smilili glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva občine vrhnika LETO XIV ŠTEVILKA 132 APRIL 1986 Novi člani izvršnega sveta Richard Beuerman, Jože Čuden, Janko Drobnič, Marina Jereb, Aleksander Jerič, Ana Kobal, Peter Kobal, Lijana Nagode, Vinko Obreza, Janez Prebil, Jože Prvinšek, Igor Vintar in Janez Žnidaršič so svečano zaprisegli 17. aprila na svoji prvi seji. - _I L Novo vodstvo občinske skupščine Dušan de Gleria, predsednik zbora združenega dela, Tomaž Grom, podpredsednik skupščine, Herman Bole, predsednik skupščine, Tone Jereb, predsednik družbenopolitičnega zbora in Andrej Ocepek, predsednik zbora krajevnih skupnosti so takoj po izvolitvi svečano zaprisegli. _ V NEDELJO 11. MAJA OB 11. URI Osrednja proslava v Borovnici Osrednja proslava letošnjega občinskega praznika bo v nedeljo, 11 ■ maja ob 11. uri, ko bo slavnostna seja zborov Skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij v osnovni šoli dr. Ivana Korošca v Borovnici. Letos mineva petinštirideset let Od zgodovinske ustanovitve osvobodilne fronte slovenskega naroda in na osrednji proslavi bo enajst aktivistov prejelo Srebrna priznanja OF. In še en pomemben jubilej slavimo letos: 110 letnico rojstva Ivana Cankarja. Na slavnosti v Borovnici bodo podeljena tudi priznanja naše občine, Cankarjeve plakete. Srečamo se torej na proslavi v Borovnici in na drugih prireditvah, posvečenih dnevu OF, prazniku dela in občinskemu prazniku. Prireditve ob praznovanju občinskega praznika 24. april ob 18. uri — 19. revija otroških in mladinskih pevskih zborov v OŠ dr. Ivana Korošca v Borovnici 25. april ob 19. uri — 19. revija odraslih pevskih zborov v OŠ dr. Ivana Korošca v Borovnici, na kateri bodo podeljena sindikalna priznanja 30. april ob 19. uri — prvomajsko srečanje občanov na Ulovki 7- maj ob 18. uri — otvorifev slikarske razstave Antona Repnika 9- maj ob 20. uri — gledališka predstava SNG iz Trsta v počastitev 110-letnice rojstva Ivana Cankarja, Pohujšanje v dolini Šentflorjanski 11 ■ maj ob 11. uri — slavnostna seja zborov Skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij v Borovnici, v OS dr. Ivana Korošca 14. maj — 17. maj — 9. srečanje gledaliških mladinskih skupin 21. maj ob 12.30 — odkritje doprsnega kipa Ignaca Voljča-Frica v vojašnici Voljč Ignac-Fric Kovinarji na delovnem tekmovanju Letošnje VI. regijsko delovno proizvodno tekmovanje kovinarjev na območju občin MS ZS Ljubljana—okolica je bilo 4. aprila 1986 v občinah Ribnica in Kočevje. Vse organizacijske priprave sta vodila oba Občinska sindikalna sveta s pokroviteljstvom tovarne RIKO v Ribnici. Samo tekmovanje pa je bilo v nekaterih OZD v Ribnici in Kočevju. Tekmovanje je bilo razpisano za 12 poklicev iz kovinarske stroke in sicer: avtomehanik diesel, avtome-hanik otto, varilci TIG, varilci MAG, varilci REO, plamenski varilci, konstrukcijski ključavničarji, orodjarji, kovinorezkalci, kovinobrusilci, kovi-nostrugarji in livarji. Od 170 prijavljenih tekmovalcev se je udeležilo tekmovanja 130 delavcev, od tega tudi sedem tekmovalcev iz naše občine. Dva sta bila iz IUV Usnjarna in pet iz Avtomontaže, TOZD Kovinarska. Samo tekmovanje je bilo zelo naporno, saj je bil teoretičen del, kjer so bila testna vprašanja o stroki in samoupravljanju, že ob sedmih zjutraj. Nato pa so se vrstile praktične