok o določitvi povprečne gradbene cene in stroškov komunalnega urejanja
89.	Odlok o proračunu občine Črnomelj za leto 1989
90.	Odlok o ravnanju z odpadki na območju občine Črnomelj
OBČINA NOVO MESTO
91.	Popravki objavljenih sklepov in tarif v 4. in 5. številki Skupščinskega Dolenjskega lista v letu 1989
92.	Spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000
93.	Spremembe in dopolnitve družbenega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990
\________________________________________________________________
94.	Odlok o sprejetju lokacijskega načrta 20 KV daljnovoda Gotna vas — Cikava
95.	Odlok o sprejetju ureditvenega načrta razdelilne postaje 110 KV Hudo — 1. faza z razpletom daljnovodov
96.	Sklep o ukinitvi javne poti k.o. Bršljin
97.	Izid glasovanja o uvedbi samoprispevka v občini Novo mesto
98.	Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi najvišjih cen
OBČINA TREBNJE
99.	Odlok o spremembi območij katastrskih občin Jelševec, Trebelno in Žaloviče
100.	Sklep, s katerim se odreja javna razgrnitev osnutka prostorskih ureditvenih pogojev za naselje Šentrupert
101.	Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Čatež
102.	Sklep o uvedbi samoprispevka za območje krajevne skupnosti Čatež
MEDOBČINSKE OBJAVE
103.	Sklep o spremembi cen geodetskih storitev
104.	Odredba o spremembi odredbe o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in za dovoljenje za prodajo mleka v letu
Občina Črnomelj
83.
Na podlagi 7. člena zakona o ukrepih v živinoreji (Ur. 1. SRS, št. 17/78 in 29/86) in 174. člena statuta občine Črnomelj (SDL, št. 14/82) je skupščina občine Črnomelj na seji Zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. 3. 1989 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBI ODLOKA O OPLOJEVANJU ŽIVALI IN UKREPIH V ŽIVINOREJI NA OBMOČJU OBČINE ČRNOMELJ
1.	člen
7.	člen odbora o oplojevanju živali in ukrepih v živinoreji v občini Črnomelj (SDL, št. 13/87) se spremeni tako, da se pravilno glasi:
»Rejci plemenjakov zagotavljajo oplojevanje živali vse dni v letu. Organizacije, pooblaščene za oplojevanje domačih živali, morajo zagotoviti osemenjevanje za vse plemenice vseh rejcev vse dni v letu, razen 1 .januarja, 1. maja, 1. novembra in 29. novembra.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 320-113/87 Datum: 24. 3. 1989
Predsednik skupščine občine Črnomelj: MLADEN RADOJČIC
Na podlagi 40. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Ur. 1. SRS, 8/82), 49. člena zakona o cestah (Ur. 1. SRS, št. 2/88 — prečiščeno besedilo), 36. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. 1. SRS, št. 3/81, 34/83, 24/85,1 /86 in 11 /88), 15. člena zakona o pospeševanju proizvodnje hrane in zagotavljanju osnovne preskrbe (Ur. I. SRS, št. 46/86), 11. člena zakona o uporabi predpisov in reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Ur. 1. SFRJ, št. 47/83 — prečiščeno beedilo) in 174. člena statuta občine Črnomlej (SDL, št. 19/80) je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. 3. 1989 sprejela
ODLOK
o dopolnitvah odlokov o financiranju in določitvi prispevnih stopenj za zadovoljevanje potreb samoupravnih interesnih skupnosti gospodarskih dejavnosti v občini Črnomelj za obdobje 1986 — 1990
1.	člen
Zavezanci za plačilo prispevkov iz dohodka, opredeljeni v:
1.	členu odloka o prispevku za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe, ki ga v obdobju 1986 — 1990 plačujejo zavezanci, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu (Skupščinski Dolenjski list, št. 7/86);
v 1. členu odloka o prispevku za vzdrževanje in varstvo cest v občini Črnomelj za obdobje 1986 — 1990, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana samoupravne cestne skupnosti za obdobje 1986 — 1990 (SDL, št. 7/86); v 2. členu odloka o združevanju sredstev solidarnosti v stanovanjskem gospodrstvu v občini Črnomelj za obdobje 1988 — 1990 (SDL, št. 12/88);
— v 2. členu odloka o določitvi obveznosti prispevka za samoupravno interesno skupnost za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe v občini Črnomelj (SDL, št. 3/88) so tudi organizacije združenega dela in delovne skupnosti s sedežem izven območja občine Črnomelj za svoje poslovne enote s sedežem na
območju občine Črnomelj, med katere se štejejo obrati, prodajalne, skladišča, predstavništva in druge delovne enote.
2. člen
Prispevki se plačujejo po naslednjih stopnjah: a. iz dohodka, osnova bruto OD:
— za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne
rabe	2,5%
—	za vzdrževanje in varstvo cest	2,6%
—	za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu	2,0%
b. iz dohodka, osnova zmanjšani dohodek:
za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe, in sicer:
—	za program družbeno organizirane proizvodnje hrane	1,13%
—	za zagotavljanje osnovne preskrbe	0,16%
—	za program občinskih blagovnih rezerv	0,38%
3.	člen
Sredstva iz 2. člena tega odloka zavezanci nakazujejo na naslednje žiro račune:
a.	samoupravna interesna skupnost za komunalne in cestno dejavnost občine Črnomelj (2,5%):
—	komunalne dejavnosti:
521100—842—005—4218 gospodarstvo 521100—842—005—4223 negospodarstvo 521100—842—005—4239 samostojni obrtniki
—	cestna dejavnost: (0,6%)
521100—842—005—609 gospodarstvo 521100—842—005—614 negospodarstvo 521100—842—005—61402 samostojni obrtniki.
b.	samoupravna stanovanjska skupnost občine Črnomelj (2,0%)
521100—842—005—1814 gospodarstvo 521100—842—005—1835 negospodarstvo 521100—842—005—18652 samostojni obrtniki
c.	samoupravna interesna skupnost za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe v občini Črnomelj (1,67%)
521100—842—005—64077 gospodarstvo 521100—842—005—65688 negospodarstvo
4.	člen
Ta odlok se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in v Uradnem listu SRS ter začne veljati z dnem objave.
Številka: 414—1/89 Črnomelj: 24. 3. 1989
Predsednik skupščine občine Črnomelj: MLADEN RADOJČIČ
2369/1,2376,2377,2378,2381, nato po njeni SV meji v smeri JV, nato po SZ meji 2383/1,2383/2, njeni SV meji do poti 5546. Nato gre meja območja v smeri SV po tej poti do parcele 2451. Nato gre meja območja po v meji te parcel eproti S do poti 5544 do JV roba parcele 2449, po njeni J meji v smeri Z do poti 5545 in po njej proti Z in nato JZ do parcele 2654 in po njeni V meji v smeri S. Nato meja poteka po S mejah parcel 2654, 2653 proti Z do parcele 2648/3 in nato v smeri S o V mejah parcel 2648/3,2648/1, ter se obrne proti JZ in gre po JV mejah 2625, nato po njeni Z meji proti S in po Z meji 2622 in 2623 do poti 5528/1 in po njej proti SV do parcele 2791, kjer se obod konča.
Meja melioracije na območju Štrekljevca se prične v k.o. Semič ob stičišču poti 5110,5170 in 5155/2 ter gr epo njej v smeri Z do pare. 3477/2, po njeni V meji proti S do poti 5154 in po njej do poti 5110.v
Nato gre meja po tej cesti proti S do meje S k.o. Štrekljevec, preide v njo ter gre o poti-cesti 5474/3 do poti 5474/2. Tu se obrne proti SZ in gre po SV mejah 879/1,879/2 do poti 5477 do križišča s potjo 5476, ter po njej proti S do poti 5493 in poti 5479. Nato gre po tej poti t.j. 5479 proti S do 5480 poti, in nato po njej proti S do 5488 do stp. 104, kjer gre proti V do poti 5484 in po njej 60 m proti JV, nato pa proti S do poti 5485 in po njej do poti-ceste 5469/1 ter po njej proti S do pare. št. 5498 — poti, kjer meja zavije proti Z in po 120 m zavije proti S do poti 5498/1 in po njej v isti smeri, kjer se po preoštevilči v pare. št. 5615 pot in po njej proti S do križišča s potjo 5523 in o njej proti V do poti 5522/1 do parcele 1904.
Nato oteka meja območja proti J po V mejah parcel 1904, 1907, 1900, 1899,1897,1882,1883, seka pot 5469/1 in gre dalje proti J po V mejah parcel 3519, 3520, 3518/3 in 140 m po 3516/3, kjer preide do poti 5506/1, gre po njej in po Z mejah parcel 3513,3511, 3509,3508,3506,3505 do katastrske meje s k.o. Spodnji vrh Tu se meja območja obrne proti JZ in poteka po katastrski meji do parcele 3794 in v isti smeri po S mejah parcel 3794,3793, 3790 do opti 5499 in 60 m po njej do pare. 3719. Nato meja poteka v smeri JZ po S in SZ majah parcel 3791/1, 3785, 3806, 3807, 3858, 3859, do pare. 3856, nato izloči pare. št. 3855 in pride meja do 5469/1-ceste. Nato gre meja območja proti J po tej poti do pare. št. 5464 poti in po njej proti V do 3893. Nato meja območja poteka proti J po Z in S mejah parcel 3893, 3968,4146, 4139, 4128, 4121, 4117/1, 4116 do poti 5460 in po njej proti J do pare. 4856/5. Nato poteka meja proti J po Z in JZ mejah parcel 4856/6,4856/17, 4856/6,4856/15,4163/1, do poti 5461 in po njej do pare. 4837, njeni S meji in meji 4838 proti J do opti 5459 in po njej proti V do poti 5455 ter o njej proti V do katastrske meje S k.o. Sodnji vrh.
Nato meja območja poteka po meji k.o. Štrekljevec, k.o. Sodnji vrh, proti J do poti 5444 in po njej proti SZ do 5284/2. Nato se meja tu obrne in poteka v smeri JZ po JV mejah parcel 5284/2, 5285, 5256, 5241, 5239/2, 5239/1, 5238,5237,5236,5231,5230, tu se meja obrne proti J in gr epo Z meji 5332 ter nato proti Z po S meji 5345 do ceste 5434 m po njej proti Š do meje s k.o. Semič, kjer preide v njo, se pot preoštevilči v 5184 do pare. št. 4547/2, njeni J meji proti Z in nato proti S po Z mejah 4547/2,5447/1,4554/1,4542,4537, 4512, 4525, 4524, kjer se meja obrne proti J in gre po Z mejah 4604, 4505, 4608,4609,4510,4611,4621,4624,4620 do poti 5186 m, po njej proti Z do poti 5186 in proti Z do pare. št. 4648, do oti 5178 in po njej proti J do 5188 poti. Tu se meja obrne in gre proti SZ do poti 5185/1 in po njej proti S do poti 5187 tevr o njej proti Z do 5170. Nato gre meja po tej poti proti SZ do ceste Semič-Štrekljevec, t.j. do križišča poti 5170,5110 in 5155/2, kjer se obod tudi začne.
85.
Na podlagi 105. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. 1. SRS, št. 17/86), predloga Kmetijske zadruge Črnomelj in soglasja kmetijske zemljiške skupnosti Črnomelj ter 174. člena statuta občine Črnomelj je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24.3. 1989 sprejela
ODLOK
O UVEDBI MELIORACIJSKEGA POSTOPKA »MALINE IN ŠTREKLJEVEC«
3.	člen
Iz melioracijskega območja so izločena zemljišča tega območja, ki so v prostorskih sestavinah družbenega plana občine Črnomelj uvrščena v osmo območje.
4.	člen
Investitor melioracijskih del je Mercator — Kmetijska zadruga Črnomelj. Investitorje dolžan voditi evidenco o materialnem in finančnem poslovanju ter o sredstvih za izvedbo melioracije.
1.	člen
§ tem odlokom je predpisana izvedba melioracijskih del na območju Malin in Štrekljevca (po projektu št. 0-02-073/86 Geodetskega zavoda Ljubljana) ter način rabe teh zemljišč po končani melioraciji.
2.	člen
Obod melioracijskega območja
Meja melioracije na območju Malin se prične ob SV stiku pare. št. 2791 s potjo 5528 in gre po S meji pare. 2791, ter nato po njeni Z meji, ter nato v smeri SV po V in SZ mejah parcel 2790, 2786, 2781, 2776, 5528/2, 2769, 2766, 2759/2,2752,2750,2745,2996,2999,3000,3019,3021,3022,3024,3071, 3070, 3057, 3056/1,3055/1, 3054/1,3053, 3052,3184, 3048, 3190, 3191, 3192/1 do k.o. Dole.
Nato gre meja po katastrski meji med k.o. Dole in k.o. Maline v razdalji 400 m, se nato obrne proti J in poteka meja območja še nadalje po meji med k.o. Dole in k.o. Maline do parcele 3466. Nato se meja območja obrne proti Z in poteka po J mejah parcel 3464, 3463/3, 1893/1, 1893/3, 1893/3, 2248/1, nato po poti 5522/1 do križišča s potjo 5523 in po njej proti Z zopet do poti 5523 in po njej do oti 5515. Nato se meja obrne proti J in gre po poti 5515 do parcele 2013. Nato se meja obrne proti Z po S mejah parcel2014,2024,2029, 2024,2028, 2026 do parcele 2027. Nato meja poteka po SV mejah parcel 2027,1414,1413, J meji 2063. Tu se meja območja obrne proti SV in gre po poti 5027 do parcele 2362, nato pa po ŠZ mejah parcel 2362, 2363, 2368,
5.	člen
Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju so dolžni izvršiti naslednja dela:
- posek šibja z odvozom izven melioracijskega območja,
—	označitev skalnih samic in le-te odstraniti po izvršenem ruvanju ali drobljenju na deponijo, ki jo določa investitor, najpozneje 90 dni po odstranitvi,
—	razgrinjanje kamna po poljskih poteh.
