| TELEFON UREDNIŠTVA: »—67 OPRAVE« 3R—67 In 2&-«1 J POSLOVALNICA CELJE PreSernova 3. tel. 28C I POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, sreda 8. novembra 1959 NAROČNINA NA MESEC . Prejeinan v upravi ali po pošti 14 diu, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din Cena 1 din iv- | Dvojna igra sovjetov v zunanji politiki ko slave sovjetski državniki zvezo z Nemčijo, jo v manifestu kominterne nadelajo — Velika reakcija po vsem svetu — Mirovni apel belgijskega kralja in holandske kraljice ne bo uspel — Francozi so podaljšali iViaginotovo črto Manifest kominterne ■fe ON, 8. novembra. Manifest, ki ga je izdala kominterna ob priliki le-L Pfoslave obletnice boijševiške revolucije v Rusiji, je vzbudil po vsem sve-^°®no pozornost, ker se v njem ne napadajo kot buržujske in kapitalistične C sa®o Anglija, Francija in Amerika, ampak enako tudi Nemčija, Italija in Vseffl s« očitajo enaki imperialistični cilji, proti katerim se mora komu-Htsk Vat' končne 'n popolne zmage. V manifestu se dalje pravi, da se Rusija ne bo vmešala v to vojno, katere cilji so daleč od njenih, kajti lajjj 0 dosledno zvesta svetovni komunistični revoluciji. Ker je bilo besedilo sestavljeno s pristankom Stalina, torej iste sovjetske osebnosti, ki je ? tudi sporaziun z Nemčijo in odobrila vse akcije ter uradne govore zad-VLasa. je to najboljši dokaz, kakšno dvojno vlogo igra Moskva. Igre te dvoj-Se Se^al zavedajo v polni meri tudi v Nemčiji, kjer je manifest napravil ^8 V Porazen vtis in prepričal tudi dvomljivce o tem, da je namen sovjetske V , ®®čijo le izigravati na enak način, kakor bi rada izigravala tudi vse fzave in skupine. Angleški komentarji manifesta pa izpuščen vsak afront prot! njej v Mo-lotovljevem govoru, smatrajo za značilen znak sovjetske politike, ki postopa idejno z Nemčijo po protifašističnih načelih kom* interne. Jasna razlika v politiki obeh daje naslutiti, da solidarnost Rusije z Nemčijo ne sega posebno globoko. |S nov. Informacijsko mini-da odločujoči londonski S) s° voljni, posvečati Molotovlje-w%°V°ru ve^i° Pažnjo. Naglašeno Rusije so z zadovoljstvom %J%tvo, da je v komunističnem ^ Nemčija napadena, previdno n^ster Gaydin napad na Rusijo Jtovembra. Pod naslovom »Ne- Reakcija tudi v Zedinjenih državah WASHINGTON, 8. nov. Obtožbe, ki jih je naslovil Molotov na račun Zedinjenih držav, so bile sprejete tu z ironijo. Listi pravijo, da je neopravičeno prisojati USA namero, da hočejo izvleči iz evropske vojne materialne koristi. Položaj na borzi po ukinitvi prepovedi izvoza orožja dokazuje, da nihče ne pričakuje kakih posebnih dobičkov. Splošno mnenje je, da bosta Anglija in Francija kupovali v USA letala v taki meri, v kolikor jih bosta mogli dobiti, nakupe preko tega je pa težko pričakovati. Reakcija ameriških političnih krogov na Molotovljev govor se je pa pokazala tudi včeraj popoldne, ko se izredno veliko število političnih osebnosti ni odzvalo vabilu na sprejem na sovjetskem veleposlaništvu ob priliki proslave boijševiške revolucije. Nemci molče o manifestu BERLIN, 8. nov. Nemški tisk se zelo na široko ukvarja z zadnjim govorom Moflo-tova, ne omenja pa niti z besedo manifesta kominterne, ki je bi! izdan istočasno. »V8lkischer Beobachter« podčrtava posebno besede Molotova, ko je dejal, »da se gnili in zastareli kapitalizem boji za svojo usodo. Niti najbogatejše države, ki so bogatele na račun drugih, nimajo več notranje moči in ne morejo najti izhoda iz zagate, da bi zadovoljile svoje ljudske množice. Tak izhod so sl zalo skušale poiskati z novimi zunanjepolitičnimi avanturami imperializma. To je pravi vzrok vojne.« Te besede uporablja list, da dokaže, da je s fem najbolje zadet osnovni povod vojne, ki io vodi Velika Britanija proti Nemčiji. V tukajšnjih diplomatskih krogih se naglasa, da izvajanja Molotova niso frila naperjena samo proti Angliji in Franciji, ampak enako tudi proti Nemčiji. ^ Jvj^ifest kominterne proti vla-tv *n Amerike« ter podnaslo-in nepravi« je objavil Vir-tfO|)|ju<*a članek, v katerem se v wrJi0brača tako prot' komintern' sovjetski vladi. Oayda ugo- oma, da se hoče postaviti jk> lAjjp kot tožnica Anglije, Francije ^ Criobto*ui<>5 i'h, da so pričele imperialističnih interesov « ,a novih bogastev. Potem si IjA ^ Vl>rašanje razločka med kom-!f?i v gi^ietsko vlado, ki se pojavlja 0’ A*1** ™ °b značilnih epi-V.lson? “ateriml je najzanimivejša k in p nterna ne obtožuje samo An-Y° *o a*npak tudi Nemčijo. ®!»1 sovjetske vlade tik pred C?‘ to h « kot zaveznico in prija-knif Vo ne more pomeniti nič >VvMtiviICKH, isimciigk« «Sov' ^0S|(V0 in Berlinom ni 6rUo if a vlada samo skriva za Oavd- °n,'n^erna pa za sovjetsko se <1v!*5va'a dalje trditve maniji sedaj boj imperializma S in plutokratskih interesov in pravi, da velja to še bolj za sovjetsko Rusijo, kajti pri tej vojni igra prav ona svojo posebno vidno vlogo. Ona ne stremi samo po tem, da s© poveča, ampak Izkorišča položaj tudi s popolnoma enakimi metodami. kakršnih se poslužujejo kapitalistične velesile. Sovjetska vlada tudi ne dela za mir, kakor trdi manifest, ampak že 20 let za vojno, ki naj bi pripravila teren za razširitev komunistične revolucije. To dokazuje njena intervencija v Zunanji Mongoliji, v kitajski vojni In na Španskem. Enake cilje hoče zasledovati tudi na Balkanu, kjer bi želela sedaj postati »zaščitnica miru«. Toda to vlogo vrši tu že Italija. Nevtralnost Italije ima le namen preprečiti razširitev konflikta, ne pa izrabljanje položaja v svoje namene, kakor to dela sovjetska Rusija, ki je hinavsko padla v hrbet Poljski. Ostro odbija Qayda dalje trditev, da Italija samo čaka na trenutek, ko se bo lahko vrgla na premaganca in si prisvojila svoj del, kajti Italija se ne namerava posluževati tako nizkotnih metod, kakor sovjetska Rusija. Naraščanje zaskrbljenosti na Holandskem PARIZ, 8. novembra. Havas poroča iz Amsterdama, da se pojavlja v Holandiji vedno večja vznemirjenost zaradi raznih znakov, da bi utegnila biti kršena njena nevtralnost s strani Nemčije. Posebno zaskrbljenost povzroča novo zbiranje nemških čet ob holandski meji. Vlada je izdala več novih varnostnih ukrepov. Obsedno stanje, ki je bilo doslej razglašeno samo v obmejnih krajih, je bilo razširjeno še na nekaj občin na severu. Tudi mirovna akcija kraljice Viljemine in belgij- skega kralja Leopolda je samo izraz te zaskrbljenosti. LONDON, 8. nov. V tukajšnjih krogih se podčrtava dejstvo, da je belgijski kralj prišel v Haag v spremstvu najboljšega belgijskega generala van Overstraeteia. Pravijo, da ni Imel obisk samo mirovnega cilja, ker bi sicer kralj ne jemal s seboj generalov. Belgijski kralj in holandska kraljica sta se gotovo pomenila tudi. kaj bosta storila, če bosta njuni državi napadeni. Podrobnosti o letalskih bitkah PARIZ, 8. nov. Sedaj se je izvedelo še nekaj podrobnosti o bitki 9 francoskih in 27 nemških letal. Francoska letala so z brzino 640 km na uro planila na nemška in jih 9 zrušila. Eno francosko letalo je bilo prisiljeno, da se spusti, vendar se je kmalu dvignilo in prispelo na svojo bazo. Štiri francoska letala so bila zadeta iz strojnic, vendar ni bil niti eden pilot ranjen. Dve francoski letali sla po JlirovnE apel s slabimi izsledi 4u9,iske?a JtraMa ingnirozemske kraljice vladam Anglije, Francije in Nemčije za skle S S. V Parizu pravijo, da bodo zavezniki predlog upoštevali, da pa bi sklenitev miru sedaj koristila samo Nemčiji nasprotju z včeraj- h venri-1i\V*ac*a^a in Ni- o »i- ‘ rle izdala nov poziv za stiliziran v na- ■rij.„ ‘u, Komunike. V^,Vpariz ršči111 in nemščini, Jtt on^nn in Berlin, pravi ■* « uri, polni zaskrblje-'n Preden ne izbruhne .ope v vsei svoji stra-sd .^isnin'1,1,3 ’c !!aša dolžnost, ,žlavlie Vojujoče sc dr- '*Sv2! časom, da pametnih. bi ne - Painetntu, dobro »>-n° Sv *0V- Pripravljeni smo, '4* VvSe«!i sr°Jl0*br,’f>fn0 f>osrod°- PHiat •' 1 Smo na ra/-P°- W|jSkcin duhu olajšamo ugotovitev sprejemljivih temeljev za sporazum. Upamo, da bo naša naloga v korist vsega sveta sprejeta in da bo tako storjen prvi korak za utemeljitev trajnega miru.