izdelave predpisanih predmetov za vse poklice. Tako so zadnji tekmovalci zaključili šele ob 19.00 zvečer, ob 20.00 pa je bila svečana podelitev priznanj. Ne glede na težave pa tudi uspehi naših tekmovalcev niso izostali. Pri plamenskih varilcih je zmagal Marjan Švigelj (IUV), Marjan Trček (Kovinarska) pa je bil 11. Pri kovino-strugarjih je bil Bojan Drmot (IUV) četrti in Marcel Petrovič (Kovinarska) sedmi, pri varilcih MAG je Esat Aliča-jič (Kovinarska) zasedel trinajsto mesto, pri varilcih REO Djordje Stefa-nović (Kovinarska) četrto, pri varilcih TIG pa je bil Alojz Brenčič (Kovinarska) tudi četrti. Vsi tekmovalci iz naše občine bodo prejeli tudi posebno priznanje in praktične nagrade na Reviji pevskih zborov 25.4.1986 v osnovni šoli dr. Ivan Korošec v Borovnici. Prav gotovo pa je, da bi morali tudi v drugih OZD v naši občini narediti več, da bi se več tekmovalcev udeležilo takih tekmovanj, saj imamo dosti teh delovnih mest in tudi dobrih delavcev, ki bi lahko svoje znanje in sposobnosti merili v regiji in nenazadnje tudi v republiki. Vsem delovnim ljudem in občanom iskrene čestitke za praznik dela in občinski praznik SKUPŠČINA OBČINE DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE IN SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI Stoen telefon v »Kočeniji« V Brezovici pri Borovnici in drugih vaseh vtej dolini, vZaboče-vem, v Niževcu, v Pristavi in Laščah, v Ohonici in na Dražici ter na Belem potoku bodo kmalu imeli telefone. Ravno zdaj hitijo s polaganjem kabla. Ta del borovniške krajevne skupnosti bo bogatejši za 101 telefonski priključek. Krajani pa so sami prispevali vsak po 11 starih milijonov dinarjev. Zraven pa še delajo pri polaganju kabla, pri zasutju, vgrajujejo omarice, sami so preskrbeli tudi drogove. In tako je njihov delež v celotni investiciji vreden 1,4 stare milijarde. Podjetje za PTT pa je dalo kabel v vrednostil ,2 stare milijarde. Nabavo kabla pa je omogočil Liko, ki je dal kratkoročni kredit. Krajani tega borovniškega konca hitijo z deli, da bodo telefoni čim-preje zazvonili in kar je še pomembnejše, kot pravijo, hitijo zato, da se jim ne bodoše enkrat podražili, saj so jim vtem letu dni odkar teče akcija, že dvakrat. Kako pa je v Dragomeru, Logu in Bevkah Priprave na izaradnio telefonskega omrežja na območju krajevnih skupnosti Bevke, Dragomer — Lukovica in Log potekajo počasneje, kot je bilo na samem začetku akcije dogovorjeno. Po prvotnem okvirnem terminskem planu bi morala biti gradnja že v teku. Zamude so bile že pri izdelavi projekta, nekoliko daljštčas ie potreben tudi za pridobitev lokacijske dokumentacije, predvsem zaradi obsežnosti oz. zapletenosti projekta. Investitor Podjetje za PTT promet Ljubljana je že 26. marca i. I. vložilo dokumentacijo za pridobitev lokacijskega dovoljenja, ki ga izdeluje Zavod za načrtovanje Vrhnika. Po informacijah, s katerimi razpolagamo, bo le-to izdelano do konca maja 1.1., če ne bo kakršnih nepredvidenih problemov. Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja z deli ni možno pričeti. Glede na potek dogodkov in trenutno stanje celotnih aktivnosti je realno pričakovati, da bo gradbeno dovoljenje pridobljeno do konca junija, z gradbenimi in montažnimi deli na omrežju pa bi pričeli v jeseni 1.1. oz. čim bo to omogočala ustrezna dokumentacija. Do zakonitega sprejema je bilo v odborih po krajevnih skupnostih in v skupnem gradbenem odboru nešteto zelozolčnih razprav prav tako pa tudi v odnosu do PTT podjetja, vendar ni bilo mogoče pospešiti aktivnosti. Denar, ki so ga pričakovalci zbrali, je varno naložen pri Elektrotehni in je obrestovan po predpisani obrestni meri, tako da ni nevarnosti, da bi izgubljal vrednost, vsaj bistvene ne. Podeljeni srebrni znaki Zveze sindikatov Kot vsako leto je tudi letos občinski sindikalni svet ob reviji pevskih zborov in praznovanju 1. maja podelil srebrne znake svojim najbolj aktivnim sindikalnim delavcem. Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta je glede na zamenjavo vodstev v osnovnih organizacijah sindikata, v organih občinskega sveta ter nenazadnje tudi ob kongresih Zveze sindikatov sprejelo sklep, da se letos podeli srebrni znak desetim posameznikom in dvema osnovnima organizacijama. GROM BOŽI, zaposleni v delovni organizaciji LIKO za delovanje in povezovanje na področju športa in rekreacije JAPELJ STANETU, zaposlenemu v IUV Usnjarna, osnovna organizacija sindikata Pomožna dejavnost in izreden posluh pri organizaciji in aktivnosti raznih sindikalnih in ostalih prireditev JEREB BRANETU, zaposlenemu v IUV DSSS zazboljševanje delovnih in življenjskih pogojev delavcev in za uveljavljanje načela delitve po delu in rezultatih dela KOŠIR ANTONU, zaposlenemu v TOZD Fenolit Borovnica za dolgoletno uspešno in povezovalno delo v lastni osnovni organizaciji in na občinskem nivoju KRAŠOVEC DRAGICI, zaposleni v DO LIKO za povezovanje sindikata v samoupravno in družbenopolitično delovanje KRŽIČ MARJANU, zaposlenemu v ŽITO TOZD Mlini za dolgoletno aktivno delovanje v osnovni organizaciji LAMPE FRANCU, zaposlenemu v Komunalnem podjetju za dolgoletno prizadevno in vestno delo tudi v organih sindikata PEČAR VINKU, zaposlenemu v Mercator TOZD Dolomiti za aktivno vodenje osnovne organizacije sindikata in uspešno razreševanje konkretnih problemov ŠAJN FRANCKI, zaposleni v Upravnih organih skupščine občine Vrhnika za prizadevno delovanje v sindikatu in animacijo kulture v osnovni sredini ŽERJAV JOŽEFI zaposleni v osnovni šoli dr. Ivana Korošca v Borovnici za aktivno delovanje v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah OSNOVNI ORGANIZACIJI SINDIKATA DELAVCEV NA PODROČJU SAMOSTOJNEGA OSEBNEGA DELA V OBČINI VRHNIKA za dosežene uspehe pri uveljavljanju stališč sindikata in vključevanje večjega števila delavcev v izobraževanje preko svojega sklada, reševanje stanovanjskih vprašanj, organizacijo letovanja teh delavcev in nenehnemu povečevanju števila članov sindikata OSNOVNI ORGANIZACIJI SINDIKATA NOTRANJSKI ZDRAVSTVENI DOM za aktivno delovanje na-samoupravnem in delegatskem področju ter povezovanje in razreševanje problemov delavcev Tradicionalno prvomajsko srečanje ob kurjenju kresa na Ulovki bo v sredo, 30. 4.1986 ob 19.30. Po pozdravnem govoru bo kratek kulturni program s folkloro in pevci. Program bo povezoval Branko Dobrave. Za razpoloženje bo poskrbel ansambel »Fantje treh vasi z Danico«. Poskrbljeno bo za jedačo in pijačo, posebno bo teknil pravi sindikalni golaž. Prireditev bo v vsakem vremenu, saj bosta odprti obe brunarici. Prevoz bo organiziran izpred Občinskega sindikalnega sveta Vrhnika, CanKarjeV trg 8 ob 18.15, 19.00 in 19.30, v obratni smeri pa po dogovoru. 