6.	člen
Roke za izvedbo del po prejšnjem členu določi investitor. Investitor je dolžan obvestiti o rokih izvedbe melioracijskih del lastnike in uporabnike kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju na krajevno običajen način.
7.	člen
Lastniki, oziroma uporabniki zemljišč na melioracijskem območju so dolžni na svojih zemljiščih dovoliti vse tiste posege, ki so potrebni za izvedbo melioracije.
8.	člen
Kultura in način rabe melioriranih zemljišč mora ustrezati kvaliteti zemljišč po izvedenih melioracijah. Načrt organiziranja kmetijske proizvodnje in melioriranih zemljišč po končani melioraciji je sestavni del investicijske dokumenta-
cije za izvedbo melioracije. Dolgoročne in letno proizvodne programe sprejme pristojni organ investitorja ob sodelovanju z melioracijsko skupnostjo.
Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč so vezani pri rabi na določbe programa, ne glede na to, ali so sklenili pogodbo o trajnem proizvodnem sodelovanju.
9.	člen
Začetek in dinamiko melioracijskih del po tem odloku določi investitor.
10.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka nastanejo posledice iz 1. in 2. odstavka 83. člena zakona in trajajo do zaključka melioracijskih del.
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 324-8/88 324-9/88
Datum: 24. 3. 1989
Predsednik skupščine občine Črnomelj: MLADEN RADOJČIC
86.
Na podlagi 1. čl., 2. toč. 4. čl. in 5. čl. zakona o komunalnih taksah (Ur. 1. SRS, št. 29/65, 12/69, 7/70 in 7/72) in 174. člena statuta občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list, št. 19/80 in 14/82) je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. 3. 1989 sprejela
ODLOK
O TURISTIČNI TAKSI
1.
Na območju občine Črnomelj se za začasno prebivanje gostov plačuje turistična taksa.
2.	člen
Zavezanec za plačilo turistične takse na območju občine Črnomelj je oseba, ki kot turist ali potnik začasno prebiva v gostinskih delovnih organizacijah, zasebnih gostinskih obratih in pri drugih zasebnikih, v dijaških in planinskih domovih.
3.	člen
1.	Turistična taksa se plačuje v gotovini. Takso obračuna in pobira gostinska turistična in druga organizacija ali zasebnik, ki oddaja nočitvene kapacitete.
Pobrateno turistično takso je potrebno do 5. v mesecu za pretekli mesec nakazati na ustrezni žiro račun.
2.	Za nočnine v turističnih krajih na območju občine Črnomelj se plačuje turistična taksa:
—	za domače goste	2.000 din na osebo/dan
—	za tuje goste	4.000 din na osebo/dan
4.	člen
Turistična taksa, ki se pobira po tem odloku, se zbira na posebnem računu pri občini Črnomelj, namenska poraba sredstev pa se zagotovi z družbenim dogovorom vseh udeležencev.
5.	člen
Gostinske turistične in druge organizacije ter zasebniki, ki oddajajo sobe, so dolžni voditi evidenco o plačani turistični taksi, ki vsebuje:
—	priimek in ime ter naslov turista oziroma potnika,
—	število nočitev,
višino plačane takse ali označbo, ki upravičuje osebo do oprostitve plačila turistične takse.
6.	člen
Plačila turistične takse so oproščeni:
—	otroci do dopolnjenega 15. leta starosti,
—	vojni in delovni invalidi,
—	vojaki in gojenci vojaških in kadetskih šol,
otroci in mladina na skupinskih letovanjih in šolskih ekskurzijah,
—	člani zveze slepih in gluhih Jugoslavije ter njihovi spremljevalci,
—	osebe, ki bivajo v lastnih počitniških hišah,
—	osebe, ki preživljajo počitnice pri ožjih članih družine,
nosilci partizanske spomenice 1941, narodni heroji in španski borci, člani počitniške zveze Jugoslavije, zveze tabornikov, zveze za telesno kulturo in planinske zveze oziroma društev, če bivajo v planinskih domovih, tuji državljani, ki so po mednarodnih predpisih in sporazumih oproščeni plačila takse.
7.	člen
Za turistični kraj se šteje celotno območje občine Črnomelj.
8.	člen
Z denarno kaznijo od 5.000 do 100.000 din se kaznuje posameznik ali odgovorna oseba pravne osebe, z denarno kaznijo od 10.000 do 200.000 din pa pravna oseba, ki ne odvede turistične takse v skladu z določili 3. člena tega odloka.
9.	člen
Izvajanje odloka nadzoruje upravni organ skupščine občine, pristojen za družbene^ prihodke.
10.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o komunalnih taksah (Uradni vestnik Dolenjske, št. 6/66), odlok o spremembi odloka o komunalnih taksah (SDL, št. 5/88) pa preneha veljati z dnem 31.12. 1989.
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja se od 1. januarja 1990 dalje.
Številka: 423-8/88 Datum: 24. 3. 1989
Predsednik skupščine občine Črnomelj,: MLADEN RADOJČIC
87.
Na Podlagi 40. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Ur. 1. SRS, št. 5/80), zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Ur.
1.	SRS, št. 30/87) in 174. člena statuta občine Črnomelj (SDL, št. 19/80 in 14/82) je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. 3. 1989 sprejela
ODLOK
o določitvi odstotka od povprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče
1.	člen
S tem odlokom se določi odstotek od povprečne gradbene cene, ki se je oblikovala v decembru preteklega leta za 1 m2 stanovanjske površine v občini Črnomelj.
2.	člen
Povprečna gradbena cena za m2 stanovanjske površine v občini Črnomelj znaša 1,825.000 din. V tej ceni niso zajeti stroški komunalnega urejanja stavbnega zemljišča.
Odstotek od poprečne gradbene cene znaša:v
za mesto Črnomelj ter naselja Kočevje pri Črnomlju, Svibnik in
v°Jna vas	0,8 odstotka
- za ostala območja	o,6 odstotka
3.	člen
Korist za razlaščeno stavbno zemljišče, izračunan na način iz prejšnjega člena, se valorizira med letom v skladu z indeksom cen na drobno v SR Sloveniji, ki ga na koncu vsakega meseca objavlja Zavod SR Slovenije za statistiko.
4.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi odstotka od povprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče št. 38-3/88 z dne 18. 3. 1988 (SDL, št. 5/88).
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 385-9/89 Datum: 24. 3. 1989
Predsednik skupščine občine Črnomelj MLADEN RADOJČIC
88.
Na podlagi pravilnika o enotni metodologiji za izračun prometne vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj in drugih nepremičnin (Ur. 1. SRS št 8/87) in 174. člena statuta občine Črnomelj (SDL, št. 19/80 in 14/82) je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. 3. 1989 sprejela
ODLOK
o določitvi povprečne gradbene cene in stroškov komunalnega urejanja
1.	člen
S tem odlokom se določijo povprečna gradbena cena in povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč na območju občine Črnomelj.
2.	člen
Povprečna gradbena cena objekta, zmanjšana za povprečne stroške komunalnega urejanja v stanovanjski gradnji, znaša za kvadratni meter koristne stanovanjske površine v družbeni gradnji 1,825.000 din.
Poprečni stroški komunalnega urejanja zemljišč znašajo:
—	individualna komunalna potrošnja '	12%
—	kolektivna komunalna potrošnja	8%
3.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi povprečne gradbene cene in povprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč št. 38-4/87 z dne 18. 3. 1988 (SDL, št. 5/88).
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 385-8/89 Datum: 24. 3. 1989
Predsednik skupščine občine Črnomelj,: MLADEN RADOJČIC
89.
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb družbenopolitičnih skupnosti (Ur. 1. SRS, št. 38/74) in 176. člena statuta občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list, št. 20/74) je občinska skupščina Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24.3.1989 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Črnomelj za leto 1989
1.	člen
Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1989 znašajo	8.689,736.000	din
— razporejeni prihodki	8.604,543.000	din
- nerazporejeni prihodki (tekoče proračunske rezerve) 85,193.000 din
2.	člen
Od prihodkov občinskega proračuna za leto 1989 pripada rezervnemu skladu 1 % vseh proračunskih prihodkov.
3.	člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet skupščine občine Črnomelj. Izvršni svet sme med letom spreminjati namen in višino sredstev za posamezne namene v okviru glavnih proračunskih namenov.
4.	člen
Izvršni svet skupščine občine Črnomelj je pooblaščen, da odloča o najetju posojil iz rezervnega sklada, če proračunski prihodki pritekajo neenakomerno, in o uporabi tekoče proračunske rezerve za nepredvidene oz. premalo predvidene odhodke proračuna.
5.	člen
Če bo pritekanje proračunskih prihodkov zaostajalo v taki meri, da ne bo dosežena višina iz 1. člena tega odloka, bo izvršni svet skupščine občine med letom začasno zmanjšal ali zadržal uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene, in predlagal skupščini občine ustrezne spremembe proračuna. Če bodo ob koncu leta nastale motnje pri zagotavljanju sredstev, je IS pooblaščen, da zmanjša oz. poveča višino posameznih proračunskih odhodkov.
6.	člen
Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med uporabnike, razen če z ustreznim aktom skupščine ali izvršnega sveta ni drugače določeno. Organom DPS, družbenopolitičnim organizacijam in drugim neposrednim uporabnikom se sredstva nakazujejo na ustrezne račune, vsa ostala sredstva pa se koristijo neposredno iz proračuna.
7.	člen
Organi DPS in drugi uporabniki proračunskih sredstev morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, odobrenih s proračunom. Sredstva morajo uporabniki uporabljati le za namene, za katere so jim dana, skladno s predpisi, dogovori in sporazumi o nji-
hovi uporabi. Uporabniki ne smejo na račun občinskega proračuna prevzemati obveznosti, ki presegajo zneske, določene s proračunom, razen če ni s posebnim aktom drugače določeno.
8.	člen
Da bi lahko občinska skupščina opravljala nadzor nad pravilno in smotrno uporabo sredstev, razporejenih s proračunom, morajo uporabniki teh sredstev pošiljati izvršnemu svetu svoje finančne načrte, zaključne račune ter na zahtevo tudi druge potrebne podatke o sredstvih in o izvrševanju svojih nalog.
9.	člen
Sredstva, ki so bila po odloku o začasnem financiranju proračunskih potreb v 1. trimesečju leta 1989 dana posameznim uporabnikom oziroma porabljena za posamezne namene, se poračunajo v okviru odobrenih sredstev za leto 1989.
10.	člen
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Črnomelj je sestavni del tega odloka.
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 1. 1989.
Številka: 401-2/89 Datum: 24. 3. 1989
Predsednik skupščine občine Črnomelj,: MLADEN RADOJČIC
90.
Na podlagi 17. člena zakona o ravnanju z odpadki (Ur. 1. SRS, št. 8/78 in 29/86), 3. in 41. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Ur. 1. SRS, št. 8/82),
3.	in 5. člena zakona o prekrških (Ur. 1. SRS, št. 25/83 in 42/85) in 174. člena statuta občine Črnomelj je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. 3. 1989 sprejela
ODLOK
O RAVNANJU Z ODPADKI NA OBMOČJU OBČINE ČRNOMELJ
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se ureja razvrščanje, zbiranje, odvoz in odstranjevanje odpadkov v občini Črnomelj.
2.	člen
Zaradi smotrnega izkoriščanja in varstva dobrin, varstva vrednot človekovega okolja ter zdravja in počutja je na območju občine Črnomelj obvezno urejeno zbiranje, odvoz in odstranjevanje odpadkov iz stanovanj, poslovnih prostorov, proizvodnih obratov, dvorišč, parkirišč in drugih javnih površin.
3.	člen
Občani, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti (v nadaljnjem besedilu: povzročitelji) so dolžni z odpadki ravnati tako, da niso ogroženi, prizadeti in moteni:
—	človekovo zdravje in počutje,
—	naravni viri, živalski in rastlinski sistemi,
—	zavarovani naravni predeli ter naravni in kulturni spomeniki,
—	videz pokrajine in naselij,
—	higiena ter javni red in mir.
4.	člen
Za odpadke po tem odloku se šteje vsaka snov in predmet v trdnem ali tekočem stanju, ki se izloča iz procesa naravne biološke reprodukcije, proizvodnje, prometa in porabe.
Glede na ravnanje z odpadki, ki ga določa ta odlok, so ti razvrščeni v naslednje skupine:
1.	komunalni odpadki;
2.	odpadki, ki se lahko ponovno uporabijo v proizvodnem procesu (v nadaljnjem besedilu: sekundarne surovine);
3.	odpadki, kijih ni mogoče smotrno uporabiti v proizvodnem ali naravnem reprodukcijskem procesu in ne vsebuje nevarnih snovi (v nadaljnjem besedilu: gradbeni odpadki);
4.	drugi odpadki, ki se po obstoječih predpisih lahko odlagajo na odlagališče komunalnih odpadkov.
5.	člen
Zbiranje, odvoz in odstranjevanje odpadkov iz 1. točke 4. člena opravlja pooblaščena komunalna organizacija.
Zbiranje in odvoz odpadkov iz 2. točke 4. člena tega odloka opravlja posebna organizacija združenega dela za odkup, zbiranje in predelavo odpadkov.
Gradbene in druge odpadke odstranjujejo povzročitelji sami, tiste, ki se lahko odlagajo na odlagališče komunalnih odpadkov, pa v dogovoru s komu-
nalno organizacijo.
V naseljih, v katerih ni po tem odloku uvedeno obvezno zbiranje, odvoz in odstranjevanje odpadkov, lahko opravlja to dejavnost izjemoma KS, skladno z določili tega odloka.