« LONDON, 8. nov. V politjčnih krogih pravijo, da bo mirovni Poziv iz Haaga predmet najpazljivejšega študija. Treba je doseči pravičen in trajen mir. Prav tako stališče je zavzel Pariz, ki pravi, da bo pregledan vsak odkrit načrt. Berlin pravi, da je ponudba zelo prijazna, boji se pa, da bo brezuspešna. PARIZ. 8. nov. Havas. »Petit Pari-sien« piše. da je mirovni poziv belgijskega kralja in holandske kraJjice vreden odziva. Vendar je treba vedeti, da bi po- sredovanje v sedanjih prilikah pomenilo le uspeh za Nemčijo. »Figaro« je mnenja, da so kakor oba vladarja, tudi Francozi večkrat pokazali ljubezen za mir. Drugega vojnega cilja Francija nima, kakor zagotoviti trajen mir. Toda Nemčija je predložila diktat, ki je krivičen in nesprejemljiv. \VASHINGTON, 8. nov. Apel belgijskega kralja in holandske kraljice za mir se presoja tu zelo različno, dasi ga vse iskreno pozdravlja. Vendar meni ogromna večina, da ne bo dosegel nobenega praktičnega uspeha, ker Nemčija ne bo sprejela zavezniških pogojev, zavezniki se pa ne morejo vkleniti volji Nemčije. končani bitki leteli vzdolž meje in nenadoma opazili novih 9 nemških lovcev. Po kratkem boju so nemška letala preko Merziga krenila v Nemčijo. Včeraj pa so 4 francoska letala znamke »Curtiss« pregnala 9 lovcev »Messerschmitt«. LONDON, 8. nov. Včerajšnji dan je bil v znaku nemških letalskih napadov. Angleška letala so v Severnem morju napadla nemška in jih zasledovala do" nemške obale. Pri Shettlandskih otokih je prišlo do bojev med nemškimi in angleškimi letali, eno nemško letalo je bilo sestreljeno. V dvoboju je bilo neko angleško letalo manj kot en meter oddaljeno od nemškega, skoro bi trčila skupaj. vendar je nemško letalo še ušlo. Tudi mornarica je imela srečanje z nem-s “:m‘ letali v južnem delu Severnega morja. V boju sta bili tudi dve poljski torpedovki. K JE VEN H AV EN, 8. nov. Na južni obali so opazili več velikih bombnikov, ki so jih zasledovali angleški lovci. V Hamburgu je nemško protiletalsko topništvo sestrelilo nemško letalo, pilot se je rešil s padalom. Nova nemška nota Norveški OSLO, 8. nov. Havas, Ameriški poslanik je izjavil, da je odhod »Clty of Fllnta« preložen, dokler se v tem pogledu ne odloči ameriška vlada. Nemška vlada je pa poslala norveški novo noto, v kateri zahteva izročitev ameriške ladje in iznustitev internirane nemške posadke. Maribor, S. novembra. Po odredbi finančnega ministrstva je bik nedavno uvedena kontrola nad izplačili dividend na račun tujcev, ki so lastniki delnic naših delniških družb, praktično torej nad izvozom njihovega čistega dobička iz Jugoslavije, S tem v zvezi so objavili nekateri naši listi zanimive podatke o položaju v naših delniških družbah z ozirom na tuje delničarje. Tako smo izvedeli, da imamo v državi skupaj 1522 delniških družb, od katerih jih je 328 deloma ali pretežno v lasti tujcev. To razmerje samo na sebi še ne bi bilo neugodno, ako bi šlo za družbe enake finančne kapacitete, toda spremeni se takoj v našo škodo, kadar izvemo, da razpolaga teh 228 družb s tujim kapitalom z večjimi sredstvi, kakor razpolagajo vse ostale z domačim kapitalom. V teh tujih ali pretežno tujih družbah je nakopičenega premoženja 3 milijarde 258 milijonov 100 tisoč dinarjev, od tega pa je v rokah tujcev 2 milijardi 239 milijonov 700 tisoč, v rokah domačinov pa le I milijarda 18 milijonov 400 tisoč dinarjev, ali v odstotkih komaj 28.5. Naravnost fatalno porazno je razmerje v posameznih industrijah in denarnih zavodih. Tako znaša pri 30 rudarskih delniških dražbah domači kapital samo 174 milijonov, tuji pa 607 milijonov; pri 13 elektriških delniških družbah je v tujih rokah 555.9 milijona, v domačih le 32.5; pri 19 kemičnih in petrolejskih delniških družbah imamo mi 88.5 milijona, tujci 389 milijonov; pri 7 prometnih delniških dražbah je naših 14 milijonov, tujih 57.3; pri vžigalčnih delniških dražbah smo zastopani s 4 milijoni in 100 tisoč, tujci z 10 milijona 200 tisoč dinarji; pri 17 zavarovalniških družbah odpada na nas 12.2, na tujce 30.8 milijona; pri 17 bančnih delniških družbah je naših 156, tujih pa 192 milijonov itd. Lahko bi našteli še celo vrsto takih skupin, v katerih je razmerje kapitala za nas enako neugodno. K temu je pa treba dalje prišteti še 45 podružnic tujih delniških družb, ki razpolagajo s kapitalom 1 milijardo 104 milijone dinarjev. Med temi so podružnice tujih bank. zavarovalnic, trgovskih, industrijskih in dragih podjetij. Po uradnih podatkih znaša čisti dobiček delniških družb s tujim ah deloma tujim kapitalom na leto povprečno 239A milijona dinarjev, od česar odpa- oa tujce 180.8, na domačine pa samo 58.6 milijona. Ta čisti dobiček gre vsako leto po pretežni večini v zamejstvo, verjetno pa je, da se ga odteče od nas še veliko več. Nad temi številkami bi se morali globoko zamisliti in se končno zavedeti, da si z državno nismo znali priboriti tudi gospodarske in finančne svobode, ampak smo narobe to svobodo še dalje in še bolj prodajali tujcu za njegovo pomoč, vsaj za enkrat zelo problematične vrednosti. Problematične še toliko bolj, ako vemo, da je bil ta »tuji« kapital v veliko primerih dejansko ustvarjen pri nas doma, ne pa efektivno prinesen k nam od zunaj! Saj poznamo podjetja, Id so pričela poslovati pri nas s krediti naših domačna bank, danimi na zunanje garancije, ki so bili potem pokriti samo s čistimi dobički pri nas napravljenih kupčij! Se bolj bi se pa morali zamisliti, ako bi prerešetali narodno pripadnost tistih na-^ državljanov, ki predstavljajo v domačih in tujih podjetjih ter delniških «^*hah tako imenovani »domači« kapi-tag. Morda bi ugotovili, da so celo po pretežni večini Nemci, Madžari itd., ne pa Slovenci, Hr vati in Srbi. to® "a pol tuja podjetja v naši državi pa zaposlujejo tudi na tisoče tujih ravnateljev, višjih uradnikov, delovodij, mojstrov in specialistov, ki so najspajneje plačanii in onemogočajo, J \ S?. - ?■ ?to boljših služb dvignili naši lastni ljudje. 1 udi lep del zaslužka v tomo, kjer se često uporab-ja za interese, ki niso naši. S tem odtekajočim kapitalom, izžetim iz naše zem-*, hi MB v dvajsetih letih lahko asfalti-rali vse ceste v Jugoslaviji in izvršili še celo vrsto dragih javnih dej, s katerimi bi se bila dvignila zaposlenost in zaslužek naših delavcev, a zvišala bi se tudi rentabilnost in vrednost naše zemlje. Velik del krivde za take razmere odpade, žal, tudi na našo lastno neinicia-tivuost in eineavost. Takoj ik> osvoboje-nju smo n. pr. sprožili idejo, naj bi se Za novo in mirno dobo človeštva Govor angleškega zunanjega ministra Halifaxa o mirovnih ciljih zaveznikov — Zanimiv članek Anthonyja Edena LONDON, 8. novembra. Zunanji minister Halifas je sinoči v svojem govoru po radiu naglasil, da se Anglija bori za obrambo svobode in pravice vseh narodov do mirnega, samobitnega življenja. »Naša borba velja vzvišenemu cilju, nadomestiti surovo silo in nasilje s pravično postavo, ki naj postane edina razsodnlca med narodi. V Evropi ne bo prej možnosti za delo v miru, dokler Nemčija ne bo razumela, da obnovitve napadov ne bomo več prenašali. Naša naloga in skrb morata biti, da za bodoče preprečimo napade, ki jih je Nemčija delala v preteklosti. Kolikor bo nam mogoče, hočemo popraviti krivice, ki jih je Nemčija storila sosedom. Naš sklep mora biti tembolj odločen, kes nam je znano, kako huda preganjanja trpe ljudje v Nemčiji po krivdi brezvestnih ljudi. Angleži se ne vmešavamo v notranje zadeve tujih držav, toda kadar v okvira mednarodnih odnošajev vidimo,' da v Nemčiji odrekajo najbolj preproste človečanske pravice možem in ženam enako, je to nekaj, kar globoko zadene vest vsega človeštva. Postava mora zavladati tudi med človeškimi občestvi. Upanje ki sem ga imel v svojem govoru v Chathamhouse, da bo mogoče sedanjo vojno na častni način likvidirati, je propadlo. Zdaj, ko smo pred hudimi stvarmi, imamo samo dve izbiri: ali da izzivanje sprejmemo in se mu upremo, ali pa da klonemo pred njim na kolena. Slednje je nečastno. Vojno bi sicer bilo mogoče preprečiti, toda z one-čaščenjem samih sebe. Naj ostaneta torej nečastnost in blaznost na vesti onega, ki je napadel. Nečastno postopanje nemške vlade je zdaj odkrito pred vsem svetom.