1. maja pa ste vsi vabljeni na»peš-IZLET« v Stari mlin, kjer bo Turistično društvo odprlo in oskrbovalo kočo vse praznične dni. V počastitev kongresov ZK so tudi v naši občini številne prireditve. Vojan Rus je predstavil knjigo »Etika in socializem« v Cankarjevi knjižnici, počastili smo spomin na pred letom umrlega pisatelja Karla Grabelj-ška, v soboto 26. aprila so se srečali nekdanji Skojevci. Fotografija pa je s foto razstave »Kongresi ZK«, ki jo je pripravil Miiorad Borčič. PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE HERMAN BOLE IN PREDSEDNIK IS PETER PETKOVŠEK O NADALJNJIH NALOGAH____ V planu ni »luksusa« Za novega predsednika občinske skupščine so delegati izvolili Hermana Boleta, ki je bil v zadnjem mandatu predsednik izvršnega sveta. Na novi dolžnosti mu torej »razmere« v občini ne bodo nove. Nedvomno se zaveda odgovornosti in kot je dejal ob izvolitvi, bo novo predsedstvo občinske skupščine skušalo naloge, za katere se bodo v skupščini dogovorili, najbolje opraviti in opravičiti zaupanje delegatov. »Vse delo pa bo bolje in lažje opravljeno če bodo v delu delegatske skupščine in njenih organov aktivno in polnoštevilno sodelovali tudi delegati. Velik del nalog je opravljen že s tem, če je vzpostavljen neposreden stik z delovnimi ljudmi in občani, če spremljamo njihove potrebe in želje ter te preko delegacij v OZD in KS oblikujemo v predloge, jih v delegatski skupščini uskladimo z drugimi interesi v občini in nato sprejmemo odločitev, ki je optimalna za vse,« razmišlja ob prevzemu nove dolžnosti. Torej, še kako potrebno je zaupanje in medsebojno sodelovanje med delegati, občani in novim vodstvom. To potrjuje... »Naši delovni ljudje in občani so naSin socialističnega samoupravljanja katerega del je tudi delegatski sistem sprejeli za svojega in to dokazali z visoko udeležbo na zadnjih volitvah. S tem so ponovno manifestirali svoj »ne pomislekom v sposobnost samoupravnega načina razreševanja trežav. To je bil tudi »ne« vedno bolj pogostemu administrativnemu poseganju v vsebino, ki jo je sicer možno obvladati s sporazumevanjem in dogovarjanjem ali, ko je to potrebno, tudi vzajemno in solidarno. Seveda pa je tudi delegatski sistem še vedno v nenehnem razvijanju in izpopolnjevanju. Mnogo je pripomb na neučinkovitost delovanja, ki pa v temelju bolj izvira iz neznanja ali medsebojnega nerazumevanja, pa tudi iz podcenjevanja pravil pri izpeljavi postopkov odločanja kot pa samega kasnejšega izvajanja odločiteve. Tako stanje v delovanju samoupravnega odločanja je pokazala tudi kritična analiza delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja, o kateri je tekla javna razprava tudi v naši občini. V njej je velik del vsebine namenjen iskanju poti k enostavnejšemu in s tem racionalnejšemu predvsem pa učinkovitejšemu delovanju delegatskega sistema. Za optimalno delo delegatov in delovanje sistema kot celote, v izogib ugotovljenim slabostim bomo morali kaj več storiti tudi na področju usposabljanja vseh, ki v tem procesu sodelujejo. Tu predvsem mislim na pomembno vlogo DPO in strokovnih služb, saj kvalitetna priprava gradiv, or- ganiziranje javnih razprav, pridobivanje mnenj, oblikovanje stališč, velikokrat zahtevajo tudi dokajšnjo mero znanja, kar vse mora služiti delegatom, ki brez take pomoči strokovnih služb v OZD in DPO vKS lahko le nemočno izgubljajo voljo do svojega odgovornega dela. Rezultat našega dela ni torej odvisen samo od nas, ki smo tu, zavisi tudi od prispevka vseh, ki vtem sistemu sodelujejo. Rezultat je torej seštevek vseh angažiranih subjektov v naši sredini.