Poštnina plačana v gotovini Cena 1.50 din Izhaja vsak petek ob 16. // Naročnina znaša mesečno po pošti 5 din, v Celju z dostavo na dom po raznašalcih 5-50 din, za inozemstvo 10 din // Uredništvo: Celje, Strossmayerjcva ulica štev. 1, pritličje, desno; uprava: levo // Telefon Stev. 65 / / Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani štev. 10.666 Leto XXI.__________ Celie, petek 17. novembra 1939_____________________Štev. 47 D. Kr.: Problem obdaibe in $elitev indu$triie Celje, 17. novembra. Vprašanje selitve industrije proti ju- gu odnosno centru države ni novo. Ta problem je aktualen, odkar je znano, da niso davčne dajatve z vsemi pripadfci v vseh delih naše države enake. Ne- enaka obdačba pa ni samo pri industriji, ta neenakost zadeva tudi vsakega dru- gega davkoplačevalca. Danes hočemo na kratko razmotrivati, kakšna je razlika v cbdačbi trgovca in industrijca v posa- meznih centrih države v primeri z ob- dačbo v Celju. Vzemimo primer obdačbe trgovca iz S p 1 i t a z davčno osnovo 100.000 din. Njegova obdačba je sledeča: 10% osnovni davek . . . 10.000 din 8% dopolnilni davek . . . 8.000 din 25% banov. doklad . . , 2.500 din 90% občinskih doklad . . 9.000 din spec, dodatek za nar. obrambo 4.140 din Skupaj torej . . 33.640 din V Z a g r c b u plača trgovec z isto davčno osnovo davkov z doklaclami letno 28.640 din. V B e o g r a d u pa plača \ trgovec ob isti davčni osnovi — ker tam sploh nimajo banovinskih doklad — skupno 24.640 din. Ko smo tako videli, kako se plačuje davek drugod, poglejmo sedaj še na naše C e 1 j e. Pri nas plača trgovec z davčno osnovo 100.000 din naslednje davke in doklade: 10% osnovni davek . . . 10.000 din 8% dopolnilni davek . . 8.000 din 55% banov. doklade . . . 5.500 din 75% občinske doklade . . 7.500 din 8% doklad za Zbor. TO1 . • 800 din 20% sreske doklade . . . 2.000 din spec, dodatek za nar. obrambo 4.140 din i Skupaj torej 37.940 din Iz teh številk posnemamo, da je med tu navcdenimi kraji obdačba v Celju i najvišja. Preidemo sedaj na obdačbo industrij- ca iz Splita z davčno osnovo 500.000 din. Ta industrijec je takole obdačen: 12% osnovni davek . . . 60.000 din 5%, dopolnilni davek . . . 25.000 din 25% banov. doklade . . . 15.000 din 90% občinskih doklad . . 54.000 din spec, dodatek za nar. obram. 21.600 din Skupaj torej 175.600 din I V Zagrebu plača industrijec z isto daveno osnovo davkov in doklad letno 145.800 din, v Beogradu pa 121.000 dinarjev. Obdačba industrijca z davčno osnovo 500.000 din v C e 1 j u je pa sledeča: 12% osnovni davek . . . 60.000 din j 5% dopolnilni davek . . 25.000 din 55% banov. doklade . . . 33.000 din 75% občinske doklade . . 45.000 din 8% dokl. za Zbor. za TOI . 4.800 din 20%) sreske doklade . . . 12.000 din spec, dodatek za nar. obram. 21.600 din Skupaj torej 201.400 din Pri tej sestavi vidimo, da dosega Celje rekordno višino. \ Razumljivo je torej, da si industrija, j ki je domicilirana v Sloveniji, skuša po- ¦' magati na ta način, da se seli proti jugu. V zadnjih dveh letih se je presclilo iz severno ležečih banovin 16 podjetij, od ] tega iz Slovenije 3, v južno ležeče ba- ' novine, odnosno se je naselilo ll emi- j griranih podjetij v Beogradu. Nedvom- I no govorijo izvestni razlogi za osredoto- čenje nekih vrst industrije v centru države, ti razlogi pa niso merodajni za vse industrije. Delovanje industrije v \ posameznih krajih predstavlja srce go- ! spodarskega življenja in eksistenco mno- J gih malih edinic one pokrajine. Drugačen je položaj trgovca. On se s svojega dosedanjega sedeža ne more preseliti v južne kraje, to je za njega j Mir je se dalec Neuspeh belgtfsko - nizozemske mirovne po- hude Rusko - finska pogaiania prekiniena — Preiskava o monakovskem atentatu — Mrtv'slo \ na xapadni front! JNa mirovno pobudo belgijskega kra- Ija Leopolda in nizozemske kraljicc Vi- ljcminc sta odgovorila najprej angleški kralj Jurij in predsednik francoske re« publike Lebrun, nato pa kancelar Hitler. Angleški kralj in predsednik francoske republike sta izjavila, da se njuni državi borita proti nasilju ter za pravičen in trajen mir, "ki se more vzpostaviti le na ta naein, da se popravijo krivice, ki jih je Nemčija povzročila Avstriji, Ceškoslo- vaški in Poljski. Kancelar Hitler je spo- roeil, da je postala belgijsko-nizozemska mirovna pobuda zaradi stališea Anglije in Francijo brezuspešna. Rnsko-finska pogajanja v Moskvi so bila te dni zopet prekinjena. Finska de- legacija se je vrnila v Helsinki, ker ni mogla sprejeti vseh ruskih zahtev. Mo- skovska javnost zelo napada Finsko, fin- ski uradni krogi pa izjavljajo, da želijo sporazum z Rusijo in da so pogajanja v ]\Io;,kvi prekinjena samo za nekaj easa. Preiskava o atentatu v Monakovem je dognala, da je bila ura na peklenskem stroju nemški izdelek. Kljub vsem na- porom še niso mogli najti zanesljivih sledov za storilci. Angleške, francoske in nemške pomor- ske hi letalske edinice so zopet potopile nekaj sovraznih ladij ter zaplenile več brodov nevtralnih držav. Na zapadni i'ronti je ostal položaj neizpremenjen. Sedaj zopet poročajo o nemških ofen- zivnih pripravah za Siegfriedovo linijo. Politika Volitve v senai V nedeljo so bile v Jugoslaviji volitve v senat. Povsod so bili izvoljeni vladni kandidati, ker se opozicija ni udeležila volitev. Slovenija je tako dobila štiri se- natorje. i I . i i I i i i | I I i I V Sloveniji se niso udeležili volitev v : senat naslednji župani: iz celjskega sre- ; za župana Zalca in Griž, iz brežiškega ! sreza župani Brežic, Sevnice in Velike j doline, iz črnomeljskega sreza župani j Crnomlja-okolice, Metlike-mesta, Rada- ! tovičev in Vinice, iz dravograjskega sre- 1 za župani Crne, Kaple in Mežice, iz ko- j čevskega sreza župani Kočevja, Kočev- | ske Reke in Koprivnika, iz kranjskega sreza župani Stražišča, iz krškega sre- za župan Boštanja, iz laškega sreza žu- pani Hrastnika, Trbovelj in Sv. Krišto- fa, iz sreza Ljubljana-okolica župana Zelimelj in Rudnika, iz ljutomerskega sreza župan Strigove, iz logaškega sreza župana Gornjega Logatca in Starega nemogoče. Težnja trgovstva je torej, da se daveno breme po vsej državi koli- kor mogoče izenači. Ce analiziramo davčne dajatve po njih izvoru, vidimo, da bremenijo davkopla- čevalca v Celju in skoraj v isti, deloma pa še v višji meri tudi po drugih krajih Slovenije predvsem visoke občinske, ba- novinske in sreske doklade. To so da- jatve, ki jih v dragih banovinah v ena- ki izmeri skoraj ne poznajo. V kolikor so te dajatve utemeljene v večjih kul- turnih in socialnih potrebah posamez- nih avtonomnih edinic, bodo obstojale tudi v bodoče, tudi tednj, če dobimo po vzorcu banov ine Hrvatske svojo avto- nomno banovino Slovenijo. Izgledi za iz- enačenje davčnih bremen naših davko- plačevalcev tudi za avtonomno Slove- nijo nikakor niso rožnati. | •' trga, iz sreza Maribor desni breg župani ; Crešnjevca, Rač in Zgornje Polskave, ! iz sreza Maribor levi breg župan Sv. j Križa, iz ptujskega sreza župan Sredi- i šča, iz radovljiškega sreza župana Lese I in Koroške Bele, iz slovenjegraškega j sreza župan Razbora in iz šmarskega j sreza župan Pristave. i Slovenska frmef sfro - ctef avsfca ] stranka j V nedeljo 12. t. m. je bilo v Zagrebu delegacijsko zborovanje, ki se ga je ude- , ležilo 183 delegatov iz i-aznih srezov Slovenije. Zborovanja se je udeležila politična skupščina dr. Lončarja iz ; Ljuljljane in skupina tako zvanih »Mla- ! dokmctijeev«, katerih predstavnik je g. I dr. Viktor Maček, odvetnik v Ljubljani. I Zborovanje je vodil predsednik priprav- | ljalnega odbora g. Franc Jevšnik, kme- i tovalec iz Kozjega, ki je navajal tudi ; razloge, zakaj je bilo treba zborovanje j sklicati v Zagreb. Za njim sta poročala g. Vladimir Kreft in g. dr. Lado Vav- petič. Delegacijskemu zboru je prisostvo- j val tudi podpredsednik HSS g. inž. Ko- j šutič, ki je v svojem govoru navzočim j slovenskim delegatom priporočal, naj j vodijo samostojno politiko in se borijo { za svobodo. G. dr. Viktor Maček, od- | vetnik iz Ljubljane, je obravnaval pro- | gram in načela nove stranke. Pri volit- : vah je bil izvoljen za predsednika Slo- ! venske kmetsko-delavske stranke g. ! Franc Jevšnik, kmetovalec iz Kozjega, ! za tajnika g. dr. Viktor Maček iz Ljub- j ljane, v odbor pa med drugimi gg. dr. | Dragotin Lončar, dr. Lado Vavpetič ter 1 v širši odbor iz celjskega okraja gg. le- i karnar Fedor Gradišnik in odvetnik I Mirko Hočevar. Pogreb za 185.000 din Zagrebška »Nova riječ« poroča, da stane v Jugoslaviji pogreb državnika na državne stroške 185.000 din. Kdo bo xmagal? Znani ameriški Institut za javno mne- nje, ki ga vodi dr. Galan, je razpisal pred kratkim zanimivo anketo o vpraša- njih, ki povzročajo današnje konflikte v Evropi. Med drugim je bilo zastavljono Amerikancem vprašanje: »Kdo bo po vašem mnenju zmagal?