« LONDON, 8. nov. Sporedno k Halifa-xovemu govora je zanimiv članek v »Yorkshire Post«, glasilu bivšega zunanjega ministra Edena, ki med drugim poudarja, da so Nemci opustili napad z bliskovito vojno na zahodu. Gamelin tudi raje čaka, ker zanj ni čas bistvenega pomena. Vsako odlašanje z nemške strani pa pomaga zahodnim silam. Anglija je mobilizirala vse britsko cesarstvo in nekateri vojaški oddelki morajo napraviti pot na zahodno bojišče po 1200 milj. Če napadejo Nemci, preden bodo zbrane vse sile, smo močni dovolj, da lahko prenesemo boj tudi na nemška tla. Toda 1. 1940 bodo končani vsi računi ne samo z za vezniško vojsko, temveč tudi z vojsko britanske skupnosti. Pohod na Berlin naj bi prinesel logičen zaključek s sestavo demokratične vlade v Nemčiji. Ne smemo se ustaviti ob Renu, treba je pomisliti na preroške besede maršala Focha, ki je dejal: »Če ne boste šli nad Berlin, vas bodo Nemci izigrali.« Finci dobili nove instrukcije MOSKVA, 8. nov. Razgovori s finskimi delegati so bili včeraj preloženi. Finci so bili gostje pri paradi, katere se je poleg Stalina iznenada udeležil tudi bivši zunanji minister Litvinov. Na tribuni so bili tudi novi delegati iz Ukrajine in nemška delegacija. Maršal Vorošilov je v govora pomagal Molotovu z napadi proti demokracijam. Dejal je: »čeprav je Sovjetska unija v miru, mora od blizu gledati na dogodke v svetu. Mi moramo biti pripravljeni na vojno, čeprav se je ne bomo udeležili.« HELSINKI, 8. nov. Finska vlada je na dveh sejah sprejela nove instrukcije, ki so bilo poslane delegaciji v Moskvo. Nemci pripravljajo novo vojno akcijo STOCKHOLM, 8. novembra. Berlinski dopisnik tukajšnjega lista »Tjdningen« poroča, da so v Nemčiji ukiiijeni vsi dopusti častnikov, ki se morajo nemudoma vrniti k svojm edinicam. Obenem je bilo odrejeno zbiranje vseh skakalcev s padali iz letal na določnem mestu na zaho- du. Generala Reichenau in Keitel sta bila nujno poklicana k Hitlerju, s katerima je imel včeraj dolgo zaupno konferenco. Iz vsega tega bi se dalo sklepati, da pripravlja Nemčija neko posebno vojaško akcijo, ni pa še znano, ali direktno proti Angliji ali na zahodnem bojišču. Maginotova utrdbena črta podaljšana PARIZ, 8. nov. Havas. Uradno se objavlja, da je Maginotova utrdbena črta dokončana tudi vzdolž švicarske, »belgijske in luksemburške meje. PARIZ, 8. nov. Maginotova črta gre samo do mesta Longwy, ki je prvo mesto na skupni francosko-belgijski meji. Od tam naprej pa je Francija po nevtralnostni izjavi belgijskega kralja Leopolda 1. 1936., s katero je prikinil dogovore belgijskega in francoskega generalnega štaba o skupni obrambi belgijske meje, zgradila na svojem ozemlju od Longwyja pa do morja novo obrambeno črto. Ta črta ima namen ustaviti sovražnikovo podiranje, če bi hotel predreti skozi Belgijo na francosko ozemlje. V treh letih sicer ni bilo mogoče zgraditi črte, ki bi bila tako močna kakor je Maginotova, vendar jc še vedno močnejša kakor Siegfriedova. Meja z Belgijo je dolga skoro 500 km. Vračanje baltskih Nemcev RIGA, 8. novembra. Včeraj je odplul Iz tukajšnjega pristanišča nemški pam’k »General von Steuben« z 2800 Nemci iz Letonije. Parnik pluje v Stettln. Prav tako pa je tekom včerajšnjega dneva odplul tudi parnik »Potsdam«, na katerem sc vrača v Nemčijo za stalno 2200 pripadnikov dosedanje nemške narodne manjšine. Parnik bo izkrcal svoje potnike v Gotenhavnu. združili slovenski manufakturisti in ustanovili lastne tekstilne tovarne. Kapitala takrat ni primanjkovalo. Dolgotrajna posvetovanja so ostala brez uspeha. Slovenski človek je bil dovzeten kvečjemu za ustanavljanje žag in obratov, katerih smo imeli itak že več ko preveč, ne pa za kaj novega. Priti so morali tujci! -r. ZA IZGON WIEDEMANNA SAN FRANCISCO, 8. nov. Nemško-ameriška kulturna liga v San Franciscu je zahtevala od ameriške vlade, da izžene nemškega generalnega konzula kapetana Fritza VViedemanna. KANDIDATI ZA MIROVNO NAGRADO STOCKHOLM, 8. novembra. Za letošnjo mirovno Nobelovo nagrado so predloženi Roosevelt, Chamberlain in Beneš. CHAMBERLAIN PRI KRALJU LONDON, 8. Nov. Reuter. Chamberlain je bil sprejet pri kralju v avdienci. NEMCI ZAJELI DVE NEVTRALNI LADJI OSLO, 8. nov. Nemci so zajeli 'dve nevtralni ladji. Ena je finski parnik »Ot-tawa«, ki je bil zajet v Botnijskem zalivu, druga pa je 3.500 tonska švedska ladja, ki je vozila celulozo. LOV NA NEMŠKO KRIŽARKO LONDON, 8. novembra. Francoske in angleške bojne ladje so dobilo nalog, da izsledc in potope nemško križarko »Deutschland«, ki jc bila opažena na severnem delu Atlantskega oceana. NOVA VRSTA MOTORNE LADJE WASHINGTON, 8. nov. Stefani. Neki kanadski inženir je ponudil angleškim vojnim oblastem izum motorne ladje, katere bokov ne more prebiti niti eksplozija mine niti torpeda. SLOVAKI LOVE UBEBGLEGA KONZULA BRATISLAVA, 8. nov. DNB. Ker sc bivši slovaški konzul Milan Harmhic ni vrnil domov, je kriminalna policija izdala za njim tiralico. Zahtevala bo njegov izgon. BORZA. Curih, 8. Nov. Pariz 10.00, London 17.63, Newyork 446, Bruselj 74.25, Milano 22.50, Amsterdam 236.75, Berlin 178.50, Stockholm 106.25, Oslo 101.30, Kjevenhavcn 86.10, Buenos Aires Mariborska napoved. Prevladovalo bo spremenljivo, oblačno in pretežno tiho vreme. Včeraj je bila najvišja toplota 16.6, danes nainižja 0, opoldne pa 5.2. Domači zaoiski Po senatnih skupščinsfc®v°***j| Konferenca ministrov je ločila, da je treba zaradi ffi' položaja najprej razpisati "JJJTJI nato šele občinske volitve, voj1 ^ kmalu razpisane, poseben odWl imel nalogo, proučevati definitivw» ditev države. - s«* Socialistična stranka *a j lovanje v pravi demo^3 Glavni odbor Socialistične goslavije je glede na obnovo S lovanja med narodom izdal res ^ kateri se zavzema za svoboda volitve z enako pravico za ^ « ženske ter povratek demokrat® ir ^ lamentarnega življenja. • Sporaz« ^ ^ njen med dr. Mačkoni in Dve jhl naj svobodno izvoljena narodna^, na pretvori v pravi, popolni. Politična svoboda še vedno » >2 ljena, vlada je prevzela za*1 oblast in izvaja dalekosežne d reorganizaciji države. Nujno s<*® svobodno izvoljenih narodnih nikov se odlaga. Zbiranje in so:,jp vseh resničnih demokratičnih političnih skupin je danes P da« o bližnjih volitvah nJ-a mokratizaciji našega živlF n» iz govora dr. Djermanovič3 0 , SDS v Beogradu: »N® 01 jočttd . $ volitve v hrvatski sabori se v ostalih delih držav. .fl $ ^ y rili metodah. Deinokra sta nedeljivi za vso drz flflS® 3 A stavlja, da mora biti - ^ darstvo v službi narod3' eV0fl6..#, vice. da brbrati na racnn sva?|f Zato moramo jasno ^ teve, hlapčevstvo se ^e. nosu in veri v sante#a • ( BolUevli." * Katoliška »Straža vfCo«. (jU“ pitava v »Delavsko 1 ,aviie£ ,n ščanstko socialnega ^ in ga takole obdela • ca« je reševala ^ ^ podnaslov z uanlC ^dnii1' „ pregledate njenih ^ M boste našli v njih c .gidh W nih zablod in i50^ itTtj r^51\{ | trščaflskir^ ^l fp r beljenih s kršcan— mešanico naj bi Tri' terega ime služi ^ „ pravilnosti.