6.	člen
Odpadke se sme odlagati samo na urejena odlagališča, in sicer:
—	komunalne odpadke na odlagališče komunalnih odpadkov,
—	gradbene odpadke v soglasju s komunalno organizacijo na odlagališče komunalnih odpadkov, v količinah, ki jih zahteva tehnologija odlaganja komunalnih odpadkov,
—	druge odpadke na odlagališče komunalnih odpadkov za občino Črnomelj.
II.	VRSTE ODPADKOV
7.	člen
Komunalni odpadki so:
—	trdni organski in anorganski odpadki iz stanovanjskih, poslovnih in drugih prostorov,
—	kosovni odpadki iz gospodinjstev (pohištvo, gospodinjski aparati, sanitarni elementi in podobno), ki niso sekundarne surovine,
—	ulični odpadki, ki nastajajo pri čiščenju javnih površin,
—	razni drobni odpadki iz tehnološkega procesa, ki niso uporabni kot sekundarne surovine in ne spadajo med posebne odpadke.
8.	člen
Sekundarne surovine, ki jih je obvezno zbirati ločeno, so: papir, kovine, steklo, tekstil in drugi odpadki, ki se po predelavi ponovno uporabijo.
9.	člen
Gradbeni odpadki so: odpadni gradbeni material, jalovina, odpadni livarski pesek in material od izkopov.
10.	člen
Drugi odpadki iz tretje alineje 6. člena tega odloka, ki jih je mogoče po
morebitni potrebni nevtralizaciji in dehidraciji odlagati skupaj s komunalnimi
odpadki, so predvsem:
—	odpadki rastlinskega izvora,
—	odpadki živalskega izvora, razen živalskih fekalij in odpadkov, za katere je s predpisi določeno, da se morajo odlagati v kafilerije,
—	odpadki mineralnega izvora,
—	odpadki plastičnih mas in gume,
—	tekstilni odpadki, če niso uporabni kot sekundarne surovine,
—	usedline iz kanalizacije in komunalnih čistilnih naprav, dehidrirani tako, da vsebujejo najmanj 30% suhe snovi,
—	drugi odpadki, v kolikor se z analizo ugotovi, da jih je mogoče varno odlagati skupaj s komunalnimi odpadki.
III.	ZBIRANJE IN ODVOZ ODPADKOV
11.	člen
Odpadke, ki jih je po določilih tega odloka obvezno odlagati na odlagališču komunalnih odpadov, morajo povzročitelji odlagati v posode na zbirnih mestih. Tekoče odpadke, kosovne odpadke, gradbene odpadke, gume in druge večje odpadke je prepovedano odlagati v posode za odpadke.
V posode za odpadke je prepovedano odlagati odpadke, ki bi lahko zaradi svojih lastnosti poškodovali posodo za odpadke ali vozilo za odvoz odpadkov.
12.	člen
Posode za odpadke so tipizirane. Velikost in število posod za posamezno zbirno mesto določi komunalna organizacija. Povzročitelji si morajo sami preskrbeti posodo za odpadke, sicer to lahko opravi komunalna organizacija na njihove stroške.
Povzročitelji odpadkov morajo redno vzdrževati in obnavljati posode za odpadke.
13.	člen
Zbirno mesto je mesto, na katerem povzročitelji odlagajo odpadke v posode za odpadke in jih z njega komunalna organizacija odvaža na odlagališče komunalnih odpadkov. Zbirno mesto in minimalne pogoje za njegovo ureditev določi komunalna organizacija. Lokacije obstoječih zbirnih mest se lahko spremenijo samo v dogovoru s povzročitelji odpadkov posameznih zbirnih mest.
Komunalna organizacija vodi kataster zbirnih mest.
14.	člen
Zbirna mesta morajo povzročitelji odpadkov redno čistiti in vzdrževati ter zagotoviti, da bodo vedno dostopna vozilu za odvoz odpadkov. Če povzročitelji ne vzdržujejo zbirnega mesta, to opravijo delavci komunalne organizacije ob odvozu odpadkov na stroške povzročiteljev.
15.	člen
Načrtovalci stanovanjskih sosesk, poslovnih zgradb, proizvodnih obratov in drugih objektov, kjer bodo nastajali odpadki, morajo določiti zbirna mesta za odpadke v skladu s tem odlokom.
Zbirna mesta uredijo in zgradijo v obstoječih naseljih povzročitelji odpadkov v sodelovanju s komunalno organizacijo; v novih soseskah, proizvodnih obratih in drugih objektih pa investitorji objektov. Zbirna mesta se uredijo in zgradijo na podlagi ustreznega dovoljenja v skladu s programom.
16.	člen
Kdor namerava graditi objekt, v katerem bodo pri njegovem koriščenju nastajali odpadki, si mora k lokaciji pridobiti soglasje komunalne organizacije, če ne bo lokacijsko dovoljenje izdano na podlagi prostorskih izvedbenih aktov.
17.	člen
Zbirna mesta za odpadne surovine, tip posode in pogoje za odvoz določi organizacija združenega dela za zbiranje, odkup in predelavo odpadkov.
Organizacija, navedena v 1. odstavku tega člena, mora izdelati program zbiranja in odvoza sekundarnih surovin in ga predložiti v potrditev komiteju za družbeni razvoj občine Črnomelj. Sekundarne surovine je prepovedano odlagati v posode za zbiranje komunalnih odpadkov.
18.	člen
Zbiranje in odvoz kosovnih odpadkov, gum in drugih večjih odpadkov iz gospodinjstev opravlja komunalna organizacija po posebnem programu, h kateremu si mora pridobiti soglasje komiteja za družbeni razvoj občine Črnomelj.
O terminih odvoza kosovnih odpadkov komunalna organizacija obvesti občane v sredstvih javnega obveščanja in na krajevno običajen način, najkasneje sedem dni pred odvozom.
19.	člen
Občasen odvoz odpadkov iz prireditvenih prostorov, postajališč, ulic, sejmišč in drugih podobnih mest opravlja komunalna organizacija po posebnem naročilu upravljalcev teh površin oziroma prirediteljev.
20.	člen
V kolikor gošče iz greznic in komunalnih čistilnih naprav niso primerne za uporabo v naravnem reprodukcijskem procesu, jih je potrebno dehidrirati in odložiti na odlagališče komunalnih odpadkov.
21.	člen
Gošče iz industrijskih čistilnih naprav in odpadke iz proizvodnega procesaje dopustno odlagati na odlagališče komunalnih odpadkov samo v primeru, če povzročitelj z analizo dokaže, da se lahko odlagajo na odlagališču komunalnih odpadkov.
22.	člen
Druge odpadke, primerne za odlaganje na odlagališču komunalnih odpadkov, zbira in odstranjuje komunalna organizacija, za ustrezno ravnanje z ostalimi odpadki pa morajo poskrbeti povzročitelji sami.
23.	člen
Komunalne in druge odpadke, zbrane v posodah na zbirnih mestih, odvaža komunalna organizacija po posebnem programu in urniku odvoza, ki ga potrdi njen delavski svet v razšiijeni sestavi.
Odvoz mora organizirati tako, da v strnjenih naseljih prazni posode najmanj na vsakih štiri dni, na območju z redko poselitvijo pa v dogovoru s krajevno skupnostjo najmanj na vsakih štirinajst dni.
24.	člen
Za odvoz odpadkov mora komunalna organizacija oz. povzročitelj uporabljati samo vozila, ki zagotavljajo higiensko in brezprašno nakladanje, prevoz in praznjenje.
25.	člen
Kadar zaradi nepredvidene količine komunalnih odpadkov povzročitelji le-teh ne morejo vseh odložiti v posode na zbirnih mestih, jih lahko izjemoma odložijo v improvizirane posode (škatle, vreče itd.). Tako odložene odpadke mora komunalna organizacija odpeljati ob prvem odvozu odpadkov.
26.	člen
Ob trgovskih in gostinskih lokalih, športnih objektih, javnih zgradbah, parkiriščih in drugih javnih površinah morajo biti postavljeni standardizirani koši za odpadke. Tip in število košev ter mesto postavitve določi komunalna organizacija s posebnim programom, ki ga potrdi njen delavski svet v razširjeni sestavi.
IV.	ODLAGANJE ODPADKOV
27.	člen
Odlagališča odpadkov so mesta za končno odlaganje posamezne vrste od-
padkov, urejena tako, da odlaganje ne ogroža naravnega bivalnega okolja.
28.	člen
Na odlagališču komunalnih odpadkov je prepovedano odlaganje posebnih odpadkov. Posebni odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi, se zbirajo in odlagajo skladno z veljavnim pravilnikom o ravnanju s posebnimi odpadki in skladno z navodili o ravnanju s temi snovmi.
29.	člen
Z odlagališčem komunalnih odpadkov za občino Črnomelj upravlja komunalna organizacija. Obratovanje odlagališča se določi s posebnim poslovnikom, ki ga mora komunalna organizacija sprejeti v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega odloka.
Z ostalimi urejenimi odlagališči izjemoma upravlja pristojna krajevna skupnost, ki si mora za ureditev odlagališča pridobiti lokacijsko dovoljenje.
30.	člen
Poslovnik iz prejšnjega člena tega odloka vsebuje določbe o:
—	vrsti odpadkov, ki se jih lahko deponira na odlagališču, načinu odvoza in sprejema odpadkov,
—	obratovalnem času,
—	vzdrževanju javnega odlagališča,
—	vodstvu, odgovornosti in zavarovanju odlagališča,
—	obliki vhodne kontrole.
31.	člen
Odlagališča gradbenih odpadkov v občini Črnomelj so dolžni urediti na podlagi ustreznih dovoljenj povzročitelji teh odpadnih snovi sami.
Povzročitelji lahko za ureditev in vzdrževanje teh odlagališč sklenejo posebno pogodbo s komunalno organizacijo.
32.	člen
O odlaganju odpadkov na odlagališčih morajo upravljalci tekoče voditi in trajno hraniti evidenco o količini in sestavi odpadkov.
33.	člen
O vplivu odlagališča na okolje (izcedne vode, smrad, raztros odpadkov itd.) mora upravljalec voditi stalno evidenco. Ta obveznost preneha šele po rekulti-viranju površin in ugotovitvi pristojnega organa, da ni več škodljivih ali neprijetnih emisij v okolje.
34.	člen
Izločevanje odpadnih surovin je obvezno že pred odlaganjem odpadkov v posode, zato je prepovedano sortiranje in prebiranje odpadkov med prevozom ali na odlagališču.
35.	člen
Povzročitelji drugih odpadkov, navedenih v 10. členu tega odloka, morajo upravljalcu odlagališča odpadkov predložiti predpisano evidenco in analizo o sestavi odpadkov, ki jo izda organizacija, ki ima za take analize atestirane postopke. Upravljalec odlagališča odkloni prevzem določenih odpadkov, če domneva, da ne ustrezajo povzročiteljevi deklaraciji, in zahteva dodatne analize oz. mnenja strokovnih organizacij.
38.	člen
Višino stroškov se določi v različnih višinah za naslednje skupine zavezancev:
—	za občane,
—	za družbene dejavnosti,
—	za gospodarske in druge dejavnosti.
39.	člen
Zavezanci za plačilo stroškov so dolžni prijaviti komunalni organizaciji ustrezne podatke, od katerih se plačujejo stroški v roku 30 dni od pričetka uporabe objekta. V enakem roku so dolžni prijaviti tudi vse spremembe podatkov v zvezi s plačevanjem stroškov.
Komunalna organizacija pridobi potrebne podatke za obračun stroškov na podlagi obvezne prijave zavezancev, v kolikor teh prijav ne more pridobiti, pa jih pridobi na podlagi uradnih evidenc, ali neposredno pri zavezancih.
40.	člen
Povzročitelji odpadkov, ki sami pripeljejo odpadke na odlagališče komunalnih odpadkov po posebnem dogovoru s komunalno organizacijo, so dolžni plačati stroške odlaganja.
Občani, ki sami pripeljejo komunalne odpadke na odlagališče komunalnih odpadkov, ne plačajo stroškov odlaganja, ne glede na to, ali so zavezanci plačila stroškov ali ne.
Krajevna skupnost, ki zbira, odvaža in odlaga komunalne odpadke na svojem področju, obračuna stroške po kriterijih in v višini v svoji pristojnosti.
41.	člen
Stroški se praviloma plačujejo mesečno za nazaj. Komunalna organizacija lahko uvede plačevanje tudi v daljših časovnih obdobjih, vendar ne daljših od 3 mesecev.
VI. ZBIRANJE, ODVOZ IN ODSTRANJEVANJE ODPADKOV
42.	člen
Zbiranje, odvoz in odstranjevanje komunalnih odpadkov opravlja praviloma le komunalna organizacija, pri čemer mora:
-	v skladu z zakonom o ravnanju z odpadki in tem odlokom zagotoviti zbiranje, odvoz in odstranjevanje komunalnih odpadkov v občini Črnomelj;
-	skrbeti za razvoj dejavnosti, ki jo izvaja, ter v ta namen predlagati in izvajati tehnične in organizacijske rešitve pri načrtovanju in razvoju naselij; sodelovati pri realizaciji aktivnosti družbenopolitičnih organizacij, društev in drugih družbenih dejavnikov, kadar le-ti organizirajo posebne akcije za očiščevanje okolja;
-	v sodelovanju s samoupravno komunalno skupnostjo, krajevnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela in z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, skupnostmi stanovalcev, organizacijami za odkup in predelavo odpadkov in drugimi družbeninimi dejavniki izvajati svojo dejavnost tako, da bo omogočeno v kar največjem obsegu ločeno zbiranje uporabnih odpadkov — surovin in zagotovljeno odstranjevanje in odlaganje odpadkov na za to določena odlagališča, postopoma na vsem območju občine Črnomelj;
-	skrbno gospodariti z vsemi odlagališči, ki so v njenem upravljanju;
-	opravljati druge naloge v zvezi z ravnanjem z odpadki v skladu z zakonom in tem odlokom ter predpisi, izdanimi na njuni podlagi.