« Na to vpraša- njc so odgovorili Amerikanci v odstot- kih takole: zavezniki 82, Nemčija 7, ne- odločeno 11 odstotkov. Sieglrimdowa llfii/a Ze v svetovni vojni so imeli Siegfrie- dovo linijo, ki se je raztezala od Cate- leta do La Ferrea. Središče te linije je bil Saint - Quentin. To linijo so prebile zavezniške armade v ofenzivi od 25. sep- tembra do 14. oktobra 1918. NemSfca iuristična reklama Iz Berlina še vedno vodijo turistično reklamo v inozemstvu. V tej reklami va- bijo inozemce, da bi obiskali Nemčijo, | Ceško, Moravsko in Poljsko in da bi se priŠli smučat v Crni les v bližini Sieg- friedove linije. Sven Hedin Sloviti švedski raziskovalec Azije in znani prijatelj Nemčije Sven Hedin je v zadnjem času zelo spremenil svoje mne- nje o Nemčiji, nakar so v Nemčiji iz- sledili, da je Sven Hedin potomec — Zida Arona Izaka Hedina. Domače vesfi — »Nova riječ« o slovenskih politič- nih razraerah. Zagrebška »Nova riječ«, ki jo izdaja g. Večeslav Vilder, predsed- nik izvršnega odbora Samostojne demo- kratske stranke, obravnava v svoji naj- novejši številki v rubriki »Iz Slovenije« na prav zanimiv in stvaren način poli- tične prilike pri nas, *-•'**» »Nova riječ« je s svojimi poročili vzbu- dila mnogo zanimanja tudi v Celju in v Savinjski dolini, saj obravnava zade- ve, ki se tičejo tudi našega hmeljarstva. »Nova riječ« omen ja naš list v zvezi s tem, da smo hoteli priobeiti po »Novi riječi« neki Članek, ki ga pa naši čita- telji v »Novi dobi« ne morejo čitati, g. lahko čitajo v »Novi riječi«. — Iz učiteljskih krogov smo prejeli: Službene novine so v teku leta objavlja- le razna napredovanja po skupinah. Mnogi pa čakajo že več mesecev na za- devne dekrete. Končno smo izvedeli, da glavna kontrola še ni izvršila svojega dela. Slednjič pa se je tudi raznesla vest, da ležijo dekreti že v Ljubljani, od koder ne morejo dalje. Ne vemo, iz kakšnih razlogov naj bi te dekrete v Ljubljani zadrževali, saj mora itak priti prvi mesec po podpisu vsak intere- sent na svoj račun. Ce se bodo dekreti nagrmadili, bodo izplačila čedalje večja. Zima je pred durmi, draginja raste, vse mogoče nadloge tarejo človeka, on pa ne pride do svojih težko priborjenih pravic. Torej na dan z zaželenimi listinami, da se vsaj delno olajša bedni položaj mno- gih družin! — Družba sv. Cirila in Metoda, naša najstarejša in najpomembnejša narod- na obrambna družba, pripravlja tudi letos božičnice za revno deco na naših mejah. Vsak zaveden Slovenec in vsa*ra Slovenka naj tc dni prispeva po svojih močeh za Družbo sv. Cirila in Metoda in tako podpre njeno veliko obmejno poslanstvo. — Pojasnjena tatvina. V zadnji šte- vilki smo poročali, da je nekdo ukradel g. Slavku Rusu, trgovskemu potniku pri juvelirju g. Antonu Lečniku v Celju, iz nekega hotela v Jurčičevi ulici v Mari- boru kovčeg, v katerem je bilo mnogo ur in zlatnine v vrednosti nad 100.000 din, last g. Lečnika. Mariborski policiji je kmalu uspelo pojasniti zadevo in iz- slediti storilce. Tatvino je izvršil hlapec Ivan Maček iz Maribora. Zaradi sokriv- de so bili poleg Mačka še aretirani me- sarski pomočnik Ivan Klavž, hlapca An- ton Weiss in Janez Lazar iz Maribora ter Ivan Peklar iz Dupleka. Večino ukradenih predmetov so že našli. Na- grado v znesku 10.000 din, ki je bil raz- pisal g. Lečnik, bodo prejeli organi predstojništva mestne policije v Mari- boru. — Mariborski zadrugar. V Mariboru je pravkar izšla prva številka »Mari- borskega zadrugarja«, mesečnika za za- družno vzgojo in gospodarstvo, ki ga iz- daja Nabavljalna zadruga drž. uslužben- cev v Mariboru. Prva številka ima na- slednjo vsebino: Našemu novemu gla- silu na pot. L. Mlaker: »Kaj pa je tebe treba bilo«. A. Brandner: Nase zadruž- no glasilo. Prof. Lojze Bizjak: Zadruž- ništvo v korporativnem gospodarskem redu. M. L.: Preorientacija našega go- spodarstva in javni nameščenci. Okoli boja proti draginji. Mirko Lešnik: Prve zadruge v Mariboru in okolici. Mlada zadružna greda. Za ženski svet. Zadruž- ne vesti. Stran 2 »NOVA DOBA« 17. XI. 1939 Stev n Celieinokolica c Podražitev pšenice in moke. V zad- njih dneh se je cena pšenice in moke v Vojvodini dvignila za 20 do 30 par pri kg. Zaradi tega so peki v Beogradu, Zagrebu in nekaterih drugih mestih zvi- šali cene kruha za pol dinarja pri kg. Slovenija je pasivna pokrajina in mora uvoziti vsako leto 7.000 do 8.000 vago- nov žita in moke iz žitorodnih pokra- jin, Povišanje cen pšenice in moke bo Slovenijo zelo hudo prizadelo, saj bo moralo vse prebivalstvo Slovenije zaradi tega povisanja cen plačevati za moko in kruh na leto okrog 100 milijonov di- narjev več nego doslej. Jugoslavija je agrarna država in letošnja žitna letina ni bila slaba. Zato je poviäanje cen pše- nice in moke v naši državi docela neu- temeljeno. Nikakor ne gre, da bi izvest- na skupina špekulantov na verižniški način služila ogromne vsote na račun in škodo vsega ostalega prebivalstva. Cut za moralo in socialno pravičnost za- hteva, da se pristojni činitelji takoj od- ločijo za neizprosen nastop proti kriv- cem te podražitve. Uredba o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije je uveljavljena in jo je treba brezpogojno in povsod izvajati tudi v praksi. Social- no šibke sloje naroda — in ti so v ogromni večini — je treba v Čim večji meri zaščititi. V interesu države je, da se skupina brezvestnih špekulantov ukloni volji naroda, ki po božji in člo- veški pravici terja svoj vsakdanji kruh! c Uredite prejemke javnih in zaseb- nih nameščencev, delavcev in upokojen- cev! Cene življenjskih potrebščin so močno narasle. Naš delavec, nameščenec in upokojenec je že doslej komaj živo- taril. Kako naj živi in izhaja v bodoče, kako naj preživi zimo ob istih prejem- kih? To vprašanje je bilo tudi predmet razprave na seji Zbornice za TOI v Ljub- ljani, ki se je soglasno izrekla za nujno povišanje prejemkov nameščencem, de- lavcem in upokojencem. Zveza industrij- cev v Ljubljani je svojim članom pri- poročila, da bi svojim nameščencem in delavcem glede na bistveno spremenjene pogoje življenja primerno povišali place in mezde. Prej omenjeni sklep Zibornice za TOI v Ljubljani kaže na isto razume- vanje v krogih našega trgovstva in obrtništva, kar v interesu prizadetih socialno šibkih slojev samo pozdravlja- rao. Ni dvoma, da bo tudi javna uprava, tako državna kakor samoupravna, vse to upoštevala ter uredila položaj svojih dameäcencev in upokojencev, kakor za- hteva čut človečanske pravice. Organi- zacije nameščencev in upokojencev ter organizacije delavstva pa naj nemudo- ma na vseh pristojnih mestih odločno posredujejo za izboljšanje prejemkov svojega članstva. c Kruh sc je podražil tudi v Celju. Včeraj so stopile v Celju v veljavo nove, vifije cene kruha. Beli kruh se je podra- žil pri kg za 0.50 din, polbeli za 0.65 din, črni in rženi pa za 0.40 din. c AH bo tudi ljubljansko Narodno gledališce goatovalo v Celju? Letošnjo gledališko sezono v Celju je otvorilo Narodno gledaližče iz Maribora, ki. je priredilo pri nas že tri dobro uspele predstave. Ker pa je že več let zapo- redoma gostovalo v Celju ljubljansko Narodno gledališče, 3mo bili ietos ne- malo začudeni, ko smo čitali, da bo od- slej goatovalo v Celju mariborsko gle- dališče. V neki tajinstvenoeti je bila kar preko noči razveljavljena pogodba med mestno občino celjsko in upravo Na- rodnega gledališča v Ljubljani ter je bi- la namesto tega sklenjena nova pogod- ba z mariborskim gladeliščem. Sedaj pa slišimo, da želi gostovati v Celju tudi ljubljansko Narodno gledališče in da se vršijo za ta gostovanja na pristojnem mestu že pogajanja. Izgleda torej, da bosta nase mesto in celjska gledališka publika v tej sezoni prišla vsestransko na svoj račun. c Uprizoritev »NeopraviČene ure«. Ma- riborsko Narodno gledališče bo uprizo- rilo v sredo 22. t. m. ob 20. v celjskem gledaliaču znano veaeloigro Sandorja Bekeffija »Neopravičena ura« v režiji J g. Jožeta Koviča. Sodelovali bodo m. dr. ) dame Kraljeva, Zakrajäkova, Savinova, ] Rasbergerjeva, Starčeva in Vida Kovi- j čeva ter gg. Nakrat, Gorinšek, Verde- { nik, Košuta, Košič in Pavle Kovič. Pred- ' stava je za abonma. Neabonenti dobijo j vstopnice v predprodaji v Slomškovi knjigarni. c Mariborsko Narotlno gledališče je gostovalo pretekli petek zvečer v celj- skem gledališču z opereto Jare Beneša »Navihanka«. Razgibano ter s sočno in učinkovito glasbo prepleteno delo je di- rigiral g. Lojze Herzog. Orkester je bil eksakten in je zvenel polno. Režiser in koreograf g. Harastovič je skupno z di- rigentom g. Herzogom poskrbel za zelo dostojno in vsega priznanja vredno upri- zoritev. Igra je potekla živahno, s pe- strimi spremembami, dobrim karakteri- ziranjem likov, prijetnim humorjem in efektnimi plesnimi vložki. Pevsko in igralsko so se močno uveljavili ga. Bru- men-Lubejeva (Sally) in gdč. Igličeva (Bessi) ter gg. Verdonik (Andy Doodle) in Manoševski (Fred Kerry). Zelo po- srečene like so ustvarili ga. Zamejic - Kovičeva in gdč. Starčeva ter gg. Go- rinšek, Nakrst, Harastovič in Pavle Ko- vič. Tudi ostali igralci so dobro resili svoje naloge. Mariborski gostje so nudili Celjanom operetni večer, ki bo ostal v najlepšem spominu. Gledališče je bilo nabito polno, mnogo je bilo tudi občin- stva izven Celja. Gostje so bili deležni navdušenih aplavzov in so morali mno- go točk ponoviti. c O kulturi slovenskega jezika bo pre- daval prof. Jakob Solar iz St. Vida nad Ljubljano v soboto 18. t. m. ob 20. v mali dvorani Narodnega doma v Celju. Predavanje bo pod okriljem Profesor- skega društva v Celju. Udeležite se tega zanimivega predavanja v čim večjem številu! c Sestanck vseh slavistov iz Slovenije bo v nedeljo 19. t. m. ob 10. dopoldne v zbornici drž. realne gimnazije v Celju. Pri „Turški mački" ri . „_,. , f v _ .. v Gledaliiki ul. do mace koline c Zanlmive spremembe pri Delavski zbornici v Celju. V zadnji številki smo poročali, da je na novo imenovana uprava Delavske zbornice v Ljubljani odpovedala službeno razmerje svojemu pred meseci imenovanemu celjskemu do- pisniku g. Jožetu Grošlju. Pred dnevi sta odstopila predsednik celjskega so- sveta g. Dolinar in clan sosveta g. Jože Gomze. Namesto g. Dolinarja je imeno- vala uprava Delavske zbornice g. Janka Zagarja, namesto g. Gomzeja pa g. Av- gusta Sotlerja, nameščenca tvrdke Ster- mecki. c Vaja za obrambo pred napadi iz zraka. Celjski odbor za obrambo pred zračnimi napadi je priredil v sredo dnev- no vajo. Ob 13.12 so zagrmeli streli z Miklavškega hriba, zatulile so sirene v cinkarni in Westnovi tovarni v Gaberju in zazvonili so zvonovi v celjskih cer- kvah v znak, da se bližajo »sovražna le- tala«. Ljudje so se umaknili s trgov, cest in ulic v stanovanja, zaklonišča in druge prostore. Na določenih mestih so | se