« 1 \ Meščanskim šolam primanjkuje učiteljev Problemi meščanskošoEskih vzgojiteljev pred stanovskim parlamentom ^ zborovanja meščanskošol-f^teljstva, ki je biio tokrat v Ljub-® je udeležilo izredno mnogo uči-bu sicer 230 učiteljev od 370 uči-ki poučujejo na slovenskih tne-— . šolah. Na zborovanju je me-gsolsko učiteljstvo izneslo kopico w°Wemov, ki ovirajo uspešno ? Meščanskih šolah. (J j v *®ščanskih šol v Sloveniji je 53 avnih in 8 privatnih). Te šole po- % * 10.500 učencev in učenk, poučuje za meščanske šole usposoblje-jj Jj .» učiteljev iz osnovne šota v Mplomiranih filozofov; manjka Stoafk ^°Mh okoli 80 učnih moči. Na - učnih zavodih manjka tudi do totkov učnih moči. °vanje meščanskošolskega uči-; ,J.e vodij sekcijski načelnik rav-meščanske šole g. Fakin, ki y svojem poročilu iznesti vse e M težave meščanskih šol. Ta- ko je udraženje izdelalo uredbo o meščanskih šolah, ki jo je ministrski svet sicer sprejel, na kateri pa manjka samo še podpis prosvetnega ministra, pa bi bili ti pereči problemi v veliki meri urejeni in nedostatki odpravljeni. Pač pa je prosvetno ministrstvo na zahtevo Združenja meščanskošolskega učiteljstva za tekoče šolsko leto ukinilo izpite za prestop absolventov meščanskih šol na trgovske šole. Ker primanjkuje izprašanih učiteljev, bi bilo potrebno, da bi se ustanovila višja pedagoška šola pri ljubljanski univerzi, ah pa bi se naj vsaj sprejelo na višji pedagoški šoli v Beogradu in predvsem v Zagrebu višje število slušateljev. Stanovski list »Meščansko šolo« bi bilo treba tako preurediti, da bi odgovarjal potrebam in zahtevam meščanskošolskega učiteljstva. Glasilo izhaja vseskozi neredno, za kar leži krivda izključno v Beogradu, kjer se list izdaja. Nato je predaval ravnatelj g. Pečjak o sodobnih nalogah meščanskih šol ter obenem prikazal pomanjkljivost vzgoje današnjega človeka in celotne družbe. Prav šola bi naj s svetlimi pojavi v preteklosti dala učeči se mladini svetal vzgled, kako iz tega kaosa. Mariborski pododbor je predlagal, da bi bilo treba znova oživiti »Poljančevo meščansko šolo«, s čimer se je zbrano učiteljstvo docela strinjalo. Ker je gmotna podlaga mladinskega lista »Razorov« dobra, bo s prihodnjim letom odpadel članski prispevek po 1 din, ki ga je prispevalo učiteljstvo za mesečnik. Sekcija bo tudi uvedla posebno evidenco o uspehih absolventov meščanskih šol v strokovnih šolati, da se bodo s tem pobile govorice, da absolventi meščanskih šol v strokovnih šolali slabo uspevajo. Po zborovanju pa so si učitelji ogledali novo šolsko poslopje za Bežigradom. Slovenija dobi ukinjene vlake ^j|. .^ni red z dne 28. oktobra je .Jju Cl%> število vlakov zlasti na lo-«,2*0. Potniki niso bili s tem m pritožbe so bile na dnev-Te dni je prometni minister, potnikov, obljubil, da bo dobila Slovenija v najkrajšem času ukinjene vlake nazaj. Ljubljanska železniška direkcija že izdeluje načrt obnovitve prometa in zopetne vpostavitve večjega števila ukinjenih vlakov. n, ■ ' - Mie sporočene želje slovenskih ^ Z Sepo pesmijo med narod ^ te i^Mt bratov Živkov iz Mari- teta izročena odlikovanja, in to gg. Fe-* absolviral med drugim v pre- liksu Živku in Franju Logarju, ki sode-' M več koncertov po obmejnih luje kot sedmi v septetu (zlati kolajni z diplomo za nepretrgano 201etno delovanje na pevskem polju ter g. Alojzu Živku srebrna kolajna z diplomo za lOletno delovanje. Odlikovala jih je Južnoslovanska pevska zveza v Beogradu. Kakor smo izvedeli, priredi saptet v najkrajšem času v Poljčanah dobrodelni koncert, katerega čisti dohodek bo v prid šolski kuhinji za preskrbo tople hrane siromašni šolski deci čez zimo. Hs--»;enije. je napravil preteklo ne-bg-VSp. Laže pri Poljčanah, kjer % jMŠnji narodni gostilni pri Mla-JHfpdil koncert naših najlepših /?%Snarodnih pesmi. Vsi, ki so pri-v>' tjf Njihovemu lepemu petju, med v1 Preprosti narod, so bili vzhi-se je tam mnogo njihovih ‘ iz Poljčan, Loč, &t. Jerneja Pevcem viharno ploskali. Ob s° bila trem zastopnikom sep- Vv Zaspal je na seniku in zgorel (N( ^a'1 ie zgorelo gospodarsko po-^Itnika Franca Sedovnika, o sgmrij*ze včerai Iia kratko poročali. -e so or°žmki našli neke ko-t> 6 k<> p’ so ugotovili, da so to člo-1 da ■ Nadaljnja preiskava je do-Je v pogorelem poslopju pre- nočeval brezposelni 521etni Avgust Pogač, ki ga po -požaru ni bilo nikjer najti. Verjetno je, da je Pogač na seniku kadil. Ko je zaspal, je s cigaretnim ogorkom povzročil požar, v katerem je tudi sam zgorel. k *9ična smrt obubožanega starčka ^ Rrinr,l.i . .... . , v itNzi'°foldnc se ie vr«el pod vlak, ob]rM Pol enih v Ptuj iz Prager-tei !^e, “Pžanl in onemogli starček , a Konrad. Nekaj minut pred v*a^a sc ic sprehajal po ‘Jtlevj ptesti’ ^ Pride za Pemato-M mimo proge in kjer ni no- ChCrNi |K0VA SMRT v potoku 70Ietl‘i kovaški mojster Pe-- r vra^iD!Va.lpo sostiinah. Ko se je fefevo i zovc gostilne, je od-n, hi dnj? Potoku, misleč, da it. ^Potoma so ga ljudje Mi? Ni 'laPačni poti, vendar se * svarila- ic bil M DrUgo V’ J* omahnil v potok in ^tvftga 80 sa budje našli v Sjl '^io IjJijJJ®. na Dravskem polju Krf! frcnila. Dan za v1 vl ra5i,io. ^ Pri posestnikih treovci ______ \ &ek krompirja SO ^VSKEM P°LJD ki v&a5ujeu~ Vr} Posestnikih trgovci ceiin/'a,^ron>Pir. ki ima prc-L kk?rQdati V ondar ga kmetje ne 2 E <: 1?'..»■ •« loto pridi;- 4- 1>0 Primanjko- vidi ' "akladalni rampi se ta s uakladanje krompirja, L ' ’ ic. leta naložili e se CMD1 bone ograje. Ko je vlak pridrvel čez dravski most, se je naglo vrgel na tračnice. Lokomotiva ga je udarila po desni strani čela, da so mu izpadli možgani. Vlak ga je vlekel nekaj metrov s seboj in mu odrezal noge pod koleni. Truplo so prepeljali v mrtvašnico mestnega pokopališča.- Nekola si je hotel že večkrat vzeti življenje, ker je vsled starosti tako onemogel, da ni mogel več izvrševati brivske obrti. Nekoč so ga rešili iz Drave. Izčrpan se je v zadnjih časih vlačil iz ulice v ulico in beračil pri neznanih ljudeh.' Ima štiri sinove in tri hčerke. o Za naše sezonske delavce marka po 13‘30 din. Na intervencije naših socialnih in tujskoprometnih institucij je bil dosežen za oktober provizorij, ki je bil pa 4. novembra odpovedan. Na ponovne intervencije Tujskoprometne zveze, PUTNIK-a Maribor, je Narodna banka preko generalne direkcije „Putuik-a“ brzojavno pooblastila Putnikove poslovalnice naših 1 uj-skoprometnih zvez v Mariboru na glavnem kolodvoru in na Jesenicah, da lahko kupujejo od vsakega sezonskega delavca na podlagi potnega lista in objave Borze dela aela do 10 srebrnih mark po izredno ugodni ceni 13‘30 dni. Bedni sezonski delavci so tako prišli do velike koristi po zaslugi Tujskoprometne Zveze. o Na ljubljanski univerzi sta razpisani dve asistentski mesti na medicinski fakulteti, in sicer za anatomijo in za fiziologijo. Prošnje je treba poslati rektoratu do 12 .decembra. O Uredffo o mestnih trošarinah pripravljajo v Beogradu. Nova uredba bo znižala trošarino na predmete, ki jih potrebujejo široki sloji prebivalstva. Znižanje bo pri nekaterih u* d metih celo do 50 odst o PremeSčena sta učitelj Leo Furlan iz Šoštanja v Slovenjgradec in učiteljica Draga Bitenc od Sv. Tomaža pri Ptuju v Metliko. o Za vrhovno slovensko sodišče v Ljubljani je odobril ministrski svet kredit v znesku 97.000 din. o Vozni red na progi Slovenska Bistrica—Slovenska Bistrica mesto, ki je stopil 28. oktobra v veljavo je za potnike zelo neprijeten. Potniki morajo čakati na zvezo z mestom tudi nad eno uro, kar je nerodno posebno za one, ki imajo v mestu nujne opravke. Celim c Imenovan je za refei’enta za obsežno telesno vzgojo pri mestni občini celjski znani atletski rekorder in športni delavec Feri Pleteršek. c Za župnika v Svečini nad Mariborom je imenovan dosedanji prvi mestni kaplan v Celju g. Franc Babšek. c Za prvega kaplana v Celju Je imenovan dosedanji drugi kaplan g. Franc Korban. za drugega mestnega kaplana pa Frane Tominšek, do sedaj kaplan v Ljubnem ob Savinji. c Delavska zbornica v Celju je odpovedala službo svojemu celjskemu dopisniku Jožetu Grošlju. Svoje posle mora oddati do 31. decembra t. L c Smrtna kosa. V javni liolnišnici je umrla 63 letna žena dninarja Ana Urat-nikova iz Grajske vasi pri Gomilskem. — V Pečovniku je umrl 71 letni strojnik v pok. Martin Kropič. c Smrtna nesreča na železnici. V soboto zjutraj se je vračala iz neke trgovine v Šmartnem ob Paki 76 letna preužitka-rica Marija Hočevarjeva iz Podgorja pri Šmartnem, Ko je šla čez železniški prelaz, je iz Celja privozil jutranji osebni vlak. Naglušena starka vlaka ni slišala. Vlak jo je odbil. Pri sunku ji jc počila lobanja, dobila pa je tudi po ostalem telesu težke poškodbe. Z vlakom so jo takoj prepeljali v Celje in jo oddali v bolnišnico, kjer je zaradi dobljenih poškodb umrla. c Slamoreznica jc odrezala tri prste na levi roki 6 letni rejenki Amaliji Ambroževi iz Brega pri Konjicah. c S kolesa je paael na cesti na križišču pri Petrovčah 25 letni vrtnar Radko Cokan iz št. lija pri Velenju. Pri padcu si je zlomil desno roko v komolcu. c Žepni tatovi na železnici. Ko je v Zidanem mostu vstopala v vlak urarjeva žena Jožefa Kališnikova iz Zagorja ob Savi, ji je nekdo izmaknil denarnico s 670 dinarji gotovine. Neki drugi potnici pa je bilo v vlaku med vožnjo iz Celja do Laškega ukradenih 200 din. PiUI p Hude opekline jc dobil pri žganjekuhi Jakob Rodošek iz Stranje pri Podlehniku. Ko sc je spotaknil, se jc razlila po njem vrela masa iz kotla. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico. p S kopitom v glavo. Amejčiča Franca, 2 letnega pos. sinčka iz Cirkulan pri Sv. Barbari v Halozah, je žrebe tako hudo brcnilo ,da mu je zdrobilo Čelne kosti. — Na dveletno tovarniško hčerko Danijelo Sagadinovo iz Majšperga se je prevrnil lonec z vrelo kislo repo. Oba otroka se zdravita v ptujski bolnišnici. p Z uteži ga je. Kolarič Ludvik, 18 letni pos. sin iz Grajenžčaka, se je mudil pri mlinarju v Grajenščaku. S težko utežjo je mlinar nevarno poškodoval Kolaričevo glavo. p Nesreči. Peter Horvat iz Nove vasi je padel s podstrešja. Ima težke notranje poškodbe. — Ko se je spodrsnilo Stefanu Krajncu iz Rodnega vrha pri Sv. Trojici v Halozah, se mu jc zasadil v prsa nož, ki ga je imel v žepu. p Konjsko opremo vredno 3000 din so ukradli Pijavcu Ivanu pri Sv. Juriju ob Ščavnici. p Nesreča. Brata Koreljeva iz Trica, Sv. Vid pri Ptuju sta cepila drva. Prvemu liratu je sekira izpodletela, tako da jc drugega brata, Andreja, zadela V obraz m roko. Zdravi se v ptujski bolnišnici. Pomanjkanje živeža in denarja Naš kmet in delavec, 'katera živita v odvisnosti zemlje, sta letos zabredla v težak položaj radi slabe letine. Celokupen donos pridelkov je za 50% manjši v primeru z zadnjimi petimi letinami. Nerazveseljiv je zlasti pojav, da so ogrože-ne že marsikatere kmetije, ki iz prejšnjih lef niso imele rezervnih zalog, zlasti žitnega pridelka. Mnogi kmetje toži-j°> da ne bodo imeli dovolj kruha. Tudi v živinoreji ne bo letos dovolj krme, ker sta seno in otava skrajno slabo odrasla. Splošno pomanjkanje je občutno tudi v kmetskem gospodinjstvu. Krompirja mno-gi nimajo niti za seme, kaj še za prehrano in kmo. Skoraj enako slabo so se ob- nesli letos vsi ostali pridelki. Vse to občutno vpliva na preživijamje kmetskih in delavskih družin, ki so brez zadostnih denarnih sredstev. Položaj v kmetski trgovini je v danih razmerah skrajno slab. Ni zadostnega zanimanja za živino, ki jo imata kmet in viničar na prodaj; pa še ta nima zadovoljive cene. Kje naj vzame kmet v sedanjem času denar, kako naj oskrbi za zimo diružino s potrebnim živežem in obleko, kako naj poravna svoje davčne obveznosti, obrok PAB itd., ko to, karr ima na prodaj nima no-twme primerne oene, ali p» je prodaja sploh onemogočena? Odpor proti naraščajoči draginji v Celju Mnogo se zadnje dni govori v našem mestu o zvišanju cen rnanufakturneniu in špecerijskemu blagu. Tudi časopisje jc že pričelo razpravljati o naraščajoči draginji. Da to vprašanje obravnavamo za trgovca in kupovalca objektivno, smo sc obrnili na mestno tržno nadzorstvo, ki nam je rade volje dalo na razpolago podatke o gibanju cen najvažnejšim življenjskim potrebščinam od začetka septembra do danes. Cene so se dvignile nekaterim produktom, ki se jih vsled nastalih razmer teže uvaža. Tako smo iz predloženih cenikov ugotovili sledeče: sol sc je od dosedanje cene 2.75 znižala na 1.50 za kg, svinjska mast se’ je od septembra do novembra zvišala od 18 na 19 do 20 dinarjev za kg, riž se je zvišal za 3 din in za 2.50 din pri kg in stanc sedaj navadni 10 din, boljši 11.50 din, bučno olje se je zvišalo za 2 dinarja, prav tako namizno in stane bučno 14, namizno 15 din liter, milo se je zvišalo za 2 din pri kg, kava se je zvišala za 8 din pri kg. Drugim kolonialnim produktom so cene ostale skoro nespremenjene. Fižola ni, v kolikor ga kateri trgovec ima, stane kg 6.50 din. Pomanjkanja fižola je le začasno, trgovci ga še ne morejo dobiti, ker ga producenti še nimajo izliiščenega in pripravljenega za transport. Krompirja se je te dni uvozilo v Celje okrog 15 vagonov iz Gorenjske, Mežiške doline in Ptujskega polja. Na drobno se prodaja po 1.50 kg, na debelo- po dogovoru.^ Tudi zelja je bilo ta teden ze nekaj uvoženega in se prodajajo glave po l din za kg. Cene na trgu so se raznim vrtnarskim pridelkom nekoliko zvišale iz V2ix>ka, ker je v tem času vrtnarskih pridelkov že manj na trgu. Vsi trgovci morajo imeti v svojih trgovinah obvezne cenike. Kupovalci naj pri nakupu pazijo, da se jim nakupljeno blago zaračunava po ceniku. Vsako višje zaračunavanje blaga mir se prijavi mestnemu tržnemu nadzorstvu. Manufaktur-nemu blagu so nekateri trgovci povišali cene. Tukaj je potrebno, da oblast po zakonu o pobijanju draginje uvede postopek (n na podlagi tega zakona prepreči nadaljnjo špekulacijo in verižni!tvo. Maribor Kaj bo s prostori starega muzeja? V njih bi Sahko dobila Glasbena Matica svote prepotrebno zateč!šče TRAGIČNA SMRT pOMf/|jr .načini O tem vprašanju se je v javnosti že mnogo razpravljalo. Ustvarjal so se razni umestni in tudi neumestni predlogi. Muzej se je preselil iz dosedanjih prostorov v Cankarjevi ulici v renovirani grad. Ker imamo v Mariboru mnogo društev, ki nimajo odgovarjajočih prostorov za poslovanje, se je razvilo med njimi pravcato tekmovanje za dosego teh prostorov. Delali pa so menda račun brez krčmarja, ker je mestna občina določila prostore muzeja za policijsko kasarno. Seveda je ta načrt naletel v vsej javnosti na odpor. Cankarjeva ulica je mirna. Tam so Sole, ki zahtevajo mirno okolico. Tja naj bi prišlo policijsko poslopje? V šolsko okolje pač ne spada poKcaJska kasarna in bi bilo treba zanjo najti drugje primernejši prostor. Sedaj stopa stanovanjska kriza Glasbene Matice ponovno v ospredje. Samo dva meseca ima ta važni kulturni obmejni zavod prostore v Sokolskem domu. Po 20 letih grozi Glasbeni Matici propad, če se ne bo našla nagla rešitev tega perečega problema obmejnega Maribora. Znano nam je, da se je Glasbena Matica potegovala za prostore starega mestnega muzeja, ki bi bili z ozirom na sosednje šole kakor ustvarjeni za njene namene. Neštetokrat je odbor GM prosil mestno občino za te prostore, vendar pa je bil vselej odklonjen. Gotovo je, da je vprašanje obstoja Glasbene Matice tudi vprašanje mestne občine in vse javnosti. Glasbena Matica je predlagala mestni občini, da bi na'svoje stroške adaptirala prostore bivšega muzeja, če bi jih dobila. Toda tudi tega niso pri občini sprejeli. Ker se sedaj tudi glede policijske kasarne nič več ne Suje, bi bilo umestno, da se gospodje pri mestni občini zamislijo v položaj vzgojno kulturnega zavoda, ki je 20 let gojil smisel za slovensko pesem m domačo glasbo, in pomagajo iz zadrege. Samo pičla dva meseca -je še čas. ker bo sicer Glasbena Matica deložirana iz dosedanjih prostorov na Aleksandrovi cesti. Gotovo je, da so prostori nekdanjega muzeja zelo primerni za Glasbeno Matico in naj zato mestna občina te prostore prepusti njej, da reši na ta način Maribor velikega kulturnega škandala. -ig- NA GROBU AVGUSTA KELNARIČA Na vse svete so se mariborski delavci poklonili na grobu studenškega pomočnika Avgusta Kelnariča, ki je pred leti na tragičen način izgubil mlado življenje. Kelnarič je na binkošti kopal vodnjak na Pobrežju. Nesreča je hotela, da ga je zastrlo. Skoraj tri dni je trpel Kelnarič živ v grobu in ko je bila rešitev že čisto blizu, je zaradi oslabljenja izdihnil. Njegovi tovariši, člani Narodno strokovne zveze, so mu postavili na grobu na pobreškem pokopališču pomemben spomenik, pred katerim so se zbirale te dni vrste delavstva , in se poklonile mladi žrtvi napornega dela. MESNE CENE NA TRGU Preteklo soboto je bilo zlasti na špe-harskem trgu zelo živahno. Prodali s> 0 Sedaj, ko je nastopilo jeseosl^? je, so ceste in pešpoti na P^r’ •$!? nevzdržne. Pešci se do gležnje'’^/ zajo v blato in brozgo, kar seji prijetno, še manj pa zdravo. krogi naj se pobrigajo, da , navozili dovolj gramoza, da bo.