Krajevna skupnost, ki ima izjemoma na svojem področju urejeno lokalno odlagališče, se pri zbiranju, odvozu in odstranjevanju odpadkov primerno ravna po določilih tega odloka.
V.	STROŠKI ZA ZBIRANJE, ODVOZ IN ODLAGANJE ODPADKOV vil. NADZORSTVO
36. člen
43.	člen
Povzročitelji odpadkov so dolžni v naseljih, kjer je uvedeno po tem odloku obvezno zbiranje, odvoz in odstranjevanje odpadkov, plačevati komunalni organizaciji stroške (v nadaljnjem besedilu: stroški) za to delo, ne glede ali imajo nameščene posode za odpadke, oziroma tudi če teh posod niso namestili.
Kriteriji za obračun stroškov so:
— za občane po številu članov gospodinjstva,
za druge povzročitelje odpadkov po količini zbranih odpadkov po posebni pogodbi.
pri stroških za občane je vključen tudi odvoz kosovnih odpadkov.
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka in drugih aktov, izdanih na njegovi podlagi, opravljajo: urbanistični, sanitarni, vodnogospodarski, gozdarski, komunalni in drugi pristojni inšpektorji, uradne osebe službe javne varnosti ter pooblaščene osebe komunalne organizacije.
Vlil. KAZENSKE DOLOČBE
44.	člen
37. člen
Zavezanci za plačilo stroškov so: občani, temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti kot povzročitelji odpadkov (v nadaljnjem besedilu:
zavezanci).
Obveznost plačila stroškov nastane za vse zavezance, ko komunalna organizacija uvede odvoz odpadkov iz določenega naselja na podlagi občinskega odloka, za nove zavezance pa z dnem pričetka uporabe objekta.
O uvedbi obveznega organiziranega zbiranja in odvoza odpadkov ter obveznosti plačevanja stroškov mora komunalna organizacija pismeno obvestiti zavezance in krajevno skupnost najmanj 30 dni pred pričetkom opravljanja teh
storitev.
Z denarno kaznijo do 1.500.000 din se kaznuje za prekršek pravno osebo, posameznika pa z denarno kaznijo do 250.000 din, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če ravna:
1.	v nasprotju s L, 2. in 3. odstavkom 11. člena tega odloka,
2.	v nasprotju z 2. in 3. odstavkom 12. člena tega odloka,
3.	v nasprotju s 14. členom tega odloka,
4.	v nasprotju s 3. odstavkom 17. člena tega odloka,
5.	v nasprotju z 20. členom tega odloka,
6.	v nasprotju z 21. členom tega odloka,
7.	v nasprotju s 26. členom tega odloka,
8.	v nasprotju z 28. členom tega odloka,
9.	v nasprotju z 31. členom tega odloka,
10.	v nasprotju z 32. členom tega odloka,
11.	v nasprotju s 33. členom tega odloka,
12.	v nasprotju s 35. členom tega odloka,
13.	v nasprotju z 39. členom tega odloka.
Z denarno kaznijo do 250.000 din se kaznuje tudi odgovorno osebo pravne osebe, ki stori prekršek iz 1. odstavka tega člena.
45.	člen
Z denarno kaznijo do 250.000 din se kaznuje občana, če ravna:
1.	v nasprotju zli. členom,
2.	v nasprotju z 20. in 12. členom,
3.	v nasprotju s 14. členom,
4.	vv nasprotju s 16. členom,
5.	v nasprotju s 3. odstavkom 17. člena,
6.	v nasprotju z 21. členom,
7.	v nasprotju s 26. členom,
8.	v nasportju s 30. členom,
9.	v nasprotju z 28. členom,
10.	v nasprotju s 1. odstavkom 35. člena,
11.	v nasprotju s 1. odstavkom 39. člena.
46.	člen
Z denarno kaznijo do 1,500.000 din se kaznuje za prekršek komunalno organizacijo, oz. upravljalca, če ravna:
1.	v nasprotju z 2. odstavkom 18. člena,
2.	v nasprotju s 23. členom,
3.	v nasprotju s 24. členom,
4.	v nasprotju s 25. členom,
5.	v nasprotju z 29. členom,
6.	v nasprotju z 32. členom,
7.	v nasprotju s 33. členom,
8.	v nasprotju z 42. členom,
9.	v nasprotju z 48. členom.
Z denarno kaznijo do 250.000 din se kaznuje tudi odgovorno osebo komunalne organizacije, če stori prekršek po 1. odstavku tega člena.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
47.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka se uvede obvezno zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov iz naslednjih naselij: Črnomelj, Kočevje, Kanižarica, Blatnik pri Kanižarici, Vojna vas, Svibnik, Semič, Vavpča vas, Sela, Kašča, Vrtača, Mladica, Kot, Trata, Črmošnjice, Srednja vas, Dragatuš, Drenovec, Ogulin, Vinica in Sečje selo.
48.	člen
Komunalna organizacija mora v roku 3 mesecev po uveljavitvi tega odloka določiti tipizirane posode za zbiranje odpadkov in istočasno o tem obvestiti zavezance. Ti morajo nabaviti tipizirane posode v roku 3 mesecev po uveljavitvi tega odloka.
49.	člen
Organizacija iz 2. odstavka 5. člena mora v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka izdelati program zbiranja odpadnih surovin na območju občine Črnomelj.
50.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, določba 36. člena, ki zavezuje občane, pa v roku dveh mesecev od objave.
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o obveznem zbiranju, odlaganju in odvozu odpadkov na območju občine Črnomelj (SDL štev. 31/81).
Številka: 352-8/88
Predsednik skupščine občine Črnomelj: MLADEN RADOJČIC
Občina Novo mesto
91.
POPRAVKI
OBJAVLJENIH SKLEPOV in TARIFE V 4. IN 5. ŠTEVILKI SKUPŠČINSKEGA DOLENJSKEGA LISTA V LETU 1989
1.	V sklepu o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje KS Bela cerkev (SDL 4/89, zap. št. akta 41)
— se v 4. točki čl. 7. besedilo »delovnih ljudi in občani« pravilno glasi »delovni ljudje in občani«.
2.	V sklepu o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje KS Birčna vas (SDL 4/89, zap. št. akta 42)
—	se v 1. vrsti čl. 4 beseda »ocenah« pravilno glasi »cenah«.
3.	V sklepu o razpisu referenduma pod zap. št. 43 (SDL 4/89)
—	se naziv akta pravilno glasi: »Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Brusnice« in ne za KS Bela cerkev;
—	se v 4. točki čl. 7 besedilo »delovnih ljudi in občani« pravilno glasi »delovni ljudje in občani«.
4.	V sklepu o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje KS Straža (SDL 4/89, zap. št. akta 56)
—	se v 3. alinei besedila »glasovnice« v členu 12 besedilo »od šole« pravilno glasi »do šole«.
5.	V sklepu o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje KS Šentjernej (SDL 4/89, zap. št. akta 57)
—	se v 8. alinei čl. 1 -besedilo »o vaseh« pravilno glasi »po vaseh«;
—	se v 2. vrstici čl. 9 besedilo »iz KS Stopiče« pravilno glasi »iz KS Šentjernej«;
—	se v zadnji alinei besedila glasovnice v čl. 12 beseda »opstajališč« pravilno glasi »postajališč«.
6.	V sklepu o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje KS Škocjan (SDL 4/89, zap. št. akta 58)
7.	V odredbi o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1989 na območju občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje (SDL 4/89, zap. št. akta 64)
—	se pri členu 20 beseda »prašičavost« pravilno glasi »pršičavost«.
8.	V tarifi komunalnih taks (SDL 5/89, zap. št. akta 68)
—	se v zadnji vrstici zadnjega odstavka tar. št. 6 beseda »obveznosti« pravilno glasi »obvezni«.
92.
Na podlagai 213. in 212. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79 in 14/82), 142. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80 in 33/80) ter 5. in 31. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84) je skupščina občine Novo mesto na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 12. 4. 1989 sprejela
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE NOVO MESTO ZA OBDOBJE OD LETA 1986 DO LETA
2000
Poglavje 3.1.2.2.
11.	odstavek se spremeni in se glasi:
»Dolgoročno rešitev oskrbe območja občine z energijo bomo dosegli z izgradnjo dela južnega kraka slovenskega plinovoda M4 Rogaška Slatina — Krško — Novo mesto — Trebnje — Mirna, z odcepom Novo mesto — Dvor — Kočevje.«
12.	odstavek se spremeni in se glasi:
»Ožje mestno območje, nove stanovanjske soseske Novega mesta ter nekatere večje porabnike bomo oskrbovali s toplotno energijo iz centralne toplarne. Izkoristili bomo presežek toplotne energije v tovarni zdravil Krka Novo mesto ter v 1. fazi izgradili toplovod Ločna-center Novega mesta. Toplarna tovarne zdravil Krka bo imela moč 20 MW, ki jo bo moč dograditi še za nadaljnjih 20 MW. Do konca tega obdobja bomo pripravili investicijsko dokumentacijo za centralno toplarno do skupnih kapacitet 120 MW v Bršljinu.«
Dopolni se kartografski del k dolgoročnemu planu občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000, in sicer:
1.	Karta Zasnova namenske rabe prostora se dopolni s spremembami in dopolnitvami razvrščanja kmetijskih zemljišč v območja (sprejeto na skupščini kmetijske zemljiške skupnosti občine Novo mesto 16. 11. 1988).
2.	Karta Zasnova naftovodnega in plinovodnega omrežja se dopolni z vrisom spremenjene trase južnega kraka slovenskega plinovoda.
3.	Urbanistična zasnova naselja Novo mesto — zasnova namenske rabe prostora — se dopolni z vrisom lokacije centralnega pokopališča Novega mesta v Srebrničah ter karta komunalnih vodov in naprav z vrisom sekundarnega razvoda plinovoda ter toplovoda v Novem mestu.
Dopolni se kartografska dokumentacija k dolgoročnemu planu občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000, in sicer:
1.	Z vnosom sprememb in dopolnitev razvrščanja kmetijskih zemljišč v območja (sprejeto na skupščini kmetijske zemljiške skupnosti občine Novo mesto 16. novembra 1988).
Dopolnijo se karte:
Žužemberk: 15,16,17,18,19,26,27, 28,29,36,37,38,39,40,45,46,47, 48, 49, 50;
Ribnica: 6, 7;
Novo mesto: 4,9,10,12,13,14,15,16,17,18,19,20,21,22,23,24,26,27, 28,29,30,31,32,35,36,37,38,39,40,41,42,43,44,45,46,47,48,49,50; Semič: 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 12, 13, 14, 15, 17,18, 19, 23, 24, 25; Mokronog: 40, 48, 49, 50;
Krško: 31,41;
Kostanjevica' 1, 2, 11, 12, 13, 14, 21, 22, 23, 24, 31, 32, 33, 34, 41.
2.	Z opredelitvijo meja ureditvenih območij naselij v občini Novo mesto, in sicer na kartah:
Žužemberk: 15,16,17,18,19,26,27,28,29,36,37,38,39,40,45,46,47, 48, 49, 50;
Ribnica: 6, 7;
Novo mesto: 4,9,10.J2,13,14,15,16,17,18,19,20,21,22,23,24,26,27, 28,29,30,31,32,35,36,37,38,39,40,41,42,43,44,45,46,47,48,49,50; Semič: 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 12,13, 14, 15, 17, 18, 19, 23, 24, 25; Mokronog: 40, 48, 49, 50;
Krško: 31, 41;
Kostanjevica: 1, 2,11, 12, 13, 14, 21, 22, 23, 24, 31, 32, 33, 34, 41.
3.	Z opredelitvijo lokacije centralnega pokopališča Novega mesta, in sicer na karti Novo mesto — 45.
Številka: 30-01/86 Datum: 12. 4. 1989
Predsednik skupščine občine Novo mesto: FRANCI ŠALI, 1. r.
93.
Na podlagai 213. in 212. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79 in 14/82), 142. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80 in 33/80) ter 5. in 31. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84) je skupščina občine Novo mesto na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 12. 4. 1989 sprejela
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE DRUŽBENEGA PLANA OBČINE NOVO MESTO ZA OBDOBJE OD LETA 1986 DO LETA 1990
Poglavje 4.6.2. Farmacevtska in kemična industrija Za 6. odstavkom se doda 7. odstavek, ki se glasi:
»Krka, tovarna zdravil Novo mesto, bo zgradila sežigno napravo v svojem tovarniškem kompleksu v Ločni, za sežig posebnih odpadkov, ki nastajajo v sedanjem tehnološkem procesu.«
Poglavje 4,8.2. Ostali energetski viri
1.	odstavek se dopolni z naslednjim besedilom:
»1. fazo toplarne v Novem mestu bomo realizirali v sklopu tovarniškega kompleksa tovarne zdravil Krka Novo mesto z izkoriščanjem presežka toplotne energije energetskega bloka s kapaciteto 20 MW, in še nadalje z dograditvijo novega bloga za še nadaljnjih 20 MW. V ta namen bo rekonstruiran in dograjen energetski blok tovarne zdravil Krka ter izgrajen primarni razvod toplovoda med tovarno zdiavil Krka in jedrom Novega mesta.«
3.	odstavek se spremeni in se glasi:
»Uporabniki plina in izvršni svet skupščine občine Novo mesto se bodo zavzemali za izvedbo in izgradnjo dela južnega kraka slovenskega plinovoda na relaciji Rogaška Slatina — Krško — Novo mesto — Trebnje — Mirna kot dela plinovodnega omrežja po zasnovi naftovodnega in plinovodnega omrežja v SR Sloveniji do leta 2000 ter sekundarnega omrežja v občini Novo mesto.«
Zagotovljene bodo proste površine za nadzemne dele plinovoda in postrojev (čistilne postaje in merilno regulacijske postaje, za odcepne in sekcijske ventile).