kmalu zbrali člani ekip za ugotavlja- nje strupenih plinov in razplinjevanje, samarijani in samarijanke s plinskimi maskami in drugo reševalno osebje. Po- samezne ekipe so krenile na določena mesta, kjer so opravile svoje reševalne | naloge. Samarijani in samarijanke so I nosili »ranjence« v ambulanco. Pri vaji so sodelovali tudi gasilci z motornimi brizgalnami. Ob 13.52 so se zopet ogla- sili zvonovi in sirene v znak, da je vaja konČana, in mesto je na man zopet oži- velo. c Dr. Ludovfk Sinkovic 1. V St. Ju- riju ob Taboru je umrl v sredo v 49. letu starosti g. dr. Ludovik Sinkovic, banovinski zdravnik v Mislinju. Pokojni je bil goriski rojak. Med vojno je prišel v rusko ujetništvo, iz katerega je po- zneje pobegnil in prispel končno po hu- dih naporih na Kitajsko, od koder se je vrnil v domovino. Pokojni je bil značajen in odločno naroden mož. Podiegel je bo- lezni, ki si jo je nakopal v vojnem ujet- ništvu. Zapušča soprogo go. Sento iz ugledne dr. Vrečkove rodbine v Celju in hčerko. Danes popoldne so ga položili na okolißkem pokopališču v Celju k za.d- njemu počitku. Pokojnemu bodi ohra njen lep spomin, svojcem naše iskreno sožal je! c Zetev ftmrti. V soboto je umrla na Cankarjevi cesti 4 v Celju v starosti 31 let kot žrtev materinstva ga. Ida Ble- yerjeva, soproga gozdarja iz Luč. V Liscah pri Celju je umrla v nedeljo 53- letna posestnikova žena Alojzija Spilja- kova. V celjski bolnici so umrli: 10. t. , m. 73-letni občinski revež Franc Ceček ! iz Celja in 79-letni Blaž Drofenik, oböin- ski revež brez stalnega bivališča, v ne- deljo 58-letni čevljar Rudolf Iskrač iz Ivence pri Vojniku, v torek 55-letni cin- karniški delavec Lovrenc Stefe s Slanc pri Teharju in 76-letni kočar Franc Ci- gale iz Potoka pri Rečici ob Savinji, v sredo pa 10-letna skladiščnikova hčerka Angela Kmetičeva iz Tržišča pri Rogaš- ki Slatini. N. p. v m.! c Opozorilo delavcem in namešccncem. Predstojništvo mestne policije v Celju opozarja vse delavce in nameščence, da čimprej zamenjajo stare delavske knji- ! žice za nove poslovne knjižice, da ne bo ob koncu leta nepotrebnega navala. c Knjižnica Francoskega krožka v Ce- lju bo odslej odprta ob sredah od 19. do 19.30. c Pripravljalni odbor Udruženja čet- nikov v Celju obvešča vse, ki želijo pri- stopiti v našo viteško junaško organiza- cijo, da se prijavijo pri bratu Francu Turnšku, Gregorčičeva 3-1, ali pa pri bratu Jo3ipu Hojniku, Ipavčeva ul. 64. c Sejmi v celjskem srezu so zopet do- voljeni, ker je slinavka in parkljevka ponehala. Izjema velja samo-za področje celjske mestne občine, kjer so sejmi za- enkrat še prepovedani. c Nove službc pri mestni občini. Mest- na občina celjska je razpisala 4 mesta policijskih stražnikov in dve mesti poli- cijskih agentov. Prosilci ne smejo biti stari nad 30 let in morajo biti neoženje- ni. Mestna občina je tudi razpisala me- sto nadzornika živil. Prošnje za vsa ta mesta je treba predložiti do 10. decem- bra predsedništvu mestne občine. j c Samomor v bolnici. V sredo dopold- ne so pripeljali v celjsko bolnico 29- letnega kočarja Vinka Dolška iz Gra- diškega dola pri Rogaški Slatini. Imel je poškodbe na glavi. Izpovedal je, da ,so ga v nedeljo v Zagaju pri Rogaški Sla- tini napadli Anton Zajko ter brata Jo- sip in Ivan Ogrizek in ga z udarci s koli poškodovali po glavi. V bolnici je napisal nekaj poslovilnih pisem in dejal nekaterim bolnikom, da bo umrl. V sre- do okrog 14.30 je neopažen odšel na podstrešje bolnice, zlezel skozi lino, ki jo uporabljajo za izobešanje zastav, in se pognal v globino. Pri padcu je dobil težke poäkodbe na želodcu in črevesju. Odnesli so ga takoj v bolnico, kjer pa je zc ob 17.30 izdihnil. Svoje dejanje je izvršil očividno v duševni zmedenosti. Aii je to duševno zmedenost povzročila poškodba na glavi, bo dognala obduk- cija. Zadevo so takoj javili državnemu tožilstvu, ki je uvedlo preiskavo. c Uspela racija. Celjska policija je ob sodelovanju orožništva izvedla v noči od četrtka na petek veliko racijo v raznih privatnih stanovanjih, gostilnah in skri- vališčih ter izsledila in aretirala nad 40 moških in žensk. Nekateri aretiranci bo- do oddani zaradi raznih grehov sodišču, nekatere ženske pa bodo morale v bol- nico. Aretirali so tudi več krošnjarjev, ki so brez dovoljenja prodajali manu- fakturno blago. c Pravoslaviia cerkvena svečanost. V soboto ob 14'55 je prispel zagrebSki mitropolit g. Dositej z brzim vlakom : iz Zagreba v Celje. Na kolodvoru so I ga pozdravili zastopniki pravoslavne, starokatoliške in evangeljske cerkvene občine, voja§kih in civilnih oblastev, uradov in šol ter večje število ob- činstva. V nedeljo dopoldne je služil mitropolit g. Dositei v pravoslavni cerkvi sv. Save svečano liturgijo, pri kateri ie pel znani ruski cerkveni zbor iz Zagreba. Med liturgijo je mitropolit g. Dositej prevedel svečenika g. llijo Bulovana v čin protojereja in sprego- voril ob tej priliki lepe prigodne be- sede. Iznesel in pohvalil je dosedanje 25 letno delo g. Bulovana kot sveče- nika, dolgoletnega kateheta, kulturno prosvetnega delavca, moža in očeta ter poudaril, da 25 let javnega udejstvo- vanja zadostuje, da se vidi in oceni vrednost vsakogar. Qosp. Bulovan se je s svojim delom izkazal v vsakem | pogledu dostojnega, da prejme visoko cerkveno odlikovanje, zato mu j?a on podeljuje s priznanjem in radostjo t božjim in arhipastirskim blagoslovom v prepričanju, da bo nadaljeval svoie delo kakor doslej. Na konru svojega govora je mitropolit g. Dositej čestital K- Bulovanu k napredovanju. Gosp. Bulovan se je prisrčno zahvalil in v lepem govoru orisal težo in deÜkat- nost svečeniškega poklica in službe. Naglasil je, da ie bil kompas niego- I vega življenja in dela svetosavski pro- I gram: Služiti Bogu in svojemu rodu — sodelovati pri vsem, kar vodi k Kino METROPOL Celje Danes 17. novembra film z največjo tragedinjo našega časa KATHARINO HEPBUHH * UPORNICA I 18. do 21. novembra prvl film | s slovenskimi napisi NA OKRAJNEM SODIŠČU Sijajna veseloigra iz dunajskega predmestja, pri kateri se boste nasmejali do solz. V glav. vlogali najboljši komiki: Hani Moier Ida Wü$t Lude Englisch slavi božji jn dobru naroda. Izrazii je veselje, da je to delo našlo priznanje in da je prejel napredovanje ravno iz rok g. metropolita Dositeja, ki je znan kot neustrašen in odločen borec za najsvetejše pravice našega naroda. Ob zaključku se je g. Bulovan zahvalil vsem za sodelovanje in obljubil, da bo tudi v bodoče hodil po poti, ki ga je vodila doslej. Svečanosti so priso- stvovali zastopniki vojaških in civilnih oblastev, uradov in Sol, četniki ter mnogo drugih pravoslavnih in katoli- ških vernikov. Po službi božji je bilo skupno kosilo v hotelu »Union«. Ob 15. je visoki gost s svojim spremstvom po prisrčnem slovesu zapustil Celje. Protojereju g. Bulovanu iskreno česti- j tamo k imenovaniu I c Ljudsko vseučilišče v Celju. Peda- goška predavanja se bodo nadaljevala v ponedeljek, torek in sredo. Vrstni red se je malo izpremenil zaradi nepredvi- denih ovir. V ponedeljek 20. t. m. ob 20. bo predaval prof. dr. Franc Zgeč o temi »Nekaj problemov izvenšolske vzgoje«. V torek 21. t. m. prof. Anica Cernejeva o temi »Kako vzgajamo de- kh'ce za življenje?« V sredo 22. t. m. bo predaval učitelj Miloš Ledinek o temi »Razumevajmo mladoatnika in poma- gajmo mu.« Ponovno vabimo občinstvo, da se udeleži v čim večjem številu teh poljudnih predavanj. — Odbor. c Kaj bo z avtotnatsko telefonsko cen- tralo v Colju? Ze pred več meseci jc iz- šla uredba poštnega ministrstva o inve- sticijskem programu, ki naj bi omogočil izboljšanje telesonskih naprav po naši državi. Vsota 115 milijonov dinarjev je bila v ta namen določena in tudi Celje je prišlo na vrsto na desetem mestu, da- si so celjske telefonske razmere postale taKO nevzdržne, da bodo vsi naročniki t.elefona primorani telefon odpovedati, ker o normalni «lužbi telefona v Celju sploh ni več govora. c V odboru za pobijanje draelnje in brezvestne špekulaclje v Celju so naslednji gg.: predsednik odbora župan dr. Alojzij VorSič kot predstav- nik upravnega oblastva, člani : sodnik upravnega sodiSča dr. Stanko Masič kot zastopnik potrošnikov, njegov na- mestnik trgovski nameščenec in clan mestnega sveta Rudolf Pibrovc, višji upravitelj v p. ter tajnik Združenja trgovcev in DruStva hišnih posestnikov Jakob Blazon kot predstavnik stano- vanjskih najemnikov, njegov namest- nik davčni upravitelj v p. Robert Ste- pic, trgovec Anton Fazarinc kot pred- stavnik trgovcev, njegov namestnik trgovec Franc Dobovičnik, juvelir in urar Anton Lečnik kot predstavnik proizvajalcev, niegov namestnik me- sarski mojster Matija Esih, tovarniški delavec Ludvik Kranjc kot predstav- nik potro§nikov, njegov namestnik cinkarniSki delavec H.artin Plankar, pekovski mojster Rudolf Mlaker kot predstavnik obrtnikov, njegov namest- nik hotelir Jurij §anc kot predstavnik gostilničarjev. c Delovnl trg. Pri celjski borzi dela sta bila 10. t. m. v evidenci 302 brez- | poselna (201 mo§ki in 101 ženska) nasproti 267 (168 moSkim in 99 žen- skam) dne 31. oktobra. c Vellk požar v Trnovljah. V po- nedeljek okrog 19 30 ie zažarelo nebo nad Trnovljami pri Celju. Mogočen ognjen sij je bil viden daleč po celjski okolici in Savinjski dolini. Vnel se je listnjak posestniceKožuhove vTrnovljah sredi vasi. 0 I Vampomagajodolalikega I I in prijelnega odvajanja. I ^ Jglaa reg, pod Sp. br. 969 od 28. X. 1938____________ lju in po vsej prostrani okolici, ki je bila takrat pod silnim nemškim pritis- kom. Dal je lepo število vaditeljev, ki so obiskovali posamezne večje kraje ali se celo v njih naselili, da so ustanovili sokolsko društvo. Ni menda društva v celjski sokolski župi, ki bi ne bilo de- li^žno njegove podpore. Mnogim dru- stvom bi brez Celjskega Sokola ustano- j