« Prejšnjo dolžnost ste opravljali v ne najbolj »rožnatih časih«. Po naravi ste optimist, pa kljub temu: Kakšni »časi« se nam obetajo? Časi, ki prihajajo bodo težki, morda še težji kot v pretečenem mandatu. Na prelomu dveh planskih obdobij nam ni uspelo uresničiti resolucijskih ciljev, to pa ima lahko dolgoročne posledice. Industrijska proizvodnja po fizičnem obsegu sicer počasi narašča, vendar še vedno na račun večjega zaposlovanja, slabšega kvalifikacijskega sestava in podaljšanega delovnega časa. Temu obratno iz leta v leto ugotavljamo stagniranje produktivnosti dela oziroma v zadnjem letu celo občutno upadanje. Z vlaganji smo v nekaterih primerih zboljšali pogoje dela in kvarni vpliv na okolico, le v manjši meri pa nadomestili iztrošeno opremo. Nismo pa uspeli vplivati na povečanje količine izdelkov in odpravo ozkih grl v proizvodnji. Morda je bil le izvoz tisti, ki je dajal občutek ugodnih gospodarskih tokov in kot odgovor na vse druge težave budil upanje v celovito izboljševanje gospodarskega stanja. Zmanjšanje izvoznih stimulacij, še bolj pa nerealen tečaj dinarja, računano po trenutnem stanju, že v letošnjem letu potisne aktivne izvoznike v izgubo. Upati je le, daboZIS s pripravljenimi ukrepi uspeh preusmeriti gospodarske tokove v željeno smer. Naš srednjeročni plan za obdobje, ki se pravkar pričenja, je bil zgrajen na bolj optimističnih osnovah, temu primerno pa tudi negospodarski del, ki v mnogočem zavisi od gospodarske moči in drugih ekonomskih gibanj v občini. Vendar trdim, da je naš srednjeročni plan sestavljen tako optimalno, da iz njega ni mogoče izpuš-čati posameznih segmentov, ne da bi pri tem v temelju prizadeli normalnega dolgoročnega razvoja občine v okviru regije. V tem planu, ki nam bo vodilo skozi vse mandatno obdobje, ni ničesar, kar bi predstavljalo bistveno izboljšanje sedanjega družbenega standarda ali kar bi lahko opredelili kot luksus. V njem so samo stvari, ki bi jih morali urediti, da bi življenje teklo normalno, in bi bilo vredno življenja.« Kontinuiteta dela v izvršnem svetu Ocenjujoč stanje na vseh področjih življenja in dela, zlasti na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, v sedanjem trenutku lahko zaključimo, da bo delo izvršnega sveta tudi v naši občini že na začetku mandata težavno in odgovorno. Ta groba ugotovitev pa ne sme voditi k malodušju, pač pa mora biti vzpodbuda za še bolj zavzeto delovanje vseh, da bi čimprej zmanjšali in premagali določene težave. Novi predsednik izvršnega sveta Peter Petkovšek, ki mu bodo izkušnje iz preteklosti, saj je bil v prejšnjem mandatu podpredsednik izvršnega sveta, vsekakor koristile tudi na novi delovni dolžnosti se zaveda, da morajo zagotoviti kontinuiteto dela dosedanjega izvršnega sveta. Opredelil pa je tudi okvirne usmeritve dela izvršnega sveta. Glavne naloge izvršnega sveta bodo izhajale iz sprejetih programov dela zborov SO (pripravljanje gradiv) in realizacijo sprejetih sklepov; sprejetega dolgoročnega družbenega plana občine