Za potrebe zunanjih objektov na plinovodu se namenijo nove površine:
1.	odcep Hudo (za Kočevje): na zemljišču pare. št. 1920, k. o. Daljni vrh,
2.	čistilna postaja: na zemljišču pare. št. 764, k. o. Bršljin,
3.	MRP Novo mesto: na zemljišču pare. št. 888/2, k. o. Bršljin,
4.	MRP Otočec: na zemljišču pare. št. 458, k. o. Šentpeter,
5.	MRP Strešnik: na zemljišču pare. št. 352/1, k. o. Dobrava.
Poglavje 6.3.7. Komunalni vodi in naprave 6.3.7.1. Vodovod se doda 13. točka, in sicer:
»Izgradnja primarnega cevovoda Črmošnjice—Podturn s kaptažo vrtine pod Crmošnjicami.«
Poglavje 4.12.3. Urejanje pokopališč
Besedilo sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (sprejeto 25.2.1988, Skupščinski Dolenjski list, št. 18/$8) se spremeni in se glasi:
»UreditevMn razširitev obstoječih pokopališč v Novem mestu ter investicijske priprave za cenlralno pokopališče Novega mesta v Srebrničah.«
Poglavje 6.3.1. Urejanje stavbnih zemljišč
Dopolni se 15. odstavek tega poglavja, in sicer:
—	5. alinea z besedilom:
»primarna kanalizacija svČN Žužemberk, primarna kanalizacija s ČN v Mirni peči in
primarni vodovod Regerške košenice — Mrzla dolina v Novem mestu«;
—	za 8. alineo se dodajo še alinee:
"sofinanciranje cestnih navezav na most v Novem mestu z vsemi popravljanimi deli;
sofinanciranje pločnikov ob magistralni cesti v naselju Ločna in Bučna vas; sofinanciranje čistilnih naprav in primarnega kanalskega sistema Straža — Dolenjske Toplice;
Sofinanciranje komunalnih naprav v krajevnih skupnostih, kjer se zbira nadomestilo, katerih investitoiji so krajevne skupnosti;
— sofinanciranje komunalnih naprav pri prenovi mestnega jedra v Novem mestu;
sofinanciranje javnih parkirišč na Novem trgu«.
Poglavje 6.4. se v točki B dopolni še z naslednjimi prostorsko izvedbenimi akti:
planski akti	naselje	prostorsko izvedbeni načrt	površine
UNZ Novo mesto Novo mesto	Ureditveni načrt avtobusne in železniške postaje v Novem mestu Ureditveni načrt centralnega pokopališča Novega mesta v Srebrničah Ureditveni načrt obrežja reke Krke v Novem mestu s Portoval-dom, Ragovim logom in Šancami Zazidalni načrt Mrzla dolina	
	I-sprememba Lokacijski načrt toplarne in toplovodnega omrežja Novega	
	mesta	
Občina Novo mesto	Lokacijski načrt magistralnega plinovoda Krško — Novo mesto — Trebnje	
Dopolni se kartografska dokumentacija k družbenemu planu občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990, in sicer:
1.	Z vrisom magistralnega plinovoda Krško — Novo mesto — Trebnje na kartah:
Kostanjevica: — 2, 11, 12;
Novo mesto — 13,14,19,20.24,25,26,27,28,29,36,37,44,45,46,47.
2.	Z vrisom stavbnih zemljišč na 2. območju kmetijskih površin ter na gozdnih površinah na kartah:
Novo mesto — 19, 23, 35, 37, 38, 39, 44, 46, 49, 50;
Semič — 19;
Krško —31,41;
Kostanjevica — 21, 32;
Žužemberk — 45.
3.	Z vrisom primarnega vodovoda Črmošnjice—Podturn na kartah:
Semič — 2, 12, 13, 23, 24, 34.
4.	Drugi posegi v prostor na kartah:
Semič — 3, 8;
Novo mesto — 9, 18, 35, 36, 37, 38, 45, 46;
Kostanjevica — 22.
Programske zasnove plinovodnega omrežja v občini Novo mesto so kot samostojni elaboriran del sestavni del sprememb in dopolnitev družbenega lana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990. tevilka: 30-01/86 Datum: 12. 4. 1989
Predsednik skupščine občine Novo mesto: FRANCI ŠALI, 1. r.
94.
Skupščina občine Novo mesto je na podlagi 2. odstavka 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84,37/85 in 29/86) in 223. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79 in 14/82) na sejah zbora združenega dela dne 12. 4. 1989 in zbora krajevnih skupnosti dne 12. 4. 1989 sprejela
ODLOK
o sprejetju lokacijskega načrta 20 KV daljnovoda Gotna vas — Cikava
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Sprejme se lokacijski načrt 20 KV daljnovoda Gotna vas — Cikava, ki gaje izdelal Razvojno raziskovalni center Novo mesto, TOZD Urbanistični biro Novo mesto, pod številko LN 5602, februarja 1989. Sestavni del lokacijskega načrta so tekstualni del in grafične priloge.
2.	člen
Daljnovod poteka od RTP Gotna vas do RP Iskra Tenel na Cikavi, delno v podzemni kabelski izvedbi, delno v nadzemni izvedbi, po naslednjih zemljiščih oz. delih zemljišč:
550/25, 550/1, 550/2 — pot, 550/4, 550/5, 549/6, 1121/3 - potok, 455/9,455/18,400/1,402/1,396,408,1172 — pot, 411 /1,394/12, 393, 1174 — pot, 377/2,1175 - pot, 391,1188/3 — pot, 386/2,386/9,386/1, 1176 — pot, 367/2,371,369,363/1,337,338,1187 - pot, 273/1,1188/4
-	pot, 272, 275/1, 274/2, 275/2, 275/3, 274/3, 278, 279, 282, 284, 287, 1196 — pot, 1197 — pot, 291 /1,393/2,290,1185/2 — pot, 306/1,306/2, 307/2, 309/1, 309/6, 1184 - pot, 311/2, 311/3, 1198/1 — pot, k. o. GOTNA VAS;
290/8, 290/10, 288, 287, 286/11, 286/9, k. o. RAGOVO;
2001/4, 2001/1, 2001/3, 2006/1, 2005, 2006/4, 2184/1 pot, 2015/2, 2015/1, 2015/10, 2015/9, 2016/4, 2016/5, 2000/1, k. o. SMOLENJA VAS.
3.	člen
Ureditveno območje lokacijskega načrta vključuje naslednje objekte:
—	podzemni kabelski vod od RTP Gotna vas do stebra št. 1,
—	zračni daljnovod od stebra št. 1 do stebra št. 19,
—	podzemni kabelski vod od stebra št. 19 do TP Iskra Tenel na Cika vi.
II.	POGOJI ZA IZVEDBO IN URBANISTIČNO OBLIKOVANJE
4.	člen
Tehnični podatki in zahteve za izvedbo daljnovoda so določeni v tekstualnem delu lokacijskega načrta, v poglavju 6.2.
5.	člen
Podzemni kabel mora biti položen tehnično pravilno v globini minimalno 0,8 m.
Stebri dvosistemskega zračnega daljnovoda morajo biti višine minimalno 13 in 15 m.
Nosilni stebri zračnega daljnovoda morajo biti označeni s ploščicami z zaporedno številko stebra in opozorilom »POZOR — VISOKA NAPETOST«.
6.	člen
Na območju daljnovoda so določeni:
—	zaščitni pas na območju poteka daljnovoda v podzemni kabelski izvedbi, ki je širine 10 m; v tem pasu je prepovedano saditi rastline, katerih korenine segajo 0,8 m globoko, in obdelovati zemljišče globlje od 0,6 m;
—	zaščitni pas na območju poteka daljnovoda v zračni izvedbi, kije širine 30 m; v tem času ni dovoljeno gojiti visokega drevja; katerikoli del drevesa mora biti od vodnika oddaljen najmanj 2,5 m.
V obeh pasovih je prepovedana gradnja objektov.
7.	člen
Zemljišča nad kabelskim delom daljnovoda morajo biti vzpostavljena v prvotno stanje, proste površine pod zračnim daljnovodom pa urejene v skladu z omejitvami za zaščitni pas.
III.	POGOJI GLEDE KOMUNALNEGA UREJANJA
8.	člen
Na mestu križanja 20 KV daljnovoda z nizkonapetostnim daljnovodom (kartna priloga št. 6) je potrebna mehanično in električno pojačana ureditev izolacije ter zagotovitev tehnično zahtevanega odmika obeh daljnovodov.
9.	člen
Križanje kabelskega dela daljnovoda z obstoječim nadzemnim medkrajevnim PTT kablom (kartna priloga št. 6) je potrebno izvesti po predpisih SJ PTT na stroške investitorja daljnovoda in pod nadzorom upravljalca PTT kabla.
10.	člen
Na mestih križanja obstoječih vodovodnih cevi s kabelsko izvedbo daljnovoda (kartna priloga št. 6)je potrebno daljnovod zaščititi s PVC cevjo, ustrezne dimenzije, v dolžini 6 m. Izvedbo preveri upravljalec vodovoda.
11.	člen
Nosilni stebri zračnega dela daljnovoda morajo biti oddaljeni od vodovodnih cevovodov najmanj 5,00 m.
IV.	OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU LOKACIJSKEGA NAČRTA
12.	člen
Ob gradnji daljnovoda mora izvajalec: ustrezno skladiščiti lahko gorljiv in eksplozivni material,
— vidno označiti lahko gorljiv material,
razporediti objekte na gradbišču tako, da bo omogočeno hitro in učinkovito gašenje eventualnega požara,
na gradbišču namestiti in vzdrževati sredstva za gašenje požara.
13.	člen
Pri eksploataciji daljnovoda mora upravljalec stalno kontrolirati in vzdrževati varnostne odmike dreves (višine in oddaljenosti) od daljnovoda.
14.	člen
Vse posege, ki bodo posledica izgradnje daljnovoda po tem lokacijskem načrtuje investitor dolžan sanirati. Prav tako je investitor dolžan pridobiti od lastnikov zemljišč, prek katerih bo daljnovod potekal, soglasja za:
— uporabo zemljišča med gradnjo daljnovoda,
potek daljnovoda prek zemljišča za omejeno rabo prostora, uporabo zemljišča za potrebe vzdrževanja daljnovoda.
Za vso eventualno nastalo škodo ob izgradnji daljnovoda oz. zaradi omejene rabe zemljišča odgovarja v celoti investitor.
V zvezi s posekom gozdnih površin na območju poteka zračnega daljnovoda se je investitor dolžan ravnati po zakonodaji, ki velja za to področje.
15.	člen
Gradbena dela mora investitor izvajati v čim večji meri izven vegetacijske sezone, še posebej to velja za kabelski del daljnovoda. Plodna zemlja se mora ob izkopu deponirati ter po končanih delih razgrniti na izvršene izkope.
V.	TOLERANCE
16.	člen
V kartografskih prilogah v merilu 1:5000 in 1:1000 je določena in kotirana trasa daljnovoda. Določene so vse lomne točke daljnovoda. Traso je možno le minimalno premikati, vendar samo v primeru, če na to kažejo terenske razmere in če se s tem premikom ne posega na druga zemljišča.
Kotirane vrednosti lomnih točk imajo toleranco 1,0 m.
VI.	ETAPE IZVAJANJA
17.	člen
Daljnovod se izvede v eni etapi.
Dokler ne bo investitor pričel z izgradnjo daljnovoda, se zemljišča uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.
VIL KONČNE DOLOČBE
18.	člen
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem lokacijskega načrta opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi inšpekcijskih služb Novo mesto.
19.	člen
Lokacijski načrt je stalno na vpogled pri komiteju za urbanizem in varstvo okolja občine Novo mesto in Zavodu za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje občine Novo mesto.
20.	člen
„ Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 350-05/88 Datum: 12. 4. 1989
Predsednik skupščine občine Novo mesto: FRANCI ŠALI, I. r.
95.
Skupščina občine Novo mesto je na podlagi 2. odstavka 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84,37/85 in 29/86) in 223. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79 in 14/82), na sejah zbora združenega dela dne 12. 4. 1989 in zbora krajevnih skupnosti dne 12. 4. 1989 sprejela
ODLOK
o sprejetju ureditvenega načrta razdelilne postaje 110 KV Hudo — 1. faza z razpletom daljnovodov
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Sprejme se ureditveni načrt razdelilne postaje 110 KV Hudo — 1. faza z razpletom daljnovodov, ki ga je izdelal Razvojno raziskovalni center Novo mesto, TOZD Urbanistični biro Novo mesto, pod številko UN 3604, v februarju 1989.
Sestavni del ureditvenega načrta so tekstualni del in grafične priloge.
2.	člen
Ureditveni načrt obsega:
—	območje razdelilne postaje 110 KV Hudo — L faza;
območje poteka daljnovoda 110 K V Brestanica — Hudo na odseku Bajnof — Hudo;
območje poteka daljnovoda 110 KV Kočevje — Hudo na odseku Ku-zarjev kal — Hudo;
območje poteka daljnovoda 110 KV Črnomelj — Hudo na odseku Prečna — Hudo;
-	območje poteka daljnovoda 2x110 KV RTP Bršljin — Hudo; območje podzemnega kabelskega daljnovoda 20 KV Hudo — Bršljin;
—	traso vodovoda od predvidenega vodovoda Hudo — rezervoar do razdelilne postaje;
—	traso ptt kabla od naselja Hudo do razdelilne postaje.