vitev sploh ne bila mogoča. Vedeti je treba, da vse do leta 1903., če izvzame- mo Mozirje, ni bilo na vsem bivšem Sta- jerskem niti ene sokolske edinice. Sele to leto sta sc ustanovili sokolski posto- janki v Ljutomeru in Zalcu, slednja kot odsek Celjskega Sokola. Zadnja večja sokolska manifestacija v Celju je bila j leta 1910., ko je bivša Slovenska sokol- ! ska zveza priredila svoj zlet v Gaberju j pri Celju ob priliki otvoritve Sokolske- i ga doma v Gaberju. Ta čas ni tako da- : leč za nami, da bi se ga naši bratje in sestre ne spominjali, da bi se ne spo- j minjali vseh bojev, ki so jih morali ta- krat udeleženci proslave preživeti. Sta- rejši bratje pa se bodo spominjali tudi razvitja prapora Celjskega Sokola, ki jc bilo obenem z otvoritvijo Narodnega j doma leta 1897., ko r.o pri-drveli nemškž i in renegatski zagrizenci iz vseh mogo- čih krajev, da uprizorijo napade na ude- lcžence. Savezno načelništvo je odobrilo, da bo leta 1940. v Celju medžupni zlet, obve- zen tudi za sosedne župe. Celjski Sokol upravičeno pričakuje, da bodo vsa brat- ska društva usmerila soje delo na pri- j pravc za ta zlet, ki naj služi obenem i tudi kot nekaka poskušnja za vsesokol- j ski zlet v Beogradu. x Sokolska proslava praznika narod- nega zedinjenja v Celju. Sokolstvo si je osvojilo 1. december za svoj praznik in ga proslavlja že vrsto let. Sokolsko društvo Celje-matica bo priredilo v če- trtek 30. t. m. ob 20. v Mestnem gleda- lišču v Celju slavnostno akademijo, ki bo obsegala 12 ali 13 točk. Drugi dan bo ob 11. proslava v društveni telovad- nici in obenem zaobljuba novega član- stva. Pri obeh prireditvah bo sodeloval društveni orkester. Brate in sestre va- bimo, da polnoštevilno posetijo akade- mijo in da se vsi brez izjeme udeležijo tudi dopoldanske proslave. Obakrat v kroju, kdor ga ima. To je naša skupna manifestacija, pri kateri ne sme nihče manjkati. Naše članstvo se je doslej ob takih prilikah pokazalo disciplinirano, tembolj pričakujemo to od njega letos, ko vstopa Sokolsko društvo Celje-mati- ca v 50. leto svojega obstoja. Posebnih vabil, izvzemši letos na novo pristoplim članom in člariicam, društvo ne bo poši- Od Šmaria do Rogaške Slatine (Dalje.) Tako dospemo v Podplat, kjer se zo- pet križajo ceste: ena gre mimo cerkve sv. Rozalije in Gabernika na Pečice, kjer se združi z ono iz Lemberga in vo- di nato v Poljčane. Cerkev sv. Rozalije je le preostanek nekdanje, že leta 1545. omenjene cerkve sv. Marije Magdalene, ki so jo podrli 1. 1861. in pmidali h kapeli sv. Rozalije sedanjo cerkev z osmcrokotnim zvoni- kom, oltar pa prenesli iz opuščene samo- stanske cerkve sv. Alojzija v Marboru (Jutro, 6. VII. 1935). To cerkev je še posvetil tri dni pred svojo smrtjo škos Slomäek. Skozi Gabernik je vodila rimska cesta iz Celja v Poljčane; pri slatinskem iz- virku »Rimski vrelec« so našli rimske predmete. Iz Podplata, cigar ime je treba tol- mačiti čisto pokrajinsko, ker leži kraj resnično pod Platom, kakor se imenuje pokrajina na hribu nad njim, pelje cesta v Küstrivnico, ime, ki je nastalo iz la- tinskega castrum — tabor. Najprej pri- demo do slatinskih vrelcev, ki vsebujejo nenavadno mnogo joda, sedaj v lasti rodbine Kupnik, nato šele do prave Ko- strivnice. Na vrhu griča stoji cerkev sv. Marije Poljske (ker so prinesli baje mi- lostno podobo iz Censtohove na Polj- skem). Zupna cerkev je bila zgrajena v letih 1752—66. v baročnem slogu, na kar so prenesli sem 1. 1768. sedež žup- nije od Sv. Lenarta. (Dr. Merhar: Ko- strivnica, Plan. Vest. 1936.) Naselje samo je tik pod Bočem, na cigar spodnjem delu imajo sloveče vino- grade v Dreveniku in kjer žgejo tudi apno. Cerkev sv. Lenarta stoji ob stari poti za pešce in jezdece, katerim je sv. Lenart patron, Cerkev je bila zgrajena v drugi polovici 12. stoletja, v 15. sto- letju pa so romarsko cerkev gotizirali. Ker pa so povodnji cerkev vedno ogra- žale, so prestavili župnijo v novo cerkev v Kostrivnico. Podružna cerkev sv. Margarete nad Glažuto je bila domnevno zgrajena v 15. stolctju, prvič se omenja 1. 1545. Za- kristija je pri tej cerkvici v pritličju zvonika. Iz Kostrivnice vodi tudi najugodnejša pot na Boč. Oddih si bomo privoščili v prijazni do- linici, kjer zagledamo gotsko cerkvico sv. Miklavža, ki so jo postavili med 1. 1301. in 1456. Celjski grofje. Poleg cer- kvice je planinska postojanka Sloven- skega planinskega društva. Od Sv. Miklavža naprej se pa strmina na Boč šele prične, vendar ni nikjer ne- varna in jo seveda s trudom vsakdo pre- more. Za napor ga pa oškoduje razgled, ko se povzpne na razgledni stolp na vrhu Boča in je točno 1000 m nad mor- sko gladino. Pod njim valovijo hribi in hribčki, po dolinah tečejo potoki in se vijejo ceste in železnice in se rdečijo kraji. .. f Vendar je Boč tajinstvena gora: kra- jem v okolici napoveduje s svojo oblač- no kapo slabo vreme in v vznožju svo- jem ima slatinske vrelce v Gabci'niku in Kostrivnici. Davno so se že zanimali, kaj vse se še skriva v gori pod njenimi pečinami, saj priteka iz nje zdravilna voda, tüiej mora biti v njej kar jezero take vode. Pod Bočem so nekatera imena, ki jih čit«mo v povwti o »v. Gralu iz «pa j Parsival, ki ga je spesnil W. v. Eschen- bach (f 1220): Uz Zilje ich vürde den Rohas reit, dri montage ich da vil gestreit: mich duhte, ich hete da wol gestriten, dar nach ich schierest kom geriten in die witen Gaudine ... die selbe stat liget alda, da die Greian in die Tra mit golde ein wasser rinnet. Ni nobencga dvoma, da so ta imena Zilje — Celje, Rohas — Rogatec, Gau- din ~ Ilajdina, Greian " Grajena, Tra = Drava, čeprav bi ostalih krajevnih imen ne lokalizirali pri nas. (Prim. Zun- kovič, Staroslovan 1914, Kelemina, CZN. 1933 str. 115. in Riipschl, Untersteiri- sches au3 dem Mittelalter, Südsteier- mark 1925). Da obdržimo svojo smer, gremo ven- dar iz Podplata na desno; med gozdnim zelenjem nas pozdravlja cerkvica sv. Mo- horja na Rodnah, nekako iz leta 1500. Mi pa se ne damo več motiti in kre- nemo naravnost v Rogaško Slatino. (Dalje prih.) Stran 4 »NOVA DOBA« 17. XI. 19S9 gtev. 47. ljalo. Vsakdo se mora zavedaü svojih dolžnosti napram sebi in društvu. Za okoliško občinstvo bo akademija ponov- ljena v nedeljo 3. decembra ob 16. x Idejui tečaj Sokolskega društva Ceija-matice. V četrtek 23. t. m. ob 20. bo v zborovalnici Sokolskega društva Ce- lja-matice v mestni osnovni šoli tečaj, obvezen za vse letos na novo pristoplo članstvo. Društveni prosvetar bo v osnovnih točkah seznanil brate in sestre z ideologijo, zgodovino in organizacijo sokolstva. Novo članstvo, ki bo 1. de- cembra polagalo predpisano zaobljubo, je dolžno, da se odzove pozivu ki ga bo prejelo po pošti. Od bratov in sester, ki so se prostovoljno prijavili v društvo in s tern prevzeli nc le pravic, temveč tudi vse dolžnosti, ki jih nalaga sokol- ska organizacya, pričakujemo, da se bodo točno odzvali. x Zbor društvenih in eetnili prosve- tarjev celjske sokolske župe bo v nede- ljo 19. t. m. ob pol 9. dopoldne v Narod- nem domu v Celju. Na dnevnem redu je poročilo župnega prosvetarja br. Pa- horja o sokolskem delu v sedanji dobi, o sokolski Petrovi petletki bo poročal br. Tone Zorko iz Vojnika, sledila bo razprava o poroeilu župnega prosvetne- ga odbora, nato bo volitev župnega pro- svetarja, končno pa bo obravnavan še delovni načrt in bodo stavljeni razni ' predlogi. x 70-letnica uvedfoe ženske tclovadbo v sokolstvu. Prihodnji teden, 21. novem- bra, bo minilo 70 let, odkar se je na po- budo dr. M. Tyrsa osnoval prvi ženski telovadni oddelek v Pragi. Za prvo sta- rostko je bila izvoljena sestra Zofija Podlipska, prva prednjakinja je bila s. Klemena Hanuševa. Sestre načelnice in vaditeljice naj prcd svojimi vrstami opo- zorijo sestre telovadke na ta jubilej in če morejo, naj povejo tudi kaj prigod- nega o razvoju ženske telovadbe v na- šem sokolstvu. j x Sokolstvo na Cešk«m. V zveznem glasilu »Sokolsky Vestnik« je objavljen | poziv češke sokolske zveze, ki priporo- ča nakup srečk velike loterije, katere ' čisti dobiček je namenjen pripravam čeških borcev za olimpijske igre 1. 1940. Vrednost dobitkov znaša 500.000 kron. Zrebanjc bo 7. decembra. x Taborjenje. Na Ceškem jc že mnogo J let razvito taborjenje. O njegovem ob- j segu nam najbolj zgovorno priča Sokol- ; sko društvo I v Moravski Ostravi, ki je j čez poletje priredilo samostojno tabor- I jenje. Taborili so ob idiličnem potoku v gorski dolinici v Ostravici (560 m) v osrčju beskiških gozdov. Postavili so 18 šotorov za 70 oseb. Teren je bil po- srečeno izbran, omogočal je vežbe v vseh panogah telesne vzgoje. Najprej je taborilo 54 naraščajnikov, zamenjalo jih je 26 dijakov in 26 naraščajnikov, sle- dilo je 37 naraščajnic. Priredili so iz- lete na Liso goro, na samotni Beskid in na Smrk. Naraščajnicam bi morali sle- diti še člani, toda zaradi neprieakovanih zaprek so taborjenje 27. avgusta ukinili. Udeleženci so s svojimi vodniki in vod- nicami skrbeli za prireditve, ki jih je obiskalo tudi številno prebivalstvo iz okolice. Medsebojna vez je bila tako z - va, da so se prebivalci ter tečajniki in teeajnice po končanem taborjenju težko ločili drug od drugega. Sport * Dve podsavezni prvenstveni tekmi. V nedeljo 19. t. m. ob 14.30 se bo pri- čela na igrišeu pri »Skalni kleti« v Ce- lju podsavezna prvenstvena tekma med celjskimi Atletiki in trboveljskim Ama- terjem. Srečanje bo gotovo zelo živahno in zanimivo. V nedeljo bo goatovala enajstorica SK Celja v Hrastniku in se pomerila v podsavezni prvenstveni tek- | mi s SK Hrastniko-m. * Zmaga madžarske nogomettie reprezentance. V nedeljo je gostovala madžarska nogometna reprezentanca v I Eteogradu in premagala jugoslovensku reprezentanco, v kateri so bi i sami beograjski igra 1 ci, z 2:0 (l:0). Naša reprezentanca je igrala šibko in so