% to izginilo, če razmere ne doP’-! u Je meljitega popravila okoliških 1 p katerih mestnih cest in Ne pozabi naročnf * Iz društva mariborskih Upokojenci v Studencih pridite . L ( stanek v četrtek, 9. novembra o v gostilno Klobasa v Erjavce zadevi II. draginjskega razreda- * „VIR SREČE" „PUTNIK“ gl^' tura naše Tujskoprometne vabi tudi Vas na udeležbo F žrebanju, ki bo že 10. nove®*5* še v veliki izbiri na razpolago! * Zlato po zvišani ceni kupuje *' urar - draguliar Maribor m Nočna lekarniška služba- ■■;& vključno 10. t. m.: Lekarna Glavni trg 20, tel. 20-05; karna, Kralja Petra trg 3, Kino M * Kino Esplanade. Sijajna ^ ^ pikantna veseloigra ,,Baronica. ^ Sledi najboljši in najlepši češ!« . dolžnost". * Grajski kino. Samo še ao^ t srede »Marionete", Beniammo de: „Prebrisana tašča". 'J/P, * Kfnn ITnlnn TV> no tka veSel^Sf aio« gjS Claudette Colbert____________ Mariborsko gfecfafftf* Sreda: 8.: Zaprto. Četrtek, 9. ob 20.: Plesni Litvinova, Izven. < Petek, 10.: Zaprto. (Gosto' Prva letošnja plesna riborskem gledališču bo v četr t ob 20. Nastopi tudi v Ljubijaj uspehom sprejeta dvojica J® ,jst« in Irena Litvinova, člana if ga baleta v Monte-Carlu. ne veljajo. _____ Kino Union. Do pe filmska opereta „Smenl; V glavnih vlogah Maunce t Radio Četrtek, 9. novefflW^; Ljubljana: 7. Jutranji po^Lui Šče; 12. Plošče; 13.02 d Reproduciran glasbe; 22.15 Lahka 20. Koncert Maje * --- . vir* grad: 6.45 Jutranja oddaja* koncert gdč Nade Krelj8 %0fjjg; * 1| koncert Divne Radič., trania oddaja; 6.10 Ljiidskg Opoldanski koncert RO; pirenc#: ccrt Helene Belčeve. JLter“. opera „Andrca Cheni^fli»^ nova 21. Operetni večer. gc .,Ljubezensko Simfonični koncert, in 23.25 Ciganska z. Rin ili % jezero . "B|IdiiiJpf,s Z izsiljevanjem je hotel pomagati delavstvu Na prvi pogled bi bil 361etni uradnik Avgust Vidic, ki se je potikal zadinje čase po Sloveniji in »raziskoval razmere«, posebno delavske, prav za prav uganka. Ne morete razumeti, kako more nekdo raziskovati delavske razmere ter se »potegovati« za delavstvo, pozneje pa izsiljevati od lastnika podjetja denar, ker bo sicer »kričeče razmere«, ki vladajo v tovarni, razkrinkal, če pa veste, da je bil ta »delavski zaščitnik« že nekajkrat kaznovan, pa vam postane marsikaj jasno ter razumljivo. Zgodbica pa se je takole odigrala: Sredi avgusta letos je prišel v pisarno tovarne v Majšpergu še dokaj čedno oblečen in prileten moški, z uglajenim nastopom, potrkal na vrata lastnice tovarne Marije Kubrihtove ter se ji predstavil za delegata Zveze združenih delav-pev v Ljubljani, Zaradi poročMa nekega Korošca ga je poslala Zveza, da preišče razmere, ki vladajo po obratu in ki bi naj bile neznosne. Istočasno je tudi povedal, da je razmere preiskal, in da je prišel zdaj še k lastnici, da sliši drugo plat zvona. Lastnica jc zahtevala, da se legitimira. In res je predložil Vidic neke listine s štampiljkami Zveze združenih delavcev in še nekih delavskih organizacij, istočasno je tudi izjavil, da bi bil tajnik uredništva »Slovenske Besede« in pokazal potrdilo za pobiranje oglasov, ki bi ga naj izdala uprava omenjenega lista. Lastnica je proti takemu postopanju protestirala, končno pa je odšla z Vidicem na ptujsko okrajno načelstvo, kjer je Vidic na načelstvu prav tako kritiziral neznosne razmere v tovarni v Majšpergu ter zahteval, da se oblastva za to pobrigajo. Tam so m| je 0 oiK-kak tisočak? Kajti M ft kateri živi. Kmalu pa *'‘iap°%e$Q< pa je Kubrihtova dob■ sl ma iz najrazličnejših ;ga » „je Slovenjgradca, Rajbe . ,eVal 0 .pi6j^ ,3)f v katerih je Vidic t»%P din, ker bo sicer itf padel lastnico zarao ^o . je v njeni tovarni. % & je zaradi tega Prl^ \e vil pred soaiščeffl, njem urediti razmer Vidic je bil &bs0i;^iW ^ gega zapora in na Ijanskih pravic za kmi mivosts r - svetovno znono ..kuhinja novic" Od golobje pošte do brzojavne agencije — Tisoči dopisnikov po vsem svetu ^ beremo v »Večerniku« zani- Reuterjev uspeh, ni bil seveda samo v njegovi pionirski ideji. V glavnem je zasluga njegovega principa, da mora .biti ji^^&politične vesti, ki jih v drn S ul Večkrat pogrešamo. So to no J *0 jih eteričnim valovom radia *!a *«& dobro organizirana inior-^ uo-f jlužba- ei,a izmed starozna-^®®listvu je tudi angleška »Reuter«. •tstreetu sredi Londona se dviga a<^stropna palača, obložena Marmorjem. To je glavna ■Ja svetovne agencije »Reuter« • # % a *n dan .mrzlično dela za la-H&preglcdnc vrste svetovnih %j^ka 88 let, odkar je ta ageti-jLr r?1*1- Ustanovil jo je Paul Julius | ’ ki se je rodil 1821 kot sin židov-$M^5ev v nemškem mestu Kasselu. P^Jačju je Pionir novinarske službe. ji na.J’e namreč s slavnim fizikom g»atikoni> profesorjem Gaussom, |^.ga Poizkusi v brzoiavih so izzivali |_eQzaciio. Mladi Reuter je takoj %i’ r:°‘^§nega pomena je brzojav za K^JVet> ki je bil tedaj navezan na leta °svesti po počasni pošti. ^t*ar obstajala brzojavna zve- ^ . z belgijskim obmejnim me-■^fersoro, pa med Aachenom in *l" ’• Med Aachenom in Vei*viersom V laznina, od tod so s^®ii brzojave io s poštnimi vozovi, -njiju, Medvsem za depeše, borzne to 110 poslovanje in zakasnitev 11 * igrala vloge. Reuter, ki krat 33 let, je prišel na idejo, da vzpostavil golobjo pošto 11{ gPisem. Reuterjeva golobja po-^■J^U zaslovela po Evropi. Usta- 5\Senu urad z golobjo pošto. KSkicttla 1° odprla prav takega v s— P;i niecl Aachenom in Vier-?fok?5radili železnico, je Reuterje-\3i,la Pošta, ki je dotlej izvrstno ^Propadla, so položili jAj1 kabel med l-raneijo in Anglijo X .brzojavke so bile zelo visoke, ;2fct 8,5 'e v oniejeni meri lahko kabla. Reuter je predlagal L^ili 11 ^dništvom, naj bi njemu tb %)0ročcva,sko službo, stroške bi r>redl°K je bil sprejet. Reu-(i ^ti), 11 *mel dopisnike v vseh več-’ ^reža njegovih vesti je zaje-v«s svet. informacijska služba brezpogojno točna in zanesljiva. To načelo si je družba ohranila do danes. Le tako je dosegla v svetu velik ugled in zaupanje. Mali biro, v katerem je delal Reuter z dvema pomočnikoma, je postal zdaj ogromna palača z vsemi mogočimi tehničnimi pridobitvami. modernega novinarstva. Reuter je marljivo delal tudi na gospodarskem polju, V tej poročevalski službi je danes blizu 200 nameščencev. Tisoči dopisnikov v vseh državah sveta obveščajo neprestano centralo v Londonu, podnevi in ponoči se stekajo tam poročila o vseh dogodkih sveta in strujijo odtod sipet po radiu v svet. Julius Reuter je učakal sijajni vzpon svojega podejtja. Lahko sc je ponašal, da je njegov mladostni trud z marljivimi sodelavci dosegel zavidljive sadove. Izkazanih mu je bilo mnogo časti, med temi tudi baronski naslov. Umrl je 1899 v Nici. Njegov naslednik sedanji predsednik podjetja sir Roderik James je ugled Reuterja še bolj dvigni. Novi dom, palača Reuterja v Londonu predstavlja sijajen spomenik svojim tvorcem. Revolucija v svetlobni tehniki /Mlad japonski kemik je sporočil, da je uspešno rešil problem mrzle luči. Hi-roši Nakamura, 291etni mladenič, deluje v botaničnem institutu tokijskega vseučilišča. Izsledil je pripomoček, ki podaljšuje življenje svetlikajočim se bakterijam, kakršne žive v morski vodi. Dočim so jim svetilno sposobnost doslej lahko ohranili kvečjemu deset dni, mu je uspelo ohraniti to že šest mesecev in pri tem še ojačiti svetlobno silo. Za izum se zanimajo japonski vojaški krogi, ker bi utegnil dati »hla«faio razsvetljavo« v skladiščih streliva in tovarnah munierje. Nevarnost požarov, ki je zvezana z drugimi svetili, bi odpadla. Prav tako izgube, ki jih ima gospodinjstvo s tem, da gre velik del energije pri drugih svetilih v nerentabilno toploto, namesto v svetlobo, če se bo novi izum izkazal, tedaj je v doglednem času priča-kowati pojava »bacilnih svetilk«, ki bodo postavile vso dosedanjo tehniko razsvetljave na glavo. Zakaj brez močvirij ni malarije 1-1.3 gr kinina 5 do 7 dni. Otroci manj! V vodi ne žive samo ribe in žabe. Mnogo je v mjej drobnih bitij, ki jih s prostim očesom komaj opazimo. Med njimi so tudi ličinke komarja Anofelesa, brez katerega ni malarije. Komar je kakor metulj, ima dvojno življenje, v vodi se razvije kot gosenica, izven nje v komarja. Komarji prenašajo malarijo od bolnega na zdravega človeka. Pikajo zdrave kakor bolne ljudi. Vsaka kri jim je sladka, tudi. ona bolnikov, če je komar prej pil kri bolnega, potem pa srkal kri zdravega človeka, je prenesel malarijo. Najboljše zdravilo proti malariji je kini,n, ki stane škatljica 13.50 din. ’ Na