3.	člen
Razdelilna postaja in trase daljnovodov, vodovoda ter ptt kabla obsegajo oziroma potekajo po naslednjih zemljiščih:
1. Razdelilna postaja obsega: parcelne številke:
1959, 1942, 1958, 1943, 1956, 1955, 1944, 2664, pot, 1945, 1950,
1949 in 287,
vse k. o. Daljni vrh.
2.	Daljnovod 110 KV Brestanica — Hudo poteka prek parcelnih številk:
—	1949, 1950, 1970, 1966, 1965/1, 1965/3, 1968, 1971, 1969/1, 1969/2, 1973, 2651 pot, 1980, 1976, 1977/1, 1982, 1983, 1977/2, 1978, 1979, 2651 pot, 2650, 1975 pot, 2011, 2012, 2649 pot, 2021, 2024/1, 2025, 2027, 2035, 2029, 2032, 2034, 2605 železnica, 2662 pot, 2653 pot, 2050,2051,2604 pot, 2052,2475,2476/1,2477,2479, 2651/2 pot, 2488, 2489, 2490, 2492, 2557/1, 2557/2, 2443, 2442, 2441,2493,2493,2656 pot, 2507,2508,2509,2510,2656 pot, 2546, 2547, 2549,2548,2554,2555,2556,2557,2558,2559,2560,2566, 2567,2570,2571,2568,2569,2573,2574,2578,2579,2580,7,4,11,
5 in 3,
vse k. o. Daljni vrh;
—	274/7, 247/6, 2200 pot, 273/4, 273/3, 273/2, 2200 pot, 272/4, 2199/2 pot, 271, 260/1, 261/1, 260/2, 2201/1, 2223/1 cesta, 246, 251, 245, 244, 2202/2, 243, 242/3, 2538 cesta, 242/1, 242/2, 239, 238 in 237, vse k. o. Zagorica;
—	2529, 838, 837/1, 2516 pot, 840, 837/2, 843, 884, 887/2, 886/1,
881, 879, 878, 875, 873/1, 869, 868, 863/2, 864/2, 865/2, 866/1, 970,969,971,2496 pot, 972,975,976/1,983,980/1,984,985,986, 989, 988, 994, 995, 1000, 2493 pot, 999/1, 1001, 1005/1, 2034, 1020/6, 1020/1, 1020/5, 2492/pot, 2032, 2031, 2037, 2030, 2026, 2057,2471 pot, 2060,2025,2471 pot, 2062,2066,2067,2468/1 pot, 1742,	*
vse k. o. Zdinja vas.
3.	Daljnovod 110 KV Kočevje — Hudo poteka prek parcelnih številk:
—	612, 614/2, 611/2, 611/3, 611/1, 619, 620/1, 584, 583/1,643/2, 572/2, 572/1, 3099 pot, 570, 3401 pot, 569/1, 571, 573, 3100 pot, 558, 556, 428/7 428/88, 428/6, 428/16, 428/15, 428/17, 428/18, 428/19, 3104 pot, 429/78, 429/52, 429/70, 429/73, 429/49, 429/50, 429/51, 429/81, 429/53, 429/54, 429/5, 429/7, 429/58, 429/59, 429/60, 429/61, 429/62, 429/63, in 3105 pot,
vse k. o. Prečna;
—	1931,1932,1933,1938,1939,1940,2642 pot, 1959,1942,1958 in 2664 pot,
vse k. o. Daljni vrh.
4.	Daljnovod 110 KV Črnomelj — Hudo poteka preko pare. številk:
—	145,146,3083/2 pot, 144,149,148,3033/2 pot, 143,142,154,199, 209, 419/4 pot, 421/1, 421/11, 421/10, 424/2, 423/1, 422/5, 424/5,424/4,424/3,3088 pot, 423/5,423/4,423/3,423/2,422/8. 3087 pot, 422/7,422/6,3086 pot, 428/81, 589, 588, 3099 pot, 587, 586, 581, 582/2, 3099 pot, 571,574, 573, 558, 556,428/7,428/88, 428/6,428/17,428/18,428/19,428/20,3104 pot, 429/52,429/70, 429/73, 429/56, 429/51, 429/53, 429/54, 429/5, 429/7, 429/58, 429/59, 429/60, 429/61, 429/62, 429/63 in 3105 pot,
vse k. o. Prečna;
—	1940i 2642 pot’ 1959, 1942, 2664 pot in 1958, vse k. o. Daljni vrh.
5.	Daljnovod 2 x 110 KV RTP Bršljin — Hudo poteka prek parcelnih številk:
—	1949, 1948, 1945 in 287, vse k. o. Daljni vrh.
6.	Podzemni kabelski daljnovod 20 KV poteka po parcelnih številkah:
—	288/1, 290, 1100, 1102/2, 1097/2, 1096/2, 1095/2, 1094/2, 1093/2,1092/2,1087/2 pot, 1086/1,1085,1083,1076 pot in 1107, vse k. o. Daljni vrh;
—	483/4, 483/2 pot, 481/3, 1064 pot, 479/2, 479/1, 469/1, 468, 469/7, 469/2, 470/3, 470/2, 520, 26/1, 26/2, 1062/2 pot, 25/1, 1054/3 cesta, 25/3, 577/2, 577/1,
vse k. o. Prečna.
7.	Vodovod poteka po parcelnih številkah:
—	1950, 1955, 1956, 1957, 1959, 2642 pot, 1963/1, 1964/1, 2001, 2000, 1998, 1999, 1997, 1996, 1995, 1994, 1992, 1980. 2003, 2006/4,
vse k. o. Daljni vrh.
8.	Ptt kabel poteka po parcelnih številkah:
1950, 1955, 1954, 1956, 1957, 1959, 1960, 1961, 1962/1, 1962/2, 1963/1, 1964/1, 2651 pot, 2001, 2000, 1999, 1998, 1997, 1996, 1995,1993,1992, 1991,1990, 2003,2006/4,2650 pot, 2005,2015, 2014, 2649 pot, 2020/2, vse k. o. Daljni vrh.
H. POGOJI ZA IZVEDBO IN URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN NAPRAV
4.	člen
Razdelilno postajo sestavljajo naslednji objekti in naprave: stikališče, komandna stavba, skladiščna lopa, kontejner za skladiščenje vnetljivih snovi, komunalne naprave, dostopne ceste in ograja.
Situacija vseh objektov in naprav je razvidna iz arhitektonsko zazidalne situacije (grafična priloga št. 5).
Kota platoja, na katerem so vsi predvideni objekti, je 230,00 m n. v.
Za stikališča je predvidenih 11 polj v skupni dolžini 107,80 m, izvedba stikališč je cevasta.
Komandna stavba je pritlične izvedbe z delno podkletitvijo. Kota kleti je 227,00 m, kota pritličja pa 230,40 m.
Oblikovno mora stavba izpolnjevati naslednje zahteve:
—	objekt mora biti zidan, s svetlo obdelanimi fasadami;
—	objekt mora biti pritličen (višina kapi; 4,00 m + 0,5 m) s simetrično
dvokapno streho, naklona več kot 26°;
—	kritina je lahko opečni zareznik, betonski zareznik, eternit, tegola, vse temne barve; salonitna kritina ni dovoljena;
—	dovoljeni so čopi z naklonom 45°.
Skladiščna lopa je začasen objekt zidane ali montažne izvedbe. Oblikovana mora biti po naslednjih zahtevah:
—	fasada mora biti svetle barve,
—	streha je lahko nesimetrične dvokapne izvedbe z nakloni strešin proti platoju 45°, od platoja 14°,
—	kritina je lahko salonit ali pločevina, temno obarvana,
—	višina objekta do kapi strehe je 4,00 m, z možnim odstopanjem do + 0,5 m.
Kontejner za skladiščenje vnetljivih snovi je tipske izvedbe z vsemi potrebnimi atesti. Postavljen mora biti v skladu s predpisi o izvedbi ozemljitve, ureditve pristopa in zavarovanja objekta z: ustrezno ograjo.
Za potrebe parkiranja osebnih avtomobilov zaposlenih na razdelilni postaji je na severnem delu platoja predvidenih 9 parkirnih mest v asfaltni izvedbi.
Cesta na območju stikališča, širine 3,00 m, mora biti grajena za tovorni promet, v asfaltni izvedbi.
Celoten plato razdelilne postaje mora biti ograjen. Ograja mora biti izvedena z žično mrežo na betonskih ali kovinskih stebričih ali druge kovinske izvedbe, nevtralno svetlo obarvana.
Uporaba bodeče žice ni dovoljena. Višina ograje je 2,5 m.
Prostor pod in med stikališčnimi napravami je utrjen v peščeni izvedbi, ostali prostor, razen internih cest, pa je izveden kot zelenica.
5.	člen
Poteki daljnovodov so razvidni iz grafične priloge št. 2, tehnični podatki za zakoličenje pa so podani v tehničnem poročilu z Gauss-Kriigerjevimi koordinatami kotnih točk.
Na območjih daljnovodov so določeni:
- Zaščitni pas na območju poteka daljnovodov v zračni izvedbi so naslednji: pri enojnem daljnovodu 30 m, pri vzporednem poteku dveh daljnovodov 55 m.
V	tem pasu ni dovoljeno gojiti visokega drevja.
—	Zaščitni pas na območju poteka daljnovoda v kabelski izvedbi širine 10 m.
V	tem pasu je prepovedano saditi rastline, katerih korenine segajo 0,8 m globoko, in obdelovati zemljišče globlje od 0,6 m.
V	obeh območjih je prepovedana gradnja objektov.
6.	člen
Podzemni kabel mora biti položen tehnično pravilno v globini minimalno 0,8 m.
Zračni daljnovodi morajo biti projektirani in izvedeni v skladu z določili pravilnika o tehničnih normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo od 1 KV do 400 KV (Uradni list SFRJ, št. 65/88 v nadaljnjem besedilu: Pravilnik.)
Nosilni stebri zračnih daljnovodov morajo biti označeni s ploščicami in z zaporedno številko stebra in opozorilom »POZOR — VISOKA NAPETOST«.
7.	člen
Zemljišča nad kabelskim daljnovodom morajo biti vzpostavljena v prvotno stanje, proste površine nad zračnimi daljnovodi pa urejene v skladu z omejitvami za zaščitni pas.
III.	POGOJI GLEDE KOMUNALNEGA UREJANJA OBMOČJA RAZDELILNE POSTAJE
8.	člen
Elektroenergetsko napajanje ureditvenega območja razdelilne postaje je predvideno z naslednjimi viri:
prek podzemnega kabelskega daljnovoda 20 K V Hudo — Bršljin z lastnim transformatorjem 20/04 KV;
z diesel agregatom in akumulatorsko postajo, lociranima v komandni stavbi razdelilne postaje.
9.	člen
Ureditveno območje razdelilne postaje se bo napajalo iz vodovoda Hudo- rezervoar. Vodomerni jašek se izvede na mestu odcepa. Potek vodovoda je razviden iz grafičnih prilog št. 4 in št. 6.
10.	člen
Odvajanje odpadnih in meteornih voda je predvideno v ločenem sistemu. Fekalne odpadne vode se odvajajo v troprekatno neproputno greznico, s prostornino 14 m3.
Meteorne vode z utrjenih površin se prek lovilcev olj in maščob izpustijo v podtalje. Odvajanje meteornih vod ne sme povzročiti erozije na sosednjih zemljiščih in nalaganja odnešenega materiala s platoja razdelilne postaje.
11.	člen
Razdelilna postaja bo navezana na telefonsko omrežje s kabelsko povezavo od naselja Hudo. Potek omrežja je razviden iz grafične priloge št. 6.
12.	člen
Območje razdelilne postaje je priključeno na regionalno cesto R 331, s priključno cesto širine 5,00 m, v asfaltni izvedbi, ki mora izpolnjevati še naslednje P°goje;
—	vozišče sme imeti na priključku proti regionalni cesti vzpon ali padec največ + 3% v dolžini vsaj 10 m,
—	priključni radij vozišča mora biti min. 10,00 m,
na priključku mora biti postavljen prometni znak II/2 (STOP),
—	odvodnjavanje mora biti urejeno tako, da meteorna voda ne priteka na regionalno cesto ali na njej zaostaja.
13.	člen
Komunalne odpadke se zbira in odvaža v skladu z odlokom o ravnanju z odpadki na območju občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 19/87 in 21/87).
Z odpadki, ki nimajo značaja komunalnih odpadkov, je potrebno ravnati skladno z zakonom o ravnanju z odpadki (Uradni list SRS, št. 8/78) in pravilnikom o ravnanju s posebnimi odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi (Uradni list SRS, št. 20/86).
Za prestrezanje transformatorskega olja ter za prestrezanje morebitnih razlitih kislin v AKU-prostoru komandnega objekta je potrebno predvideti olje-tesne lovilne posode brez direktnega izliva v kanalizacijo oziroma v podtalje. Odpadna olja se odvažajo v predelavo, skladno s pravilnikom o ravnanju z odpadnimi olji (Uradni list SRS, št. 4/80).
Pri projektiranju se morajo smiselno uporabiti določila pravilnika o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča in transformatorske naprave za nevarne in škodljive snovi (Uradni list SRS, št. 3/79).
IV.	POGOJI KRIŽANJA DALJNOVODOV Z OBSTOJEČIMI IN PREDVIDENIMI KOMUNALNIMI IN DRUGIMI OBJEKTI IN NAPRAVAMI
14.	člen
Križanja daljnovodov z obstoječimi in predvidenimi komunalnimi in drugimi objekti in napravami so razvidna iz grafičnih prilog in tehničnega poročila ureditvenega načrta, pri projektiranju in izgradnji daljnovodov pa morajo biti upoštevana določila pravilnika in pogoji soglasodajalcev.