do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana občine za obdobje 1986 do 1990. Preobsežno bi bilo, da naštevam heterogene in številne naloge ter že znane probleme, s katerimi se bo srečeval pri svojem delu IS. Zaradi kon-tinuiranosti pri planiranju in v zvezi s tem odpiranju novih nalog pa je statično napovedovanje za daljše časovno obdobje praktično nemogoče. Izpostavljam nekatere, po mojem mnenju pomembnejše naloge, ki izhajajo iz naslednjih področij: Odnos do zborov občinske skupščine Izvršni svet se bo zavzemal, da bodo pripravljena gradiva s strani predlagateljev razumljivo obrazložena in posredovana pravočasno; da bo v fazi javnih razprav (pri dvofaznih postopkih) prikazano čimveč alternativ in ocenjene posledice, ki jih prinaša sprejem določenih odločitev. Da bo možno izvršiti navedene obveze, pa bo potrebno pravočasno in aktivno delovanje delegatov in delegacij ter vseh subjektov, na katere se bo nanašalo določeno gradivo. Prav tako se bo IS zavzemal, da bodo odgovori na delegatska vprašanja dani čimhitreje in razumljivo. Več kot do sedaj se bomo morali angažirati (v sodelovanju z delegacijami) pri razpravah o gradivih in opredelitvah do njih vsebine in posledic, ki jih obravnavajo in sprejemajo v zborih S SRS in SFRJ in posegajo posredno ali neposredno v življenje in delo občine. Področje gospodarstva Zavzemali se bomo za uresničevanje ciljev, opredeljenih v srednjeročnih in letnih planih. Delavci v ZD morajo v bodoče bolj samostojno (upoštevaje soodvisnost in družbeno solidarnost) odločati o pogojih za pridobivanje dohodka (in upoštevaje družbeno verificirane usmeritve) in njegovi delitvi. Pri tem bo IS vzpodbujal inovativno dejavnost, učinkovitejše nagrajevanje po delu, boljšo kadrovsko strukturo, racionalnejšo organiziranost, povezovanje na dohodkovnih osnovah in prestrukturiranje neperspektivnih proizvodnih programov. Več naporov bomo morali vložiti za pridobivanje novih proizvodnih programov, ki jih bo možno razvijati v novi industrijski coni in s tem dati možnost zaposlitve tistim kadrom, ki se sedaj zaposlujejo izven občine. Usmeritev za hitrejši razvoj drobnega gospodarstva in njegovo povezovanje z večjimi OZD se bodo morale hitreje uresničevati. IS bo nadaljeval s prizadevanji za krepitev vloge in položaja izvoznih OZD, zlasti na konvertibilno področje (devizne in kreditne politike, stimulacije, tečaj dinarja). Področje kmetijstva Ambiciozno zastavljene naloge na tem področju bodo pogosto prisotne na IS, ki bo spremljal njihovo realizacijo preko KZ, KZS in Sklada za pospeševanje proizvodnje hrane. Velika sredstva, ki bodo vložena v hidro in agromelioracije ter komasacije, bodo morala biti upravičena z odgovarjajočim povečanjem poljedelske in živinorejske proizvodnje. IS se bo še v naprej zavzemal za ustrezno sistemsko rešitev za zbiranje sredstev za intervencije v kmetijstvu in proizvodnji hrane ob istočasni zahtevi, da bodo uporabniki ta sredstva čimbolj smotrno porabili. Področje urejanja prostora in varstva okolja Nova zakonodaja s področja urejanja prostora, urejanja naselij ter zakona o stavbnih zemljiščih daje SO številne naloge, ki bodo morale biti izvedene v celoti do 1990 leta. Izdelati in sprejeti bomo morali vrsto prostorsko izvedbenih dokumentov, ki bodo uravnavali rabo prostora s cilji dolgoročnega