Madžari zasluženo zmagali. * V hrvatsko slovenski nogometni llgl so v nedeljo v Zagrebu nadaljevali pred kratkim prekinjeno prvenstveno tekmo med zagrebškim Gradjanskim in splitskim Majdukom. Gradjanski je zmagal s 6:0 (3:0). Drugih ligaških tekem v nedeljo ni bilo. * Na področju LNP je Mars v ne- deljo v Ljubljani v tekmi za pokal LNP prernagal Svobodo s 3:2 (2:0). Pokalna tekma med Muro in Maribo- rom, ki bi jo bili morali igrati v Murski Soboti, je bila preložena. V prijaie\j»k\ tekmi v korist podsavezne blagajne je moštvo SK Celja na celjski Glaziji pre- magalo enajstorico SK Jugoslavije s 6:2 (3;0), v Mariboru pa je varaždin- ska Slavija v prijateliski tekmi prema- gala Železničarja z 2:1 (1;1). iz naših kraiev Voinik v Smrtna nesreča v gozdu. V nedeljo 5. t. m. so krenili 19-letni Pavel Gojšnik in njegov brat Martin ter brata Pavel in Avgust Esih, sinovi poseatnikov iz Bu- kovja pri Frankolovem, v graščinske gozdove na Konjiški gori. Pavel Gojsnik je vzel s seboj lovsko puško. V gozdo- vih so bili do 15., nato pa so se rass- šli. Ko so se Martin Gojšnik ter Pavel in Avgust Esih vrnili proti večeru v megli domov, ni bilo Pavla Gojanika od niko- der. Drugo jutro so ga šli iskat in so ga iskali več dni, toda zaman. V petek 10. t. m. se je zbralo 39 fantov, ki so krenili na Konjiško goro, da poišeejo pogrešanega Pavla Gojšnika. V neki drči so ga končno našli mrtvega. Imel je prestreljeno glavo in je ležal na hrbtu. Pavel Gojšnik je očividno zašel v gosti megli na drčo, kjer mu je spo- drsnilo in je padel, pri eemer se je nje- gova puška sprožila in ga je krogla za- dela v glavo. Truplo so prenesli na Gojšnikov dom in ga nato položili na frankolskem pokopališču k zadnjemu počitku. v Svojega brata je zaklal. Med 26- letnirn posestnikovem sinom Ivanom Kresnikom v Belem potoku na Franko- lovem pri Vojniku in njegovim 18-let- nim bratom Alojzom je vladalo že nekaj časa napeto razmerje. Ivan je sovražil svojega mlajšega brata, ker so imeli do- mači Alojza rajši, zaradi Cesar se je ču- til Ivan zapostavljenega. V nedeljo okrog 17. sta se brata, ki sta bila vinje- na, sprla pred svojim domom. V razbur- jenju je izvlckel Ivan iz žepa nož in za- bodel Alojza v prsi, nato pa pobegnil. Alojz se je zgrudil nezavesten. Irncl je zelo težko poškodbo na praih in plju- čah ter je že eno uro pozneje izdihnil. Pokopali so gana frankolskem poko- pahücu. Ivan«, Kresnika so orožniki are- tirali in izročili sodišču. v Obupno dejanje. V Kobleku pri Voj- 1U..U si je 24-letni posestnikov sin Alojz Mežriar v nedeljo uoma na skediiju nad vinsico kletjo prerezal vrat in je kmalu izkrvavel. Mežnar se je pred kratkim odtegnil vojaski dolžnosti in pobegnil v i\'emeijo. Pred dnevi se je vrnil domov. Iz strahu pred posledicami pa si je kon- l čal življenje. V torek dopoldne so ga pokopali na vojniškem pokopališču. ŠL Jfurii ob i. ž. j ikiamarski in živuiski sejern v St. Juriju. Obcina St. Juiij pri Celju na- znanja, da bo v ponedeljek 20. t. m. v St. Juriju pri Ceiju velik kramarski in \ živinski sejem. Zalee z Zvocni kino Zalec. V soboto 18. t. j m. ob 20., v nedeljo 19. t. m. ob 14., ; 16. in 19.: »Ljubaxna dražba«. Izredno ueinkovit film. V glavnih vlogah Marika Rökk, Pavel Kemp in Hans Stüwe. Petrovie p Obisk političnih oscbnosti. Minulo nedeljo, ko so v Ljubljani voliii sena- torje, so posetili tukajšnjo Marijino cer- kev minister n. r. dr. Korošec, ban dr. Marko Natlačen in gradbeni minister dr. Miha Krek. V cerkveni hiši so se go- spodje okrepčali z malim prigrizkom in nakupil nekaj srečk za tombolo, ki so jih razdelili med otroke pred cerkveno hišo. Petrovče postajajo vse bolj pri- ljubljena izletna točka, ki zasluži kot romarski kraj veliko pozornost. p Namcravan nakup. Ker primanjkuje zavodu za dušcvne bolezni v Novem Ce- lju stanovanjskih prostorov za uradni- ke in zdravnike, se pogaja banovina že nekaj časa za nakup stanovanjske vile orožniškega komandirja v p. g. Pukla in zraven ležečega travnika veleposest- nika inž. Ježovnika. Iv. Peter v $av. dol. št V Zalogu je gorelo. V Zalogu pri- k,c. Petru v Savinjski dolini se je v po- nedeljek zjutraj vnelo gospodarsko po- slopje posestnika Ivana Ledinka. Pla- meni so tako hitro objeli vse poslopje, da so iedva rešili iz gorečega poslopja živino in stroje. Gospodarsko poslopje je zgorelo do tal. Skoda znaša okrog 35.000 din. Vzrok požara ni znan. Šmarino ob Paki Nizkotne metotie Smarino ob Paki, 17. novembra. Lepega poletnega večera je prišel neki gospod iz Smartnega, znan po svoji po- litieni karieri širom Slovenije, zlasti pa v gornjegraj3kem srezu, k neki tu- kajšnji gospe ter jo poprosil za važen, nujen in tajen razgovor. Gospa, ki je gospoda dobro poznala, ga je seveda ta- koj sprejela. Ker pa ni nobena stvar tako skrita, da bi ne postala kdaj očita, srno izvedeli tudi vsebino tega razgovora. Omenjeni gospod je namree sporočil gospe, da po- trebuje njen zet takoj 50.000 din za po- kritje nekega deficita v blagajni. Go3pa sc je seveda zelo prestrašila. Ko se je malo umirila, je vprašala: »Kjc pa naj vzamem toliko gotovine?« Gospod ji je odgovoril, da bo pre&krbel gotovind, pač pa mora gospa jamoiti za posojilo z vsem svojim premoženjem. Gospa se je nekaj časa temu upirala. Gospod ji je razložil, da bo dejanski dolžnik njen zet, ki bo dolg odplačeval v primernih rednih mesečnih obrokih, ona pa bo sa- mo varuhinja tega dolga. Pripomnil je, da je zetova eksistenca v nevarnosti. Da reši zeta in njegovo rodbino, je go- spa podpisala zadolžnieo. Zet je istcga poiiUčnega preprieanja kakor omenjeni gospod iz Smartnega, i gospa in njena rodhina pa nasprotnega prepričanja. To i^vestniin ljudem oči- vidno hi ugajafo, zato "so zadolžnico po podpisu varuhinje takole izpolnili: Va- luhinja ne jamči samo za dolg, temveč tudi za obveznosti obročnega amortizi- ranja dolga po dolžniku. To je tudi vknjiženo pri sodišču. Varuhmja se je zaradi nepoznanja denarno pravnih za- dev ujeia v past, kar so gospodje takoj izkoristili. Zet je menda zavoljo njihovih iuteresov ustavil izpolnjcvanje obvez- nosti, zaradi Cesar je bila njegova tašča izročena na milost in nemilost upnikom. Ti so se takoj poslužili svojih pravic in začeli pritiskati na gospo. Sli so celo tako daieč, da so razodeli svoj glavni ciij: da bi se za bagatelno ceno pola- suli premoženja omenjene gospe. Potem pa bi triumr'iraii, eea da so s svojo prak- so zopet pregnali enega »liberalca«, Kolikor nam je znano, pa je ta oreh pretrd in ga ne bodo zlahka zdrobili. Ker je gospa gospodarsko zelo cvrata, bo treba pae drugega orožja. Ni izklju- čeno, da se bo gospa rajši sama umak- nila in to prostovoljno po starem pre- govoru: »Pametni popusti, osel pa v blato zleti.« Imela bo zavest, da je omenjeno gospodo moralno nadvladala. V tern primeru bi se umaknila v kraj, kjer je več elovekoljubja in kjer pre- Ijivajo ljudje s širšim duševnim obzor- jem ter ne smatrajo materialističnega egoizma za svoj življenjski cilj. Značilno je, da se poslužujejo gospod- je za dosego svojega cilja tako nizkotnih sredstev. Gorje pa, ee bi kdo iz naših , vrst pokazal komu samo kriv prst! Ta- ! koj bi padel po ocenjevanju izvestnih ¦ gospodov pod moralni nivo levega raz- bojnika. šm Kako se nam godi. V začetku tega leta je zaprosil neki tukajšnji občan in posestnik za dovoljenje za gradnjo vi- niČarije v vinogradu. Nekaj me3ecev po vložitvi prošnje je bil komisijski ogled na kraju samem. Komisije so se udele- žili tudi sosedje, da stavijo svoje pred- loge in pripombe. Vsi prisotni so soglas- no odobrili gradnjo to stavbe po predlo- ženem načrtu. Komisijski zapisnik je napisal sam g. župan na kraju samem in | so ga podpisali tudi vsi prisotni. Pro- silec je bil seveda trdno prepričan, da bo dobil zadevno gradbeno dovoljenje, kakor predvideva zakon, zlasti ker ni bi- Vse šolske potrebščiiie, nalivna pe- resa in vse v pisarni potrebni pred- meti poceni in v veliki izbiri pri tvrdki Karl Goričar vdova, C e 1 j e, Kralja Petra cesta 7. lo pri komisiji nikakega ugovora in tudi javna uprava ni imela nikakega teht- nega razloga za zavrnitev prošnje. Po- sestnik je začel takoj pripravljati in dovažati material za gradnjo viničarije. stešitve prošnje pa ni bilo od nikoder, čeprav predpisuje gradbeni zakon, da se rešitev vroči prosilcu v teku enega meseca po komisijskem ogiedu. Od ta- krat je preteklo že pol leta, rešitve prošnje pa še vedno ni, eeprav jo je prosilec večkrat urgiral. Morda se je prošnja izgubila ali pa so jo založili. Vzrok tega molka pa je najbrž dejstvo, da je bil prosilec kandidatov namestnik na listi dr. Vladimira Mačka pri zadnjih ukupščinskih volitvah. Izvestnim gospa- dom v občinski upravi to ocividno ne ugaja. Poveino jim, da takšno postopa- nje nikakor ne bo zrušilo prosilca, mar- več ravno nasprotno. Dokazuje nam zo- pet, da se gospod jo ne morejo losiiti od svojega starega orožja in se ga poslu- žujejo ob vsaki priliki. Res je, da je ¦ prosilec materialno oškodovan, ker smo na pragu zime in je izgubil eno leto. Gospodje pa so ga potrdiii v njegovem prepričanju, da so njegovi nazori pra- vilni in da je na pravi poti. 1 šm Dvojna niera. Pred kratkim je bila pri nas otvoritev prosvetnega doma. Bilo je mnogo vika in krika ter polno lepih besed in obljub. Po svečanosti se je razvila veselica s plesom in drugo zabavo. Ugotavljamo, da gospodje sicer z veliko vncnio preganjajo take zabave, kadar jih prirejajo drugi. Ceprav zahte- va fantovski odsek in dekliški krožek, da mora biti vsak clan in članica ponoči doma, pa je trajalo veseljačenje na omenjeni veselici vso noč in so se mno- gi vračali šele v jutranjih urah domov. Ce bi mi priredili svečanost in zabavo | v tern slogu, bi nam gospodje gotovo obesili vse grebe tega sveta. Ce bodo temelji prosvete