škatlah je izrecno zapisano: kinin za malarijo. Ni pametno jemati slabše ali močnejše doze kinina. Posebna komisija Zveze narodov je predpisala dnevno dozo 40 centigramov kinina kot obrambno sredstvo, dokler traja groznica. V primeru obolenja sc vzame dnevna doza Stric Bolte k se je-rad Šalil. V gostilni je poklical natakarja in mu dejal: — Ali imate žabjo, noge? — Ne, gospod, se je odrezal natakar*,. Odkar sem imel revmo, hodim tako.. J V primeru, da‘sc malarija povrne, se pet dni zaporedoma jemlje 4 do 5 tablet kinina. Dobro je treba medtem jesti in opustiti naporna dela. Da pa malarijo preženemo, je treba odpraviti močvirja! JUGOSLAVIJA: 15,703.000 LJUDI Na kraju lanskega leta je imela Jugoslavija 15,490.000 prebivalcev. Letos bo ob koncu leta v državi 15,703.000 ljudi, na kraju 1940 že 15,919.000 prebivalcev. Ob polnoletnosti kralja Petra 1941. ho imela; Jugoslavija že blizu 17 milijonov prebivalcev. . NAJVIŠJA ZGRADBA NA SVETU Gradijo jo v Moškvi. Bo to dom Sovjetske unije. Palača bo visoka 456 m, 125 m višja od Eiffeiovega stolpa v Parizu. Na vrhu palače bo stal 100 m visok Leninov spomenik, ki ga bo videti ž? 60 km daleč. V palači bo 6000 prostorov za 40:000 oseb. ALI BO ZMANJKALO STRELIVA? V svetovni vojni je v veliki meri primanjkovalo municije in je posebno Rusija utrpela zaradi tega velike izgube. Dandanes so metode proizvajanja zeio pospešene in vsaka velesila je pohitela z produkcijo potrebnih zalog.' Tako je ena sama angleška tovarna preurejena, da zmore nuditi milijon granat na leto. ZA DVAKRATNO REŠITEV — DEDIŠČINA Kmetu Antonu Kvintu v Vancouver ju v Ameriki se je primerilo, da je v treh letih že dvakrat rešil istega moža iz vatov. Zdaj je -mož utonil, v oporoki je pa zapustil Kvintu vse svoje premoženje. — Ja, ljuba Barbka, ko te mesec preganja, moraš v tvojih letih oblečena iti spat! Zaljubljena v slugo je segla po strupu V mirni četrti New Yorka je živela bogata Američanka, ki je bila sicer v obraz zelo grda, pa vendar po postavi elegantna dama. Naročala je najmodernejše oble ke iz pariških salonov, v družbi so jo radi videli, 4er je bila zelo duhovita. Kljub njenemu bogastvu se pa ni našel moški, ki bi bil pripravljen, jo vzeti za ženo. Mis Joanette je bila na zunaj vedno vesela in dobro razpoložena. Vjdeti je bilo, da ji možitev ni delala skrbi. Toda v srcu je bila nesrečna in do vratu zaljubljena v svojega — slugo Jeka. Ta je moral pogosto urejevati njeno veliko knjižnico in bogata dama je bila vedno zraven. Ljubezni željni samici se je v pogovorih s slugo zbudilo hrepenenje po K SKAl-AN: M.MAS IN JORA ROMAN ZADNJIH LJUDI NA ZEMLJI kSas i II- v sS' strmel naslonjen na | » Po k- flno kristalno čiste vode v y r' so se veličastno preva-fena°koli so se širili gaji ni\drevc ^ronovcev,banan ter drugih S J^čil ln ras^'n> gori nad njimi se k P Rav °^romne stebre oprti stek-^ <*actojih iian,'pura’ ki je branil nasel-keČvso “G',?red mra*°m, dvigajo-Semiti! ‘10 Pokrivajočih ledenih je o dogodkih prej-Sd^atastr0f? janie Rayamja, opazo- SuanJe MultV sistemu AUa>na, pri-Tanan«a 0 napo- V ^t Gim Pradavnega pisatelja, to Urja Nasika i" Chasija \ir^' pa Je e'°boko vplivalo nanj. leta) l1108e' več pozabiti na ** C ;r Na A^c!erdar potrdi1, da so JL> .Rayan,Pura ukvarjali z S£*£?t)e ‘;ikega letala-^si V Ha; *akai P°^em tako nenadoma ^oifi?."11'^ Chasi Khan namig-Vsem ***** Indor je bil to '• ’n e" iGTn morajo tičati neke nu jih prav jaz ne sinem izvedeti?« • Sicer pa je tičala za vsem življenjem Ramasa Indorja neka skrivnost. Kdo je prav za prav? Kdo so bili njegovi starši? Poznal jih ni nikoli. Ko se je zavedel, da jih nima in je vprašal po njih, so mu dejali, da sta mu oče in mati umrla že ko je bil šc dojenček. »Umrla?« je pomislil inženir. »Zakaj sta umrla? Smrt v Rayanipuru ni tako neizogibna nujnost — zlasti ne za mlade ljudi — in moj oče in moja mati sta bila še mlada. Lahko bi ju bili ozdravili, lahko tudi otrpnili in spravili k drugim prednikom. Zakaj niso tega storili? Zakaj so ju sežgali? Ako so ju sploh res režgali? in čemu je toliko stvari, ki jih prav pred menoj skrivajo?« Vsako vprašanje je rodilo novo vprašanje, in nazadnje jih je bilo že toliko, da se je Ramas Indor izgubljal v njih kakor v labirintu. A prav tedaj, ko so njegove misli rile v najgloblje globine, je v njegovi bližini zaškripal drobni, beli pesek, s katerim je bila posuta pot ob ribniku Trenutek nato je mladenič že zaCutil na svoji rami mehko roko, in zapeljiv glas mu je voščil dobro jutro. Inženir sc je zdrznil in naglo okrenil: pred njim je stala Mana Patna. Bila je v svojem štiri in dvajsetem letu, s svojimi ko vranja griva črnimi lasmi in globoko temnimi očmi vsa zrelo zapeljiva, pa Ramasa Indorja kljub temu nikoli ni privlačevala. Na njej je bilo nekaj, kar ga je celo odbijalo. Zato je bil tudi sedaj zaradi njenega prihoda prej nejevoljen, kakor vesel. »Iz kakšnih sani sem vas predramila, Ramas?« je zagostolela s svojim medenim glasom ter ga pobožala z vročim pogledom.« »Ali ste sanjali o zakleti kraljični, kakor vitezi v prvi zgodovinski dobi človeštva? Rada bi vedela, kakšno si zamišljale tako pravljično bitje, ki bi vam srce po njem zahrepenelo?« »Mojc sanje so čisto druge vrste,« je odvrnil Ramas. »Nimam časa za premišljevanje o praznih marnjah.« »Hoteli bi me prepričati, d^ na ženske sploh ne mislite,« je dejala Mana, »toda opozarjam vas vnaprej, da bo vaš trud zaman. Ne verujem vam, prav ničesar vam ne verujem. »Potem je vsaka beseda nepotrebna.« »Tako se pa zopet ne bova pogovarjala,« je ugovarjala mladenka. »Govorili boste, še veliko boste govorili, ker hočem, čujete: hočem, da govorite!« Njen glas je postal rahlo nestrpen in skoraj zagrenjen. »Vselej se mi izmaknete, toda danes vas ne izpustim.« zakonu. In ko je nekega dne kramljala z elegantnim, mladim Jekom o ljubezni in zakonu, ii je ta izpovedal, da že več let ljubi neko mlado dekle, s katero se misli poročiti. Joanette je bila, še bolj nesrečna. In ko se je Jek nameraval pred dnevi poročiti, je težko zbolela. Legla je in ni hotela ničesar zaužiti. Jek je sedel zraven uje in ji stregel. Ko je prišel dan poroke, se je sluga oprostil od nje in odšel. Medtem je Joanette izpila veliko merico strupa ter v hudih bolečinah izdihnila. Polovico premoženja je zapustila otrokom rev nih staršev, drugo polovico pa deci, ki bo prišla na svet v zakonu njenega slug« Jeka... »To se pravi, da^ sem vaš ujetnik?« »Ako hočete, da!« »Prosim.« »Kot ujetnik pojdete najprej na izpre-hod, to koristi duši in telesu. Pojdite!« »Kam?« je vprašal Ramas in se zaradi vljudnosti vdal nepopustljivemu dekletu. »Vseeno je kam«, je odvrnil. ^Pojdi-val« Ramas je molče stopal ob njeni strani. ■»Zdi se mi,« je pričela Mana, »da niste tako brezčutni, kakor sc delate. Opazila se, da sc za nekoga zanimate več kakov bi' se smeli...« »Kakor bi se smel? Zakaj se ne bi smel?« »Aha, s tem ste že priznali-,« je vzklik--nila Mana na videz veselo in zmagoslavno, toda Ramas je dobro čutil, da jc njeii glas ponarejen. »Ničesar nisem priznal,« sc je branil Ramas. »Uprl sem se samo temu, da se ne bi smel za koga zanimati, ako bi mi po naključju tako zanimanje ugajalo. — Svoboda mi je draga nad vse drugo, zato mi je že sam ukaz ,ne smeš’ neljub.« »Zdi se mi, da me še vedno ne razumete, ali me pa nočete razumeti,« jc dejala hlastno Mana. »Zanimati se za bitje, na katero mislim, vam ni prepovedano. Saj vam tega pač nihče ne more prepovedati. Samo brezplodno bi bilo tako zanimanje, ko so določena pota drugačna in jih ne morete več spremeniti.« (•Dalje jutri.) MALI OGLASI Cf.NE MALIM OGLASOM: V malih ogia«ih stane vsaka beseda 50 par. naimaniša pristojbina ta te oglase le din S— Dražbe. Dreklici dopisovanja In tenitovanjskl oglasi din l.— do besedi. Najmanjši znesek za te oclase le din 10.--. Debelo tiskane besede se računajo dvojno Oelasnl davek za ?-° oblnvo znasa din 2.