razvoja. IS bo v razprave o sprejemanju navedenih aktov vključeval čimširši krog delovnih ljudi in občanov. Prizadevali si bomo še vnaprej za izboljšanje varstva okolja, ki je v naši občini zaradi znanih in možnih onesnaževalcev še specifičnejše (sanacije obstoječih onesnaževalcev). Področje družbenih dejavnosti Za ohranitev programov družbenih dejavnosti na realni vrednosti leta 1985 (za obdobje86—90) — bo potrebno maksimalno angažiranje znotraj SIS in njih izvajalskih organizacij. Razvoj na tem področju bo še v naprej odvisen od rezultatov poslovanja OZD v občini. IS bo imel pomembno koordinativno vlogo, šezalsti, ker vseh želja posameznih SIS ne bo možno realizirati. Zaradi večletnega omejevanja sredstev za te dejavnosti so nastale velike težave pri zagotavljanju sredstev za materialne stroške, rast OD pa je po letu 1979 začela močno zaostajati za rastjo v gospodarstvu. IS se bo zavzemal, da se to zaostajanje čimprej odpravi, seveda v skladu z materialnimi možnostmi. Prizadevanja IS bodo prisotna tudi pri zagotovitvi optimalnih delovnih pogojev za izvajanje programov v objektih, ki so bili zgrajeni z določenimi napakami, in za zagotovitev sredstev za nove, utemeljene investicije na področju družbenih dejavnosti. Področje komunalnega gospodarstva IS se bo intenzivno vključeval, v okviru svojih pooblastil in odgovornosti, za razreševanje pereče komunalne problematike (odvajanje in čiščenje odpadnih voda, vzdrževanje objektov skupne rabe, odkup in oprema stavbnih zemljišč, vzdrževanje cest itd.). Za razreševanje teh problemov pa je neobhodno potrebno spoznanje, da brez ekonomskih cen — to ni izvedljivo in da bo ob tem (zlasti za novogradnje) potrebno združevati tudi več sredstev neposredno z udeležbo OZD v občini in izven, kjer so zaposleni delavci s stalnim prebivališčem v občini Vrhnika. Spremljali bomo izvajanje sanacije vodooskrbe (I. faza — ugotovitev vzrokov za napake in odgovornost) in za II. fazo, da se preverijo projekti za čimracionalnejšo izvedbo sprejetega programa. Sodelovanje s krajevnimi skupnostmi Še vnaprej bomo krepili sodelovanje s krajevnimi skupnostmi in pomagali razreševati probleme iz naše pristojnosti. Vsekakor pa bodo morale KS neposredno razreševati sprejete in usklajene planske naloge v okviru posameznih interesnih skupnosti, mimo njih pa le tisto, kar je izvedljivo s pridobljenimi finančnimi viri znotraj same KS in je usklajeno s prostorskimi opredelitvami. Upravni organi bodo nudili strokovno pomoč KS na vseh področjih, kjer takšna pomoč mora biti prisotna. Področje LO in družbene samozaščite V obseg delovanja IS so vključene tudi številne naloge s področja LO in družbene samozaščite. Zavzemali se bomo za pospešeno dograjevanje in krepitev obrambne organiziranosti in samozaščitne osveščenosti v gospodarskih in družbenih dejavnostih, KS, temeljnih in drugih organizacijah in skupnostih. Sodelovanje z enotami JLA JLA je s svojimi enotami prisotna tudi v prostoru naše DPS. Zaradi te prisotnosti je sodelovanje s temi enotami pomembno in potrebno, da ne bi nastajali nepotrebni nesporazumi, zlasti pri rabi prostora in novih posegih vanj. Pravočasno soočanje, usklajevanje in dolgoročno načrtovanje mora biti še vnaprej prisotno na relaciji IS—SO in vodstvi enot JLA. Prav tako je potrebno še vnaprej vzpodbujati