takšni, kakor so bili pri otvorltvl, iDomo gotovo kmalu priapeli na vrh klanca! šm Drzen vlom. V torek popoldne so neznanci vlomili v hišo posestnika An- tona Steblovnika v Podgori ter odnesli razno blago v vrednosti 1.300 din in 300 din gotovine. Sreča v nesreči je, da vlomilci niso našli izkupička za hmelj. Vlomilci so iztrgali železno zaščitno mre- žo na oknu in se splazili skozi okno v poslopje. Ker so bili domači pri delu na polju, so lahko vlomilci nemoteno opravili svoj posel. Orožništvo je takoj ukrenilo vse, da čimprej izsledi vlomilce. Braslovce b Drzen roparskl napad. V pone- deljek okrog 23. sta dva s samokresi oborožena roparja vdrla v hiSo v Malih Braslovčah, kjer stanujejo tri sestre Prislanove. Ko so ženske čule ropot, ki sta ga povzročila roparja ziinaj na hodniku, so hitro zapahnile vrata. Ro- parja sta vdrla v hišo in eden je ustrelil s samokresom, da bi ženske ustraho- va). Roparja sta prebrskala vse omare in postelje, a denarja nista našla. Mlajši sestri je uspelo izmuzniti se iz hiše in priklicati sosede. Ko sta roparja to opazila, sta pobegnila iz hiše in izginila v temi. Orožnsštvo je uvedlo obširno preiskavo, da čimprej izsledi roparsko dvojico. b IVHklavževanje braslovšUeRa So- kola. Kakor vsako leto, bo Sokoloko društvo v Braslovčah tudi letos obda- 1 rilo vso sokolsko deco in naraščaj. Ob- ¦ daritev bo v nedeljo 3. decembra. Ob tej priliki bo primerna igra s pri- hodom Miklavža. StarŠi in vsi ostali prijatelji Sokola iskreno vabljeni 1 Gornji grad g Gornjegrajski okiaj zahteva boljöi vozni red. Kakor številni drugi okraji v Sloveniji, je tudi naš ohraj težko pri- zadet po zadnji izpremembi voznega re- da. Popoldanski vlak Velenje — Celje, ki je vozil mnogo let in bil izredno ugoden za naš okraj, je odpadel in tako se je spremenil tudi vozni red poštnega avtobusa. Poštni avtobus, ki je odhajal doslej ob 13.30, odhaja sedaj šele ob 15.10 iz Gornjega grada na postajo Smartno ob Paki, kjer morajo potniki čakati skoraj dve uri na vlak za Celje. Stev. 47. »NOVA DOBA« 17. XI. 1939 Stran 5 V Oelju morajo potniki čakati na vlak proti Ljubljani eno uro, na vlak proti Mariboru pa skoraj dve uri. V Celju ne morejo potniki ničesar veČ opraviti, ker so tr go vine v tern času seveda že zaprte. Zahteva vsega prebivalstva gornjegraj- skega okraja kakor gotovo tudi ostalih okrajev ob savinjski progi je, da se zo- pet uvede popoldanski vlak, da bo tudi poštni avtobus vozil po starem voznem redu. Zaman se vprašujcjo ljudje, čcmu taka sprememba in zakaj niso bili vpra- šani krajevni činitelji, preden je želez- niška uprava spremenila vozni red. Pro- simo direkcijo drž. železnic v Ljubljani, da upošteva sedaj, ko bodo revidirali spremembo, tudi zahteve prebivlastva gornjegrajskega sreza. Zadeva je neod- ložljiva in jo je treba nujno resiti, zlasti ker se bližajo prazniki. g Naše ceste so v izredno slabem sta- nju. Sele sedaj so jih pričeli posipati z gramozom. Gramoza pa je vse premalo pripravljenega. Treba se bo lotiti teme- ljite rekonstrukcije naših cest v vsem okraju. Naš okraj je tudi v tern oziru prevec zapostavljen. Potniki, ko se vozi- jo z avtobusi po naših cestah, imajo priliko ugotoviti, kako desolatno je sta- nje teh cest. Clovek mora imeti pač zelo dober želodec, da po teh cestah brez ne- prilik doseže svoj cilj. Sloveni Gradec s Osebna vest. V ponedeljek zečer se je zbrala naša sokolska dru- žina, da se poslovi od svojega pod- naeelnika br. Kača, ki odhaja na odslu- ženje kadrskega roka. V imenu odbora se je zahvalil br. Kaču za neumorno delo za časa bivanja v Slovenjem Gradcu br. starosta ter mu želel srečno in sko- rajšnjo vrnitev. V imenu telovadečega članstva se je poslovil Kačev sodelavec br. Pruš. Brat Kač se je iskreno zahva- lil za prirejeno mu odhodnico. s Sport. Naši nogometaši so ostali brez prepotrebnega igrišča, kjer so se doslej krepili in vzgajali naši mladi in vrli sportniki. Zelja vsega slovenje- graškega prebivalstva je, da bi se mero- dajni činitelji pobrigali, da dobi klub primeren prostor, kjer si bo lahko ure- ci„ svoj sportni prostor, ki ne bo v po- noa sarao na&emu mestu, temveč tudi vsej banovini. Te dni je klub razposlal prošnje na vse strani in prosi vse one, ki bodo prejeli te prošnje, da jih ne za- vržejo, marveč prispevajo za gradnjo igrišča. Ce pa kdo pomotoma ni dobil prošnje, prosimo, da nam oprosti in nam tudi nakloni primeren prispevek. — V cetrtek 23. t. m. ob 20. bo v klubski sofoi pri Kajfežu 5. redni letni občni zbor SK Mislinje. Udeležba za vse člane strogo obvezna. Prijatelji kluba vljud- no vabljeni. — Odbor. s Pijača terja žrtve. Na Martinovo nedeljo je prišlo na raznih straneh do pretepa. Ljudje so se v vinjenosti sprli in nož je zapeJ svojo žalostno pesem. V nedeljo zvečer so neznani storilci napadli Rudolfa Herlaha iz Smartnega in mu prizadejali globoko rano nad desnim oče- . 9om. Sreča je, da ni storilec zamahnil 1 cm nižje, ker bi bil Herlaha v tern primeru oslepel. Pri Lešniku v Smart- nem pa so stepli fantje. Neznanec je zabodel 24-letnega Otona Bricmana, zi- darskega delavca pri Greinu, z nožem v pleča in mu prizadejal globoko rano. Obema so nudili zdravniško pomoe v slovenjegraški bolnici. Dočim je Herlah lahko takoj odšel domov, je moral Bric- man ostati v bolnici. Laško Ohčinska seia Laško, 17. novembra. V cetrtek 9. t. m. je bila v občinski sejnici redna seja laškega občinskega odbora. V odbor sreskega disciplinskega sodišča sta bila izvoljena s 15 glasovi (1 proti, 1 se vzdržal) dva Člana občin- ske uprave in sicer Ivan Deželak in Pavlinič. Preden so preöli na dnevni red, je ob- činski odbornik Bezgovšek opozoril od- j bor na poročanje laških dopisnikov. j Vprašal je, ali so v listih večkrat kake ! laži. Ljudje iz njegovega tabora so sami j prenašali lažnive vesti laškim dopisni- { kom, kar pa ee jim ne bo nikdar več j posrečilo. Neki odbornik je pripomnil: »Ali odstopi ves odbor, ali pa dopisniki!« Gg. Hrastelj in Deželak sta izjavila, da naj dopisniki fie kar naprej pišejo, ittakar tudi laž, da aploh ni vredno o tem govoriti itd. Hrastelj je izjavil, da | bo imel odslej vsak petek na tabli »No- I vo dobo«. Deželak je rekel, da je samo dobra volja odbora, da sploh dovoli do- i pisnikom, ki niso občani, dostop na se- i je. Ta gospod naj si zapomni, da je to ; pravica vsakega občana, ki je vpisan v j volilni imenik, odnosno ima volilno pra- j vico. Ce tega ne ve, naj se informira pri svojem pravnem zastopniku. Gospodje se najbrž bojijo javne kon- trole. Hrastelju je najbolj všeč veseli del seje, zato je »Nova doba« zanj hu- morističen list, še bolj je pa humoristi- čen Hrastelj, ki je takole govoril: »Go- spod Deželak predlaga, da odbor zniža kredit v znesku 50.000 din za Slomškov dorn na 40.000 din, da bodo krite druge neporavnane obveznosti (mestni regula- cijski načrt). Ce smo o tem zadnjič sklepali, bi želel, da bi pri tem tudi osta- lo. Jaz sem človek, ki, če kaj reče, tudi besedo drži. Poglejmo grehe prejšnjih uprav! Za neke ničvredne krpe papirja mestnega regulacijskega načrta so vrgli enostavno na ceato 37.000 din. Občina tega načrta praktično sploh ne bo mogla rabiti, saj se je sam bivši župan, ki je dal nalog za njegovo izdelavo, izrazil, da je ta načrt docela za nič. S tem so ti gospodje sami sebi dali nezaupnico, ko so denar že vrgli na cesto. Ti danes najbolj tožijo o gospodarstvu. Kako si še sploh upajo kritizirati naše stvar- no in pošteno občinsko upravo, dočim so oni sami kupovali graščino za 1 mi- lijon 190.000 din, izdali za dom preko »čuprije« 100.000 din in še darovali ob- činsko stavbišče, ki je bilo vredno naj- manj 100.000 din. V tem domu preko »čuprije« se zbirajo nemčurji. V prejšnji upravi smo imeli ljudi, ki so si upali posredovati pri naši upravi, da sprej- memo kupčijo graščine z Zidom za na- grado 100.000 din. Ali je še kje kdo, ki ne vidi teh razlik? Sedaj kriče na vse grlo, če hočemo postaviti nov dom za vzgojo mladine ki se potepa po ulicah in je prepuščena sama sebi. Enaka mera kakor onstran Savinje, naj velja tudi za nas.« V debato je posegel tudi g. Jenko. Dejal je, da je bil razglas o kreditu v znesku 50.000 din že nabit na oglasni deski in se zaradi tega ne more niti zmanjäati niti zvišati itd. Hrastelj je spet izjavil: »Pod bivšo upravo o mar- sičem sploh niso sklepali in je župan v ožjem krogu svojih prijateljev izvrše- val razna javna dela.« Deželak mu je odvrnil: »Ta mestni regulacijski načrt je pravzaprav napoved vojne našemu mestu«, nakar je prečital pritožbo dr. j Roša proti odobritvi kredita za Slom- škov dom. V tej pritožbi omen ja dr. Roš razne najnujnejše potrebe mesta (ob- nova asfaltnih ulic, gradnja klavnice in še več takih del). Oglasil se je Bezgov- šek: »Zakaj pa ni vseh teh potreb izvr- šil dr. Roš že takrat, ko je bil še na krmilu?« Po vseh teh debatah so odo- brili kredit v znesku 50.000 din. V taj- ni seji so prečitali službeno ostavko g. I Poljšaka, razpisali pa so dvoje službenih mest: mesto stražnika - zvaničnika in r.i es to navadnega stražnika. G. Pavli- aič je vprašal, zakaj nekih poslov ne plačuje davčna uprava. Blagajnik mu je odgovoril: »Ce pa je tak zakon!«. Iz J'onda za hiralnico so prenesli 5.000 din za občinske reveže. Prošnjo za podalj- šanje lovske zakupnine g. Emila Ple- skoviča so odbili in bo lov oddan na javni dražbi najboljšemu ponudniku. Ple- skovič ga je imel v zakupu 36 let. Za to se je najbolj zavzemal g. Goter: »G. Hrastelj je nekoč sam rekel, da pojde lov na javno dražbo fie za 15.000 din.« Krojač Bezgovšek je odvrnil: »Da, naše občinske blagajne zelo potrebujejo jur- jev, zato ta predlog ni tako napačen.« Dva sta se pri tem predlogu vzdržala glasovanja (Hrastelj in Pavlinič), k Če- mur je pripomnil Deželak: »Ker nimata gozdov.