15.	člen
Pri križanjih zračnih daljnovodov z vodovodnim cevovodom je potrebno upoštevati tehnični pravilnik o javnem vodovodu (Skupščinski Dolenjski list, št. 6/88).
16.	člen
Pri vodenju podzemnega kabelskega daljnovoda 20 KV Hudo — Bršljin se ta ne sme približati stebrom PTT voda na manj kot 5,0 m.
17.	člen
Za križanje daljnovoda z železniško progo je potrebno izdelati posebne projekte, kjer bo prikazana tudi zaščita železniških TT linij pred vplivom elektrike.
Stroški za odpravo negativnih vplivov bremenijo investitorja.
V.	OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU UREDITVENEGA NAČRTA
18.	člen
Gradbena dela na daljnovodih se morajo izvajati v čim večji meri izven vegetacijske sezone, kar posebej velja za kabelski daljnovod.
Plodna zemlja se mora ob izkopu deponirati ter po končanih delih razgrniti na izvršene izkope, na območju razdelilne postaje pa jo uporabiti za zunanjo ureditev.
19.	člen
Vse posege, ki bodo posledica izgradnje daljnovodov po tem ureditvenem načrtuje investitor dolžan sanirati. Prav tako je investitor dolžan pridobiti od lastnikov zemljišč, prek katerih bodo daljnovodo potekali, soglasja za: uporabo zemljišča med gradnjo daljnovodov, potek daljnovodov prek zemljišča za omejeno rabo prostora,
— uporabo zemljišča za potrebe vzdrževanja daljnovodov.
Za vso eventualno nastalo škodo ob izgradnji daljnovodov oziroma zaradi omejene rabe zemljišča odgovarja v celoti investitor.
V zvezi s posekom gozdnih površin na območju poteka zračnih daljnovodov je investitor dolžan ravnati po veljavni zakonodaji za to področje.
ljene motnje pri sprejemu radijskih in televizijskih signalov v njihovi bližini, mora investitor prevzeti stroške za odpravo motenj.
VI.	TOLERANCE
21.	člen
Tehnični elementi za zakoličenje objektov iz točke 6.5. tehničnega poročila so obvezni.
Tolerance so dovoljene le za dolžino komandne stavbe in skladiščne lope, in sicer + 5%. Pri tem je za komandno stavbo obvezna gradbena linija njene južne tasade, za Skladiščno lopo pa gradbena Unija njene vzhodne in severne fasade.
VII.	ETAPE IZVAJANJA UREDITVENEGA NAČRTA
22.	člen
Gradnja po tem ureditvenem načrtu bo izvedena v srednjeročnem obdobju 1986—1990 in bo potekala v naslednjih etapah:
izgradnja kabelskega podzemnega daljnovoda Bršljin — Hudo,
— izgradnja razdelilne postaje Hudo, vključno s predvidenimi komunalnimi napravami,
- izgradnja daljnovodov 110 KV in navezava na stikališče.
Vlil. PREHODNE DOLOČBE
23.	člen
Po izgradnji razdelilne postaje Hudo se obstoječi koridorji 110 KV daljnovodov ohranjujejo za potrebe razvoda daljnovodne zanke Novega mesta, lahko pa se uporabijo za napajanje mesta in širše okolice na napetostnem nivoju 20 KV.
IX. KONČNE DOLOČBE
24.	člen
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem ureditvenega načrta opravlja republiški urbanistični inšpektorat Ljubljana.
25.	člen
Lokacijski načrt je stalno na vpogled pri komiteju za urbanizem in varstvo okolja občine Novo mesto in na Zavodu za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje občine Novo mesto.
26.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 350-06/88 Datum: 12. 4. 1989
Predsednik skupščine občine Novo mesto: FRANCI ŠALI, 1. r.
96.
Na podlagi 3. člena odloka o javnih poteh v občini Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 24/83, 10/85 in 14/88) ter 228. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79 in 14/82) je skupščina občine Novo mesto na seji zbora krajevnih skupnosti dne 12. 4. 1989 sprejela
SKLEP
1.
Javna pol pare. št. 981/4, pašnik v izmeri 119 m2, seznam I, k. o. Bršljin, preneha biti javna pot z dnem uvejavitve tega sklepa.
2.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 46-2/89 Datum: 12. 4. 1989
20.	člen
V kolikor bodo z izgradnjo elektroenergetskih objektov in naprav ugotov-
Predsednik skupščine občine Novo mesto: FRANCI ŠALI, 1. r.
97.
Na podlagi 11. člena in prvega odstavka 12. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77 in 18/88) razglaša občinska volilna komisija
IZID
glasovanja o uvedbi samoprispevka v občini Novo mesto
1.
Na glasovanju o uvedbi samoprispevka v občini Novo mesto je bil dosežen naslednji glasovalni izid:
a.	v volilne imenike je bilo vpisanih 42.976 občanov;
b.	med njimi ni glasovalo 891 občanov, ker so bili v tujini, in 513 občanov, ker so bili v JLA;
c.	s potrdili je glasovalo 82 občanov;
č. kot osnova za ugotavljanje glasovalnega izida se upošteva 41.654 občanov (č = a — b + c);
d.	skupaj je glasovalo 39.638 občanov;
e.	ZA uvedbo občinskega samoprispevka je glasovalo 29.416 občanov ali 70,6% občanov, ki se štejejo kot osnova za ugotavljanje glasovalnega izida;
f.	PROTI je glasovalo 9.135 občanov in
g.	1.087 glasovnic je bilo neveljavnih.
2.
Ker je ZA uvedbo samoprispevka v občini Novo mesto glasovalo več kot polovica občanov, ki se štejejo kot osnova za ugotavljanje glasovalnega izida, komisija ugotavlja in razglaša, da je samoprispevek izglasovan.
Številka: 009-01/89 Datum: 6. 4. 1989
Tajnik	Predsednica
občinske ^volilne komisije:	občinske volilne komisije:
MILOŠ ŠUŠTAR, 1. r.	ZLATA SAVELJ, 1. r.
ODLOK
o spremembi območij katastrskih občin Jelševec, Trebelno in Žaloviče
1.	člen
Ta odlok določa spremembo območij katastrskih občin Jelševec, Trebelno in Žaloviče.
2.	člen
H katastrski občini Žaloviče se zaradi zaokrožitve naselja Sela pri Zburah priključi del katastrske občine Jelševec v izmeri 5 81 63 m2 in obsega naslednje parcele: stp 123/1, 1344, 1348, 1352, 1353, 1500, 2780/1, 2810/2 in del katastrske občine Trebelno v izmeri 7 84 42 m2, ki obsega naslednje parcele: 2791/32, 2791/33, 2791/34, 2791/35, 2791/36, 2819 in 2820/1.
Naštete parcele se v k. o. Jelševec in Trebelno zbrišejo.
3.	člen
Grafični prikaz poteka nove meje med katastrskimi občinami Jelševec, Trebelno in Žaloviče je razviden iz grafične priloge v merilu 1 : 5000, ki jo hrani občinski upravni organ, pristojen za geodetske zadeve, in se vnese v vse evidence, kijih ta organ vodi. Sprememba se izvede tudi v zemljiški knjigi.
Izvedba sprememb v vseh evidencah iz prejšnjega odstavka mora biti opravljena najpozneje v roku petih mesecev po uveljavitvi tega odloka.
4.	člen
v Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 453-01/89-10 Datum: 12. 4. 1989
Predsednik skupščine občine: NACE DEŽMAN
98.
Na podlagi 5. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS, št. 9/85) in 3. člena odloka o družbeni kontroli cen v občini Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/85 in 9/88) je izvršni svet Skupščine občine Novo mesto na seji dne 19. 4. 1989 sprejel
ODREDBO
o spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi najvišjih cen
100.
Izvršni svet skupščine občine Trebnje je na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) na svoji 91. seji dne 19. 4. 1989 sprejel
SKLEP
s katerim se odreja javna razgrnitev osnutka prostorskih ureditvenih pogojev za naselje Šentrupert
1.
V odredbi o določitve naj višjih cen (Skupščinski Dolenjski list, št. 16/88, 18/88 in 5/89) se besedilo 2. točke črta in se nadomesti z novim, ki se glasi: »Ne glede na 1. točko te odredbe smejo organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter nosilci samostojnega dela cene svojih proizvodov in storitev, ki so po predpisih veljale in bile uporabljene na tržišču na dan 30. 4. 1989, povečati, in sicer:
— stanarine in najemnine za 97%.«
Javno se razgrne osnutek prostorskih ureditvenih pogojev za naselja Šentrupert (v nadaljnjem besedilu: osnutek). Osnutek je izdelal Zavod za urbanistično načrtovanje Trebnje z zunanjimi sodelavci, v marcu 1989.
2.
Osnutek bo javno razgrnjen v prostorih Zavoda za urbanistično načrtovanje Trebnje in krajevne skupnosti Šentrupert.
Ta odredba začne veljati s 1. 5. 1989. Številka: 38-02/89-2 Datum: 19. 4. 1989
Predsednik IS
skupščine občine Novo mesto: ADOLF ZUPAN, 1. r.
3.
Pripombe in predloge k osnutku lahko dajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, druge organizacije, organi ter skupnosti.
Rok za pripombe je 30 dni od dneva objave tega sklepa v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 352-01/89-3 Datum: 20. 4. 1989
Predsednik izvršnega sveta: MAKS KURENT
Občina Trebnje
101.
Volilna komisija krajevne skupnosti Čatež daje na podlagi 11. člena zakona ^referendumu in drugih oblikah osebnega izvajavljanja (Uradni list SRS, št.
99.
Na podlagi 4. člena zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16/74) in 209. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/79,16/80,1 /82) je skupščina občine Trebnje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 12. 4. 1989 sprejela
POROČILO
o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Čatež
1.
Izid glasovanja na referendumu za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Čatež, kije bil izveden dne 19. 3. 1989, je bil naslednji:
—	od 347 glasovalnih upravičencev jih je glasovalo 331 ali 95,40%;
—	za uvedbo krajevnega samoprispevka je glasovalo 285 upravičencev ali 82,10%;
—	proti uvedbi krajevnega samoprispevka je glasovalo 28 upravičencev ali
8,10%;
—	glasovalo ni 16 upravičencev ali 4,60%;
—	neveljavnih glasovnic je bilo 18 ali 5,20%.
II.
Referendum je bil izveden skladno z zakonom o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja. Nepravilnosti, ki bi vplivale na izid glasovanja, ni bilo.
III.
Na podlagi tako ugotovljenega izida glasovanja volilna komisija ugotavlja, da ima skupščina krajevne skupnosti Čatež, v smislu 21. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja in 2. člena zakona o samoprispevku, zakonito podlago za sprejem sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka za čas od 1.6. 1989 do 31. 5. 1994 od naslednjih osnov in po naslednjih stopnjah;
—	vsi zaposleni krajani od čistih OD, nadomestil OD in drugih osebnih prejemkov, od katerih se plačuje prispevke iz OD, po stopnji 2%;
—	vsi upokojenci po stopnji 1%;
—	vsi zavezanci davka iz gospodarskih, negospodarskih in poklicnih dejavnosti po stopnji 2% od neto zneska zavarovalne osnove in ostanka čistega dohodka, zmanjšanega za odmerjeni davek iz dejavnosti;
—	vsi zavezanci, ki plačujejo davek iz dejavnosti v povšalnem letnem znesku, po stopnji 5% od odmerjenega davka;
—	vsi zavezanci za davek od kmetijske dejavnosti v višini 5%, ki so navedene v sklepu o razpisu referenduma (Skupščinski Dolenjski list, št. 2/89).
Čatež, 19. 3. 1989
Člani volilne komisije:
BOGOMIR MLAKAR DRAGO ZAGORJAN IGNAC MANDELJ
Predsednik volilne komisije: MIJA BENEDIČIČ
102.
Na podlagi 3. in 7. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) in 8. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77 in 18/88) ter določb statuta krajevne skupnosti Čatež in izida referenduma dne 19. 3. 1989 je skupščina krajevne skupnosti Čatež na svoji seji dne 15. 4. 1989 sprejela
SKLEP
o uvedbi samoprispevka za območje krajevne skupnosti Čatež
jemkov, od katerih se plačuje prispevke iz OD, po stopnji 2%;
—	vsi upokojenci po stopnji 1%;
—	vsi zavezanci davka iz gospodarskih, negospodarskih in poklicnih dejavnosti po stopnji 2% od neto zneska zavarovalne osnove in ostanka čistega dohodka, zmanjšanega za odmerjeni davek iz dejavnosti;
—	vsi zavezanci, ki plačujejo davek iz dejavnosti v pavšalnem letnem znesku, po stopnji 5% od odmerjenega davka;
—	vsi zavezanci za davek od kmetijske dejavnosti v višini 5%.
5.	člen
Plačevanja samoprispevka so oproščeni krajani od prejemkov iz: socialnovarstvenih pomoči, od priznavalnin, od invalidnin in od drugih prejemkov po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidov vojne, od denarnega nadomestila za telesno okvaro, od dodatka za pomoč in postrežbo, od pokojnine, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, od varstvene pokojnine, priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi.
Samoprispevka iz osebnega dohodka ne plačujejo tudi delavci in občani, katerih OD ne presegajo zneska OD, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavcev, določenega z zakonom.
6.	člen
Samoprispevek od osebnih dohodkov, nadomestil OD in drugih osebnih prejemkov in pokojnin obračunava in nakazuje na ravni KS izplačevalec navedenih dohodkov.
Samoprispevek od čistih dohodkov zavezancev obračuna in izterja uprava za družbene prihodke občine Trebnje.