—. Znesek za male oglase se plačuje takoj orl naročilu, oziroma ea le vposlati v oismu skupaj z naročilom ali oa oo ooštnl položnici na čekovni račun St. 11.409. Za vse Pismene odgovore glede malih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din Razno NOGAVICE (lastni izdelki) rokavice, vol na. odeje, koce, zimsko perilo pletenine, najcenejše »Mara«, trgovina A. Oset, Koroška c. 26 (oolec tržnice). 9879-1 DOKOLENICE nahrbtnike, aktovke. kovče^e ročne torbice, ovratnike in vrvice za pse itd. priporoča Kravos, Aleksandrova 13. ____________9964-1__________ SEMENSKO PŠENICO ječmen in rž oddaja Kmetijska družba, Meljska c. 12. 10084-1 Hišni posestniki in najemniki preglejte Vaše peči in štedilnike predno nastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela i izvršuje solidno in poceni i ANTON RAJŠP. MARIBOR | Orožnova 6, kjer si lahko ogledate veliko zalogo. ___________10276-1__________ STRIŽENJE 3 britje 2 din. Obiščite najcenej šega frizerja v Mlinski 8. ___________10243-1__________ DALMATINSKA GOSTILNA pri »Modrič« toči prvovrstna dalmatinska vina. Priporočam se cenj. gostom. Nikola. 10897-L KATERI VINOGRADNIK posodi gostilničarki 25—30.000 din. Za protiuslugo bo točila njegovo vino. Pismene ponud be na upr. »Večernika« pod »Gostilničarka«. 10904-1 MESTNI BIFE S TOČILNICO najprometnejša zagrebška pozicija, bližina tramvaja, središče največje delavske frekvence. prodamo z vso opre-lom in portalno izložbo za lum in porftalno izložbo za 9500 din. Prvovrstna eksisten ca. Informacije: Poslovilna Pavlekovič, Zagreb, Iliča 144. 10907-1 Prodam Prodam rabljen PISALNI STROJ po nizki ceni. Taborska 20. 10896-4 Stanovanje STANOVANJE eno- in dvosobno oddam. — Smetanova ul. 54, gostilna. 10769-5_________ STANOVANJE S sob, celo nastropje, Ob bregu 24, z velikim vrtom se odda s 1. decembrom. Ogled med 11.—13. uro. 10893-5 ODDA SE soba in kuhinja v Melju, soba na Pobrežjai. Gubčeva 3. Melje. 10901-5 Sobo odda Takoj oddam PRAZNO SOBO na Radvanjski c. 20. Poizve se istotam. 10895-7 OPREMLJENA SOBA se odda. Vrazova 3-1. 10898-7 NA HRANO IN STANOVANJE sprejmem gospode. Gubčeva 'ul. 5, Molje. 10903-7 Sobo lile SOBO r>o možnosti z vso oskrbo išče gospod za 15. november. Ponudbe s ceno poslati na upravo »Večernika« pod šifro »To čen plačnik«. 10889-8 Iščem lepo OPREMLJENO SOBO z uporabo kopalnice v bližini »Mariborskega dvora«. Po nudbe na upravo pod šifro »Boljši gospod«. 10900-8 Službo dobi SPOSOBNO PRODAJALKO za trgovino s papirjem, z znanjem slovenskega in nemškega jezika, se išče za takoj ali s 1. jan. 1940. Ponudbe na upravo pod »Poštena«. 10722—9 UČENKA s primerno šolsko izobrazbo in dobrih staršev se sprejme pri Kravos. Aleksandrova c. 10860-9 '•Maco perilo za dame, gospode m Pletenine, nogavice in robci v modnih barvah MARIBOR. Aleksandrova 9 V našem MALO POSESTVO s hišo. dve lepi sobi s kuhinjo in gospodarskim poslopjem. tik državne ceste, 5 km od Maribora se s 15. novembrom odda v najem poštenim ljudem. Najbolj primerno za železničarja. Ponudbe pod šifro »Lepe sobe« na upravo »Večernika«. 10801-15 GOSTILNA dobro vpeljana v okolici Maribora se da takoj v najem. Ponudbe na upravo pod »Mesečno 500«. 10890-15 ^KLJUČAVNIČARSKA IfP KLEPARSKA DELAVNICA z vsem potrebnim orodjem se da v najem v kraju, ki je sedež sreza. Brez konkurence! Radi ogleda zglasiti se pri J. Habjan-u v Šmarju pri Jelšah 10894-15 imski jfMSei po vseh cenah in v vseh velikostih zopet v največji izbiri pri Konfekciji Greta MAJER se sprejme v službo takoi. — May pl. Hunkar, Turniš-Ptuj. _____________10891-9_________ URADNICO s trgovsko akademijo ali dvo razredno trgovsko šolo, ki obvlada nemški jezik, išče večje podjetje za takojšnji nastop. Uradnice s prakso imajo prednost. Ponudbe poslati pod šifro »Vestna« na upravo lista. 10899-9 POSTREŽNICA za popoldanske ure se sprejme. Prešernova 31. 10902-9 ODLIČEN MIZARSKI POMOČNIK se sprejme za stalno. Din 5-do 5,50 na uro. Zelenka, pohištvo, Maribor. 10909-9 Continental 3 na ugodne mesečne obroke IVAN LEGAT Maribor. Vetrinjska ul. 34 Ljubljana. Prešernova ul. 40 Službe ISie KUHARICA IŠČE SLUŽBE v gostilni. Cenjene dopise na upravo »Večernika« pod »Stal na«. 10888-10 Dopisi ŽENITVE IN MOŽITVE boljših krogov posredujemo najvestneje in uspešno. Prvovrstne zveze v meščanskih, uradniških, trgovskih, industrijskih, posestniških in oficir shi krogih. Prospekte pošiljamo po prejemu 10 dinarjev v znamkah — diskretno: »Re-zor«, Zagreb - Pošta 3. 10906-12 VEZANE PLOSCE za pohištvo --1 OBNOVA Jurčičeva 6 Hebavice v modni barvi Znamke Rockl, Vero-nese in Schliissel pri ..Konfekciji Greta" jopice, puloverje za odrasle in otroke v veliki izbiri tudi po meri izdeluje „JUuta" Maribor, samo Glavni trg 24 Tople rokavice volnene, trikot usnjene podložene prič««« po ugodnih cenah c. bUdefeldt Gosposka 4—6 Zlato in srebro, briljante, zastavljalne listke išče nujno za nakup M. Dgeriev sin. Maribor, Gosposka ulica 15 OKASA tablete Pri spolni slabosti lahko poskusite OKASA tablete za moške 100 komadov din 220'— proti povzetju Zastopnik: Lekarna Mr. Rožman Miroslav Beograd — Terazije 5 0*1. reg. S, 5846 36 KINO ESPLANADE TELEFON 25-29 Od četrtka 9. do vključno 15. novembra najlepši in najboljši češki film vseh čeških filmov, originalne češke produkcije Nedolžnost (Devištvo) V glavni vlogi: Lida Baarova — Ladislav Bohac Fiton, katerega lepota se ne da opisati, videti ta film pomeni poseben doživljaj. Film slovanske duše in slovanske prisrčnosti! V četrtek dne 16. novembra, sledi senzacija nad senzacijo, film Skrivnost Maginofove črte Film o največjih utrdbah, gigantske trdnjave »Maginotove linije«. Največja aktualnost današnjega časa! Kultura Novembrska II Glavni pesndlk »Sodobnosti'«, Igo Gruden, je prispeval za letošnjo 11. številko »Zdravico Francetu Albrechtu«, ki je spesnjena sicer v slogu prigodnice, pa vendar globoko posega v problematiko sedanjosti in kaže vse vrline Grudnovega novejšega razvoja. Zato pa je toliko bolj prazno verzificiranje druga pesem tega zvezka, »Zidarji pojejo«, ki jo je napisala Liti Novy. Ostala leposlovna prispevka sta proza Igorja Torkarja »Štiri in dvajset ur Milana Ponikvarja«, z impresionističnim obdelovanjem epizodne snovi, ter nadaljevanje večjega teksta Miška Kranjca »Pot med blažene«, o katerem bo mogoče poročati podrobneje šele ob zaključku, je pa treba že sedaj .povedati, da pomeni postajo na poti najnovejšega pisateljevega razvoja. Med eseističnimi prispevki in razpravami je zanimiv spis Alrne Sodnikove, v katerem nam odkriva večini doslej neznanega ali zelo malo znanega kranjskega filozofa Franca Samuela Kar-peta, rojenega leta 1747. v Ljubljani, poznejšega profesorja in rektorja univerze v Brnu, ter njegovo delo in odnos do akademije operozov. V spisu nas seznanja tudi še s celo vrsto drugih pomembnih osebnosti tedanje dobe. Delo se bo nadaljevalo. Dušan Kermauner se je v spisu »Treznost v vprašanju malih narodov« lotil korekture pesimizma m optimizma z ozirom na našo sedanjost in bodočnost, stoječ na edino pravilnem in realnem stališču, da zavest naše slovenske narodnosti ne more biti odvisna od evropskih političnih razvojev. Cene L o-gar nadaljuje svojo sociološko studijo »Družba in narodnost«, ki se lx> zaključila v prihodnji številki. Pod zaglavjem »Likovna umetnost« poroča Franoe Mesesnel o zadnji kolektivni razstavi slikarja Franja Sttplov- Sodobnost" | ška in članov Kluba neodvisn&M (ljansikem Jakopičevem pavilK* jr tem ko je Stiplovška podrob^ (ayi karakteriziral, je poročilo o ra odvisnih za revijo prekratko so- merno: dočim govori o neka . jih v celih odstavkih, °dPra polovico stavka. Mi Pa j! sodbo še o njih, pa Če bi ^ #jp gativna! Prav negativnih, , pl j. bolj treba kakor zgolj J*® y »p®.1 jjl iz njih vodi pot k višji raS ’ f ki« piše D. Kermauner socialistu in nam ga odkriv ji)y novih zanimivih strani ki Jjf pripomogle do dokončne y našega svojskega človeka. p0zu ocenjuje Milan Šega j^pn^/pf! šeni*1!?! '* »Legende«, »Majhna Bevkove prispevki . „ Šega), Napačen naslovt • (S° J in »Romantika in rea ?n,.vor $ nos t), ki je zaslužen ^ centralistično recidivo v tobra- - k Sin hrvatskega teli. Sin znanega w . r Bože Lovriča, ki skih let v Pragi, Pavle nje J. češki pisatelj. Te ^ Atis f vi roman »Čudni nafide«. Roman je hu^ „eo