« Goter je izjavil, da je dovolil g. Pleskovič streljati kmetom samo šoje in vrane, nakar je odvrnil g. Deželak, da ima g. Goter v svojem kraju dobrega lovskega referenta. Pri slučajnostih so govorili o vaških | cestnih zadevah. Blagajnik je grajal po- sipanje cest, ki jih naliv takoj uniči, ker bi se davkoplačevalci gotovo oglasili a pritožbami. G. Hrastelj je izjavil, da j podjetje Falter ne plačuje niti 50 par davka, a ima letno 4,500.000 din pro- meta. Domači in okoliškim šolam so odo- [ brili podpore za božičnico. Prazno sta- j novanje na bivši občini Marijagradec so oddali pogorelemu kmečkemu krojaču Bezgovšku, ki je izjavil, da bo bival v njem le toliko časa, dokler si ne zgradi j nove hiše. Uprava mu bo postavila nov 1 štedilnik, montirala električne svetilke, uredila podstrešno shrambo itd. Na to stanovanje je reflektiral tudi finančni podpreglednik g. Jože Oblak, ki je bil v j Laško na novo premeščen, a ni mogel i nikjer najti stanovanja. Zato sta se z Bezgovškom kasneje dogovorila, da bo stanovanje zasedel g. Oblak. Končno je Deželak pojasnil, da znaša občinski proračun 234.400 din, v 7 me- ! secih pa so dobili komaj 89.000 din, ker davkoplačevalci ne plačujejo redno svo- jih dajatev, zaradi Cesar uprava ne mo- re delati gospodarskih čudežev. Kljub tej ugotovitvi pa so odobrili iz prebitka iz leta 1938-39 znesek 50.000 din za Slomškov dom. Odgovor gospodom na oblini Laško, 17. novembra. Najvažnejša točka občinske seje, ki sploh ni bila na dnevnem redu, je bila posvečena dopisnikom »Nove dobe«. Po- sebno g. Bezgovska boli »Nova doba«. G. Hrastelj izjavlja, da »Nova doba«« ni resen list, nasprotno pa vidimo, kako je on včasih resen na občinskih sejah. Ce bo zaradi dopisnikov odstopil občinski odbor, nas bo samo veselilo. G. Hrastelj je obljubil, da bo »Nova doba« visela na njegovi tabli, toda do danes je še nikjer ni, čeprav je na seji trdil, da je človek, ki drži dano besedo. »Nova doba« je po- stala tako važen list, da delajo zanjo reklamo celo občinski odborniki, kar je edinstven primer v Jugoslaviji. Kako drži Hrastelj besedo? V odboru starega župana, ki je sklepal in odobril 37.000 din za krpo regulacijskega načrta, je sedel tudi on sam, a je sedaj to delo sam kritiziral in si sam sebi napovedal voj- no. Kako je držal besedo pri trgovcu Caslu? V istem odboru so sklepali o 100.000 din za Sokolski dom, v katerega je sam zahajal, čeprav v družbi »nemčurjev«. Vneto je sodeloval na »nemčurskem« gledališkem odru. Se danes graja odo- britev 100.000 din za Sokolski dom, ka- ko more odobravati 50.000 din za drug dom? Po tem takem delajo današnji ob- činarji iste napake, ki so jih svoj čas očitali dr. Rošu. Potem Hrastelj nikoli ne drži besede. Prej je volil listo JNS, ker mu je pač neslo, danes pa zopet listo JRZ, ker mu zopet nese. Govori o delih, za katera sploh ni bilo | občinskih sklepov, a je pri teh delih sam sodeloval in glasoval! V Pačnikovi go- stilni je leta 1936. sam priznal: »Vsi odborniki, tudi po sebi bom udaril, smo bili pod županom dr. Roša čisto navadni kranjski kimavci.« Ali je to moška be- seda? Ali je to kak možat obrtnik, ki prepiše na ženo poslopja, na sorodnike pa stroje, če mu odkod grozi kak kon- kurz? Ali je to možato, da g. Hrastelj pošilja svojemu tovarišu mizarju pisma, v katerih % mu grozi s sodni jskimi po- sledicami, če bo izdeloval krste? Konč- no je dobil pri sreskem podnačelniku pojasnilo, da nima izdelovanje krst ni- kakega opravka s pogrebnim zavodom. G. Deželak govori o regulacijskem na- črtu, da je to napoved vojne našemu mestu. Tudi njega vprašamo, ali ni na- poved vojne našim mestnim davkoplače- valcem, če plačujejo sedaj po 80% do- klad, grade cerkve, zidajo zapore, nove domove, nerentabilne hribovske ceste itd.? Kaj jim mar obnova asfalta, grad- nja klavnice, ko pa Bezgovšek ugovarja, zakaj ni g. dr. Roš ustvaril še nad 100 mestnih potreb. Temu Bezgovšku se niti ne sanja, kake vrednosti je za naše me- sto naprava asfaltnih ulic, vodovoda, falska električna napeljava, Masarykovo nabrežje in koliko so stala ta javna de- la! Naj pove, kaj so sploh oni storili v treh letih! Namestili so svoje ljudi pri mestni občini, zgradili betonsko ploščo čez Zikovco, da bo čist zrak okrog no- vega doma delijo si občinska stanovanja, očistili so kaplanijo, ki je zanje tako vazna ustanova, si razdelili županske in cestne gažice itd. Paradoks tega čisto- krvnega občinskega odbora je, da ima stalno na dnevnem redu personalne za- deve. Uslužbenci se menjavajo kakor vojaki na orožnih vajah. Nova mesta bodo seveda dobili 100-odstotno čisto- krvni. Isto je seveda tudi s stanovanji bivše občine Marijagradec. Ne vemo, kje je bil doslej Bezgovšek. Končno je Ie zmagala uvidevnost, da je dobil to PRIJAVNE POLE ZA ZGRADARINO je izdala ZVEZNA TISKARNA v Celju. Tiskovine se dobijo v celjskih trafikah in knjigamah v Celju ali pa se večje množine naročajo direktno v Zvezni ti- slcarni v Celju. Cena tiskovini 1 din. stanovanje oče treh otrok, ki bi pa v nasprotnem primeru skoraj moral ostati z družino na cesti. Tako gospodarijo sedaj na mestni občini. Tri leta žalostne bilance je minilo, potem pa vse tiho je bilo ... Franc Kokot - 70-letnik V torek 21. t. m. bo praznoval biv&i čevljarski mojster, trgovec z usnjem in posestnik v Laškem g. Franc Kokol 70-letnico rojstva. Jubilant sc je rodil 21. novembra 1869 v Laškem kot sin Franca Kokove - Kokola in Terezije, roj. Klepejeve. Obrti se je izučil v Laškem. Delal je nato kot pomočnik v večjih krajih bivše Sta-j jerske. Najdalje je bil v Gradcu. Leta 1895. je pričel v skromnih razmerah sa- mostojno obrt in se istega leta oženil z Antonijo Sepetavčevo iz Smarja pri Jelšah. Z veliko marljivostjo mu je uspelo, da je kupil 1. 1903. od ge. Ane Amonove hišo v sedanji Valentiničevi ulici 77 in razširil svoj obrat. Do leta 1916. se je bavil s točenjem vina, žga- nja in piva »čez ulico«, kar mu je zlasti s točenjem pristnih domačih in južnoti- rolskih vin lepo uspelo. Ko je promet v gostilniških obratih vsled vojne moo- no nazadoval, je opustil vinotoč ter otvoril trgovino z usnjem in cevljarski- mi potrebščinami, ki jo je vodil do pred nekaj leti, ko je oddal obe obrti vsled starosti g. Gašperju Jugu iz PoljČan. Gosp. Kokol živi sedaj kot zasebnik. Pred tremi leti mu je smrt ugrabila dobro soprogo Antonijo, ki mu je rodila 8 otrok, od katerih jih živi še 4, ki so vsi preskrbljeni. Hči Marija je vdova po trgovcu, prvi sin Adolf je šef-knjigovod- ja v domači Gostilničarski pivovarni d. d., drugi sin dr. Franc je zdravnik v celjski bolnici, najmlajši sin Herbert pa je uradnik pri tvrdki D. Rakusch v Celju. Jubilant se je, v kolikor mu je dopu- ščal čas, tudi javno udejstvoval. Tako je bil preko 30 let odbornik mestne ob- čine Laško in to vse do razrešitve pod županovanjem dr. Roša, ko je prešla občina v druge roke. Mnogo let je sode- loval pri Prostovoljnem gasilnem dru- štvu, bil je funkcionar Olepševalnega in tujsko prometnega društva, Obrtnega društva itd. Ves čas je zvest clan in od- bornik napredne politične organizacije. Tudi nasprotniki ga spostujejo in upo- števajo. Gosp. Kokol je vzor marljivega obrt- nika, ki je iz prav skromnih razmer z neumorno delavnostio spravil svoj obrat na lepo visino, saj je zaposloval v vojnih in povojnih letih do 10 ljudi in zalagal s svojimi dobrimi izdelki, kar vedno rad prizna, območje 7 far. Delal je od zore do poznega večera, kar pa 3e mu danes prav nie ne pozna, saj je äe mladeniško čil, ko ga vidimo na njegovih dnevnih izprehodih. uglednemu meščanu in staremu borcu za napredno stvar iskreno čestitamo k 70-letnici in mu želimo, da bi še dolgo vrsto let zdrav in zadovoljen užival sa- dove svojega dela! Resniina deistva iz zgodovine laikega gasilslva (Dalje.) Iz Valentiničeve kronike smo izbrali tudi imena mecenov odnosno darovalcev, ki so poklonili laški gasilski četi večje zneske. Ti so: Franc Tieber, trgovec in veleposestnik, Josip Czerny, tržaški ve- letrgovec in veleposestnik, Oto Witt- halm, tovarnar in veleposestnik, Lov- renc in Hugo Stein, lastnika laške Therme, Gustav Kottnauer, vladni nad- svetnik, Edvard Geipel, lastnik rudnika Huda jama, tvrdka Andrej in Konrad Elsbacher, pivovarna rodbine L.-visch, Karl Herman, trgovec, tovarnar in ve- leposestnik, Teodor Gunkel, lastnik Therme in Osolin Josip, trgovec in hišni posestnik. Velike zasluge z denarnimi podporami imata tudi tovarnar g. Lud- vik Gerkman, zlasti glede nakupa sta- rega »Kamenita« in renovacije za ga- silski dom, ter njegov sin prokurist g. Stran 6 »NOVA DOBA« 17. XI. 1939 štev 47 Franjo Gerkman, ki je bil 1. 1937. iz- voljen za načelnika gasilcev in cigar po- glavitna zasluga je, da je laška gasilska četa dobila svoj dom in nov orodni avtomobil. Zanimivo je poročilo ge. Anete Elsba- cherjeve o nabavi novega gasilskega prapora 1. 1921., za katerega je daro- vala slovenski trak s svojim imenom in letnico 1921. Ta prapor je izdelala tvrd- ka Spack v Gradcu za ceno 18.000 kron. Najbolj se je za to zavzemal pokojni načelnik Blaž Zupanc. Prvi zastavonoša novega prapora je bil g. Josip Sipek, ključavničarski mojster v Laškem. Pre- den je bila zastava izročena laški ga- silski četi, jo je tvrdka Spack razsta- vila v izložbi tvrdke Haas sinovi v glav- ni in najprometnejši ulici v Gradcu. Ves ta čas je bil na praporu tudi slovenski trak. Po šestih dneh razstave je prišla v lokale navedene tvrdke deputacija ve- lenemškega akadeniskega društva v buršovskih krojih in zahtevala takojš- njo odstranitev prapora, tako jih je bo- del v oči nedolžni slovenski trak. Oči- vidno še niso bili preboleli slovanskega prevrata pred tremi leti. Tako je laški gasilski prapor prestal svoj . ognjeni narodni krst. O starem gasilskem praporu smo na- šli podatke, da ga jc nabavila pri neki dunajski tvrdki ga. Katarina Tieber, so- proga prvega ustanovnega načelnika. Ta prapor je imel veliko vrednost. Bil je zelene barve in iz težke svile (brokat), izvezene z zlatimi nitmi. Spominski trak sta ob 25-letnici gasilske čete darovali prva članica od ustanovitve ga. Ana ] Arnonova in ga. Josipina Horjakova in sicer skupno s srebrnim vencem, ki je še ohranjen. Druga članica od ustano- vitve je bfla ga. Julija Horjakova, ki pa je umrla 1. 