7.	člen
Sredstva samoprispevka se zbirajo na posebnem žiro računu KS Čatež, št. 52120-842-056-0822457 pri SDK, ekspozitura Trebnje.
Za zbiranje samoprispevka in za namensko uporabo zbranih sredstev ter za izvajanje del po navedenem programu sta odgovorna skupščina KS in svet KS Čatež.
8.	člen
Samoprispevek se odmeija, plačuje in izterja po predpisih, ki veljajo za odmero, pobiranje in izterjavo davkov in prispevkov občanov.
9.	člen
Skupščina krajevne skupnosti Čatež mora ob vsakoletnem zaključnem računu javno objaviti podatke o višini s samoprispevkom zbranih in porabljenih sredstev.
10.	člen
Ta sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa od 1. 6. 1989 dalje do izteka.
Številka: 415/89-01 Datum: 15. 4. 1989
Predsednik skupščine KS: MIJA BENEDIČIČ
1.	člen
Uvede se samoprispevek za območje krajevne skupnosti Čatež za financiranje programa del in nalog krajevne skupnosti v obdobju 1989—1994. Program vsebuje:
1.	izgradnja telefonskega omrežja,
2.	modernizacija ceste Dolenja vas—Škovec,
3.	razširitev in asfaltiranje krajevne ceste Zagorica,
4.	razširitev in asfaltiranje krajevne ceste Roje—Trebanjski vrh,
5.	razširitev in asfaltiranje krajevne ceste Kriška reber—Križ,
6.	razširitev krajevne ceste Čatež—Zaplaz,
7.	razširitev krajevne ceste Roje—Zemljica,
8.	asfaltiranje poti k pokopališču,
9.	stroški redne dejavnosti krajevne skupnosti za obdobje 1989—1994.
2.	člen
Za realizacijo navedenega programa bo potrebnih 1.200,000.000 din, ki se bodo s sredstvi, pridobljenimi iz drugih virov, koristila izključno za izvedbo navedenega programa.
3.	člen
Krajevni samoprispevek se uvede in plačuje v denarju za obdobje 5 let, in sicer od 1.6. 1989 do 31. 5. 1994.
4.	člen
Zavezanci za plačilo krajevnega samoprispevka so krajani, ki imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti Čatež, od naslednjih osnov in po naslednjih stopnjah:
— vsi zaposleni krajani od čistih OD, nadomestil OD in drugih osebnih pre-
Medobčinske objave
103.
Na podlagi 5. člena odloka o cenah za geodetske storitve (Skupščinski Dolenjski list št. 12/86) sta izvršni svet skupščine občine Metlika na svoji seji dne 6. 4. 1989 in izvršni svet skupščine občine Črnomelj na seji dne 6. 4. 1989 sprejela naslednji
SKLEP
1.
S tem sklepom se spremenijo cene geodetskih storitev iz 2. člena odloka o cenah geodetskih storitev.
2.
A: Cene iz 1. točke tega sklepa so:
zap. št. — vrsta in obseg storitev	cena/din
1.	PARCELACIJA
1.1.	Odtujitve, spremembe pos. meje
1.1.1.	—	na dva dela, površina nove pare. znaša do 2.5 a	129.150
1.1.2.	—	na dva dela, površina nove pare. od 2.5 do 10 a	193.725
1.1.3 — na dva dela površina nove pare. nad 10 do 30 a	258.300
1.1.4.	— na dva dela, za vsakih dodatnih začetih 30 a
nove parcele	193.725
1.1.5.	— za vsako dodatno novo pare. nad. dve	129.150
1.2.	Razlastitve za prostorske izvedbene akte
1.2.1.	— za vsako novonastalo parcelo	258.300
1.2.2.	— za vsakih začetih 100 m oboda, ki poteka
po obstoječi meji	129.150
1.3. Razlastitev za dolžinske objekte
1.3.1.	—	za vsakih 100 m dolžine ter do širine 10 m	258.300
1.3.2.	—	za vsakih 100 m dolžine ter nad 10 m širine	387.450
1.3.3.	— za vsako novonastalo parcelo	129.150
1.4. Gradbena parcela
1.4.1.	— prenos ene gradbene parcele iz prostorskega
izvedbenega načrta v naravo	129.150
1.4.2.	— parcelacija ene gradbene parcele	193.725
2.	MEJNI UGOTOVITVENI POSTOPEK
2.1.	— ugotovitev in izmeritev meje med dvema mejnima
točkama	193.725
2.2.	— za vsako nadaljnjo mejno točko	129.150
3.	PRENOS POSESTNE MEJE IZ KATASTRSKEGA OPERATA
3.1.	— za prenos prve točke na podlagi merskih podatkov	258.300
3.2.	— za prenos vsake nadaljnje mejne točke	64.575
3.3. — za prenos mejnih točk na podlagi katastrskega načrta, ki zahteva preizkus1 zanesljivosti, se normativa 3.1. in 3.2. povečata za 50% (33. čl. zakona o zemlj. katastru)
4. IZDELAVA GEODETSKIH PODLAG ZA PROSTORSKE IZVED-
BENE AKTE
4.1.	— načrt do površine 10 a	387.450
4.2.	— načrt s površino nad 10 do	30 a	645.750
4.3.	— za vsakih začetih nadaljnjih	10 a	w	193.725
4.4.	— uporaba geodetskih podlog	na območju mest Črnomelj in Metlika za
potrebe projektiranja se obračunava po enoti izdelane lokacijske dokumentacije, obdelanega hektarja ali uporabljenega lista, in znaša:
— za garažo, drvarnico ali prizidek	250.000
za individualne stanovanjske stavbe in gospodarskega poslopja	400.000
- uporaba večjih kompleksov po obdelanem hektarju za
a.	zazidano področje	3,500.000
b.	nezazidano podr.	2,000.000
5.	IZDELAVA GEODETSKIH NAČRTOV NOVEGA STANJA
5.1.	— za objekte individualne gradnje	129.150
5.2.	— za ostale objekte s površino	do 10 a	193.725
5.3.	— za vsakih nadaljnjih začetih	10 a	258.300
6.	ZAKOLIČENJE STAVB IN OBJEKTOV
6.1.	— prizidki, manjši nestanovanjski objekti	76.125
6.2.	— individualne bivalne stavbe	157.025
6.3.	— ostale stavbe do 200 m2tlorisne površine	290.950
6.4.	— za vsakih nadaljnjih začetih 100 m2tlorisne površine	210.050
6.5.	dolžinski komunalni objekti	dejansko porabljen čas
URNE CENE
Za geodetske storitve, ki se obračunavajo po dejansko porabljenem času, se uporabijo naslednje urne cene:
A — terensko geodetsko delo	52.000 din
B - pisarniško geodetsko delo	48.250 din
C — risarsko geodetsko delo	37.700 din
D tigurantsko delo	28.900 din
E — izvedeniško delo	63.500 din
B. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	Cena storitve se poveča za 50%, če se storitev izvaja na gozdnem območju.
2.	Cena mejnega ugotovitvenega postopka, ki se izvaja kot obvezni postopek pred parcelacijo zemljišča, se obračuna tako, da se normativ za MUP zmanjša za 50% ter doda normativu za parcelacijo.
3.	Cena obnove uničenih ali poškodovanih mejnih znamenj se obračuna po normativu 3.1. in 3.2. V kolikor se morajo v postopku parcelacije predhodno obnoviti uničena mejna znamenja (velja za mejna znamenja, ki so bila določena v MUP), se normativ 3.1. in 3.2. zmanjša za 50% in doda normativu za parcelacijo.
4.	Storitev se obračuna kot celota po ceni, ki velja ob zaključku postopka.
5.	Ob prekinitvi postopka plača naročnik storitve vse stroške, ki so nastali do
prekinitve.
6.	V normativih oziroma cenah so vključeni navezava na geodetsko mrežo, čas potovanja in amortizacija geodetskih instrumentov.
7.	Strankam, ki same poskrbijo za opravljanje figurantskih del, se pri obračunu storitve upošteva za 50% zmanjšan normativ za figurantska dela.
8.	V ceni del 4.4. je vključeno ažuriranje podlog.
3.
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep izvršnih svetov skupščine občine Metlika in Črnomelj o cenah geodetskih storitev (SDL, št. 2/89).
4.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
5.
Cene storitev geodetske službe se v prihodnje revalorizirajo v enakem odstotku kot povprečna urna cena del geodetskih storitev po sporazumu o cenah in normativih za izvajanje del iz srednjeročnega programa geodetskih del na območju SR Slovenije za obdobje 1986 — 1990.
V skladu s predlogom republiške geodetske uprave določa cene storitev geodetske službe predstojnik občinskega geodetskega upravnega organa. Številka: 45-47/2 Datum: 30. 3. 1989
Predsednik izvršnega sveta SOB Črnomelj: JOŽE MRZLJAK, dipl. oec., 1. r.
Predsednik izvršnega sveta SOB Metlika: NIKOLA LADIKA, dipl. oec., 1. r.
104.
Na podlagi 2. odstavka 29. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85), odloka o pristojbinah za zdravstvena spričevala in potrdila ter o kriterijih in merilih za določitev pristojbin za veterinarko-sanitarne preglede in dovoljenja (Uradni list SRS, št. 43/85) in 207. člena statuta občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/79, 16/80, 1/82 in 3/85), 282. člena statuta občine Metlika, 258. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79 in 14/82) ter 209. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/79, 16/80, 1/82 in 3/86) je izvršni svet skupščine občine Novo mesto na seji dne 19. 4. 1989 po predhodnem soglasju izvršnih svetov skupščin občin Črnomelj, Metlika in Trebnje sprejel
ODREDBO
o spremembi odredbe o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in za dovoljenje za prodajo mleka v letu 1989
1. člen
V odredbi o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in za dovoljenje za prodajo mleka v letu 1989 (Skupščinski Dolenjski list, št. 3/89) se v 2. členu popravijo navedeni zneski, in sicer tako, da se plačajo pristojbine pod a. za pregled vagonske ali kamionske pošiljke do 10 ton:
—	za izvoz	106.000	din
za notranji promet	91.400	din
pregled vsake nadaljnje tone
v izvozu	10.600	din
—	v notranjem prometu	9.100	din
b.	za kosovne pošiljke: kopitarjev, odraslih govedi in
jelenjadi (od glave)	11.400 din
—	telet, prašičev, srednje divjadi in
drobnice (od glave)	7.700	din
—	odojkov, psov (od glave)	4.000	din
—	za vsako čebeljo družino	1.500	din
—	za vsak kos perutnine	170 din
c.	za meso kopitarjev in parklarjev od kg:
— za vsak kg mesa drobovine ali mesnega izdelka	45	din
—	od jajc po kosu	25	din
od svežih ali zmrznjenih rib za kg	25	din
za vsak kg sirov	25	din
V	drugem odstavku 2. člena pa se spremeni znesek zamudnine tako, da se glasi 91.400 din.
2.	člen
V	3. členu se spremeni pristojbina, tako da znaša 30 din po kosu.
3.	člen
4.	člen se spremeni tako, da se glasi:
Za veterinarsko sanitarne preglede mesa živali zaklanih za gostinsko porabo in pregled divjadi za javno potrošnjo se plača pristojbina po kosu:
—	za tele
—	za prašiče in medvede s trihinoskopskim pregledom
—	za srednje veliko divjad
—	za odojke in jagnjeta v gostiščih
—	za meso v sili zaklane živali z odvzemom vzorca za bakteriološki pregled brez stroškov b. p.
—	za perutnino po režijski uri
40.200 din
58.500 din 40.200 din 21.900 din
91.400 din 91.400 din
4.	člen
V 5. členu se spremeni pristojbina za vsako kravo molznico na 24.000 din, del tega bruto zneska je pristojbina za neškodljivo odstranjevanje živalskih trupel, ki znaša 6.100 din.
5.	člen
— za žrebeta in teleta	3.150 din
— za prašiče nad 50 kg	2.400 din
— za prašiče do 50 kg	1.300 din
— za odstreljeno in prodano parkljasto divjad	9.250 din
— za pse Pri spremembah kategorije živali znaša tarifa:	9.250 din
— za goveda in konje	2.400 din
— za prašiče	1.850 din
7.	člen
Znesek pristojbin v 10. členu se spremeni na 3.700 din.
8.	člen
Ta odredba začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 38-02/87-2 Datum: 19. 4. 1989
Predsednik IS SOB Novo mesto: ADOLF ZUPAN, 1. r.
Predsednik IS SOB Črnomelj: JOŽE MRZLJAK, 1. r.
V 6. členu in 7. členu se spremeni navedeni znesek na 91.400 din.
6.	člen
Predsednik IS SOB Metlika: NIKOLA LADIKA, 1. r.
Pristojbine iz 9. člena se spremenijo tako, da se glasijo: — za goveda in konje
6.100 din
Predsednik IS SOB Trebnje: MAKS KURENT, 1. r.
SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
/ a občin* Crnomf.lj METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
Uradno glasilo skupščin občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Ribnica in Trebnje.
Izdaja DIC, tozd Dolenjski list. Novo mesto.
Glavni urednik Drago Rustja, odgovorni urednik Marjan Legan.
Izhaja po potrebi. Za družbenopolitične skupnosti in organizacije, delovne organizacije, društva in druge pravne osebe je naročnina za SDL všteta v naročnino za Dolenjski list, za preostale je letna naročnina 15.000 din, izvod v prosti prodaji stane 800 din.
Tekoči račun pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p. 130, telefon (068) 23-606 in 24-200. Na podlagi mnenja republiškega komiteja za informiranje IS SRS (št. 421-1/72 od 15. 11. 1984) se za Skupščinski Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Tiskarna Novo mesto.
Beležke