1900. Letnica nabave prvega prapora žal ni ohranjena v nobeni kro- niki. Znano je samo, da je bila pri bla- goslovitvi prapora za kumico ga. Ka- tarina Tieberjeva, ki je umrla že 2. oktobra 1879, društvo pa je bilo usta- novljeno 1. 1870. in je bila torej v tern času nabavljena prva zastava. Nekateri najstarejši gasilci navajajo letnico 1872, drugi 1875, a dokazov ni nobenih. Ta zastava je po prevratu izginila še z ne- katerimi predmeti vred. Eno verzijo smo ' že objavili. Po drugi verziji, ki nam jo je sporočila vdova ga. Z., se je njen mož silno ¦boril, da bi prišel do stare za- stave. Tvrdki Spack je poslal pismo, naj pregleda v Gradcu shrambe starin, toda dobil je odgovor, da zastave tarn sploh ni. Sel je v Gradec tudi sam, toda za- I man. Končno so prišli do prepričanja, j da so zastavo skrili stari domači nemški J gasilci (B. in K.), ki so tudi nekatere j stare slike in spise pravočasno spravili ! na varno, kar še morda leži kje v La- škem. Prevratni kaos 1. 1918. je mar- sikaj odpihal neznanokam. Tako je izgi- nil tudi splošni društveni zapisnik. V Va- lentiničevi kroniki žal ni nikjer ohra- njenih datumov, kdaj je odložil načel- stvo Tieber, kdaj Povše in kdaj je na- stopil Adolf Weber. Teh načelnikov se kronika spominja samo po Imenu ob 25- letnici gasilskega društva. (Dalje prih.) 1 Premestitev naših nameščencev. Ostavko na občinsko službo v Laškem je podal g. Rastko Poljšak, ki je odšel na novo službeno mesto k rudniku v Za- gorje. Bil je vseskozi korektcn in je bil delcžen med tukajšnjimi občani splošnih simpatij. Zlasti Sokolsko društvo ga bo pogrešalo, saj je njegova osebnost za društvo skoraj nenadomestljiva. Na področju telesne vzgoje je bil neumoren delavec. Njemu in njegovi narodni dru- zini'zelimo na novem službenem mestu vso srečo in zadovoljstvo! — V Brežice je bil premeščen sreski nameščenec g. Dragotin Verbič. V St. Vid nad Ljub- ljano je premeščen na lastno prošnjo finančni preglednik g. Franc Flerin, na njegovo mesto pa pride finančni pre- glednik g. Alojz Ravbar iz Velesa v Juž- ni Srbiji. Na mesto finančnega starešinc g. Franca Križnika je prišel finančni podpreglednik g. Jože Oblak iz Kastava v banovini Hrvatski. Prošnjo za preme- atitev je vložil tudi g. Ivan Testen, clavčni nameäeenec v Laškem, in sicer za službeno mesto Radovljico, kjer ima svojo družino. 1 Kino Lasko bo predvajal v petek 17. t. m. in v soboto 18. t. m. ob 20.30 ter v nedeljo 19. t. m. ob 16.30 veael y^^fT^^^S,. Lepe tiskovine, kakor: lepake, letake, ] j^%Hfl& A^^V prospekte, stenske in žepne kolcdarje, Ak ^^^P m \\\l diplome, srečke, časopise, knjige, cenike IF ^L^ \\n ll ^T vse reklamne tiskovine za trgovce [y~~^y lUjjj 1) v eniinveč barvah vam solidno izgotovi ZVEZNA TISKARNA CELJE, STROSSMAYERJEVA ÜL. 1LAS™A ™"«0VEZNICA lam za smeh in zabavo: »Vse za lju- , bezen«. V glavnih vlogah Magda Schnei- der, Pavel Javor, Lucie Englisch, Pavel Kemp. Tednik. Oglejte si! Hrastnik h Cene življenjskih potrebščin se dvi- gajo. Porast cen življenjskih potreb- ščin se v zadnjem času že tako stop- j njuje, da zre delavstvo z veliko skrbjo J v bodočnost, čeprav dela vse dni v tednu. Gospodinje tožijo, da je podra- žitev posebno občutna pri slanini, masti, kavi, rižu, fižolu, kakor tudi pri manu- fakturi in obutvi. Napoveduje se tudi | podražitev moke in mesa. Povišanju cen j primerno bi bilo pač treba tudi povišati I zaslužek. h Poroka. Pred kratkim se je poročil večletni načelnik tukajšnjega sokolske- ga društva in rudniški nameščenec br. Miloš Vastič s s. Lolo Zarkovičevo. Mla- demu agilnemu sokolskemu paru želimo na novi življenjski poti obilo srcče! Oof pri Hrattniku o Konec mladcga življenja. Pred ka- kim mesecem je pobegnil od doma 13- letni Ernest Krajšek, sin upokojenega rudarja. Od tedaj ga niso več videli. Do- mači so ga iskali vsepovsod, toda brez uspeha. Njegova mati je večkrat izrazila bojazen, da si ni nrorda sam česa na- pravil. Fant je bil krepko razvit in je že večkrat napravil kako nepremišlje- nost. Materina bojazen se je uresničila, ko so v nedeljo popoldne v neki baraki | Pod skalo našli deeka obešenega. Truplo j je bilo že precej 1-aJspa.cllo. V ponecUaljolt so fanta pokopali. Kaj ga je gnalo v smrt, ni znano. Gotovo pa je velik del krivde pripisovati dejstvom, ki so kvar- no vplivaln, na njegovo vzgojo, kakor slaba družba, pogosto pohajkovanje in slično. Vsekakor pa je žalostno, da si šc tako mladi ljudje sami segajo po živ- Ijenju. t Tragična smrt. V nedeljo 12, t. m. je bil res lcp solnčen dan. Jesenska idila je izvabila v planine in okolico po- leg zelene bratovščine tudi mnogo osta- lih ljubiteljev narave uživat poslednji car jeseni. V popoldanskih urah se je tudi podal v bližnje Ceče in k Sv. Kata- rini na izprehod 40-letni rudniški name- ščenec Stanko Groznik s svojo ženo Marijo. Med potjo sta se zglasila pri svo- jih znancih in sorodnikih. Okrog 22. sta se vračala domov. V Bobnu v bližini mostu, kjer ni obcestne ograje, je Groz- niku, ki je stopal po cesti ob potoku, spodrsnilo. Padel je v potok in zadel z glavo tako nesrečno na kamen, da si je prebil lobanjo. Mimoidoči so spravili nezavestnega Groznika takoj v tukajš- njo bolnico. Prvo pomoč mu je nudil zdravnik bratovske skladnice g. dr. Arnšek. Pomoč pa je bila vsled pretežke poškodbe brezuspešna in ponesrečenec je nekaj ur pozneje izdihnil. Pokojni zapušča ženo, hčerko uglednega trgovca g. Pavla Bauerheima s katero še ni bil riiti eno leto poročen, mater in dva brata. Stanko Groznik se je z veliko vnemo udejstvoval pri Sokolu in Glasbe- nem društvu. Bodi mu ohranjen lep spo- min, kruto prizadeti ženi in ostalim so- rodnikom naše iskreno sožalje! Laveran — pionir v razis- kovanju malarije Dne 6. novembra 1880 je odkril Char- les Louis Alphonse Laveran parazita malarije v krvi nekega bolnika v Alžir- ju. Odkritje povzročitelja te strašne bo- lezni, za katero zboli vsako leto 600 mi- lijonov oseb, so sprejeli kolonialni zdravniki v začetku z velikim nezaupa- njem. Toda Laveran je imel prav in nje- gova raziskovanja so otvorila novo raz- dobje v borbi proti malariji. Sedemin- dvajset let pozneje je dobil Nobelovo na- grado za medicino. Ko se je našel Laveran prvikrat »oči v oči« s parazitom malarije, mu je bilo šele 35 let. Ta veliki učenjak je umrl v starosti 76 let. Leta 1884. je bil imeno- van za profesorja na soli Val-de-Gräee v svojem rojstnem mestu Parizu. Kariere tega nesebičnega francoske- ga učenjaka ni kronala Nobelovr, ¦¦¦""¦>••< da, marvcS velllto 7lB.clovol1fSt.vo, kot pionir v raziskovaivju making1 ou- kril novo pot in olajšal borbo proti tej bolezni. Njegovo odkritje je dejansko omogočilo, da se lahko določi, ali je bol- nik, ki ima mrzlico, okužcn z malarijo ali ne. Njegovo znanstveno delo je odprlo strokovnjakom za malarijo nove vidike. Ko so pa našli v nekem komarju, ki prenaša malarijo, parazite, ki jih je od- kril Laveran, je bil rešen problem, kako se prenaša okuženje. Kinin, izredni na- ravni proizvod, lahko zelo uspešno da- jemo malaričnim bolnikom. Poleg tega je komisija Društva narodov za pobija- nje malarije v zadnjih letih zelo resno podprla napore onih, ki se borijo proti malariji, s pomočjo naslednjega pred- pisa: v dobi, ko vladajo mrzlice, je tre- ba jemati kot preventivno sredstvo 40 centigramov kinina dnevno, za zdravlje- nje v primeru obolenja pa dnevne doze po 1 do 1.30 grama kinina skozi 5 do 7 dni. Mal lokal in sobo s Štedilnikom v centru mesta, kakor tudi trgovskl lokal o d d a KirbiS, Celjc. Nogavice vseh vrst, oblačila damska, moška, otroška tudi po meri dobite najcenejše v trgovini - pletilnici »Mara« Pongračlč, Čcljc, Slomškov trg 1. LEP KOROŠKI KROMPIR ^obite, dokler traja zaloga, pri tv. JUGOPROMET — Celje, Krekova c. 11 "~STftNÖväiÜE (sobo in kuhinjo s priliklinami) iSčem s 1. decembrom. Naslov v upravi lista. ELEKTRIČNE ŽRRNKE d o b i t e p r i tv. K. Loibner - Ceije - Kr. Petra c. 17 TELEFON 120 \feč praznih sob, primernih za pisarne, se odda v Celju, Gosposk« ulica 7. BARVE "" ~~Z LAKI V FIRNEŽ ČOPI Čl S. HOLOBAR-CELjE SLIKARSTVO IN TRGOVINA BAHV KLINAR MILOŠ zlSE KUUČnVNIČARSTUO , u "er)atfctgga iekla Celje, Cregoržičeva 4 pre»emam CENE ZMERME __stjvbna D E L 0 S 0 LI 0 N 0 ključavnlčartka dgla CenJ. oöClnstvn se prlporoCq tvrdkn Anfon Lečnik xalpga ui», zlata, t>rebi<>nine, optika itd. «I^^Hj^^HHHv Glavni ! llzkušen optik na razpolagol Franjo Dolžan-Celie =.e °,4 kleparstvo, vodovodne instalatiie y*™™ «¦; wm naveuen» »uok«i ipajM «•>¦ m itreiovodne neprave popravila - Cene zmarn« — • Poitrežba toCna In lolidna Celjska posojilnicad d d Celju JE NAJSTAREJŠI NARODNI DBNARNI ZAVOD V OELJU Vse hranilne vloge, vložene pri CELJSKI POSOJILMCI D. D. V CELJÜ so varno naložene, se ugodno obrestujejo in se izplaöujejo točno v gotovini Denar, naložen v domač denarni zavod, donaša koristi vsemu domačemu narodnemu gospodarstvu NALAGÄJTE ' -. , , ... . • ¦ I m i. svojE PR.HRHNKE v [jjj^ posojilnici Q. Q. V Cel|U -Narodnl dom | poST.Yek0 Rflč. 10-591 CENTRflLfl: CEL)E, NflRODNl DOM PODRU2N1CI| MflRjBO^OSTflN) 1 ^^^^^^^^^^^^B^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^B^^^^^^^B^^HBB^^^^^^^^BBB^Baiai^^^^^^^^^^^^^^^^^aBHMHjHjBiH ^^^^^^^^^^^ ' Urejuje in za konzorcij »Nove dobe« odgovarja Rstdo Pečnik - Za Zvezno tiskamo y Celju Joeip Kladnlk - Oba v Celju