in dogovarjati sodelovanje z enotami JLA pri izvajanju določenih del na področju občine, ki jih s svojimi sredstvi in delovno silo nismo v stanju izvesti. IS pričakuje še vnaprej od enot JLA tako uspešno in pomembno sodelovanje. Medobčinsko sodelovanje Nadaljevali bomo s sodelovanjem s sosednjimi občinami predvsem na področju rabe prostora in drugih posegov v prostor (Ljubljana Vič-barie, Cerknica — varovanje vodnega vira) ter v okviru skupnih interesov tudi na področju komunalnega in cestnega gospodarstva, kmetijstva, gozdarstva, in na področju družbenih dejavnosti. Analizirali bomo potrebo in utemeljenost eventualnega združevanja ali neposrednega sodelovanja med upravnimi organi (geodetska služba, davčna služba, planiranje in urejanje prostora). Razmerje med IS in upravnimi organi Za učinkovito in uspešno delo IS je potrebno kreativno in strokovno delo upravnih organov. Prizadevanja za krepitev strokovnega in kvalitetnega dela upravnih organov se bodo morala odraziti v pridobivanju ustreznih strokovnih kadrov, kar pa zavisi v veliki meri tudi od ustreznega nagrajevanja. Večletrrt) zaostajanje OD za gospodarstvom nam povzroča odhod dobrih kadrov. Z boljšim sistemom nagrajevanja lahko pričakujemo manjšo fluktuacijo in pretok kadrov tudi v obratni smeri. Delo v UO.kljub izenačitvi OD ne nudi dovolj motiviranosti, še zlasti ne zaradi večje izpostavljenosti navzven, pa tudi zaradi svojstvenih pogledov določenih subjektov na potrebnost in delovanje državne uprave. Strokovno in učinkovito delo upravnih organov bomo dosegli le s kvalitetnimi kadri in posodabljanjem metod in načinov dela. IS bo v okviru minimalnih možnosti, ki je omogočen v sistemu splošne porabe, dopolnjeval in izpopolnjeval informacijski sistem in si prizadeval za čimbolj racionalno delo strokovnih služb občinskih upravnih organov, DPO in strokovnih služb SIS. Novi člani občinskega izvršnega sveta RICHARD BEUERMAN z Vrhnike, Partizanski klanec 9. roj. 20. 4. 1954, kemijski tehnik, zaposlen v Avtomontaži, TOZD Tovarna vozil kot samostojni kontrolni tehnolog. V preteklem obdobju je aktivno deloval v občinski mladinski organizaciji, bil delegat DPZ v obdobju 1978—1982, sedaj pa opravlja funkcijo podpredsednika sveta Krajevne skupnosti Vrhnika — Vas in namestnika predsednika OO ZS, kjer je zaposlen. V izvršnem svetu bo odgovoren za področje krajevnih skupnosti. JOŽE ČUDEN iz Dragomera, Dragomerška 63, roj. 1929. leta, dipl. ekonomist in inž. agronomije, zaposlen v Semenarni Ljubljana kot vodja sektorja. Doslej je opravljal pomembna in odgovorna dela v gospodarstvu, sedaj je predsednik Izvršnega odbora sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane, v preteklem mandatnem obdobju pa je bil član izvršnega sveta, odgovoren za področje kmetijstva in gozdarstva. V izvršnem svetu bo odgovoren za področje kmetijstva in gozdarstva. JANKO DROBNIČ, z Vrhnike, Pionirska 44, roj. 23.10.1946, strojni tehnik, zaposlen v DO LIKO kot referent v razvoju. V preteklem obdobju je opravljal funkcijo predsednika enote za stavbna zemljišča pri Samoupravni komunalno-cestni skupnosti Vrhnika in bil vodja 1. konference delegacij za delegiranje delegata v zbor združenega dela Skupščine občine Vrhnika, sedaj pa opravlja funkcijo predsednika delavskega sveta. V izvršnem svetu bo odgovoren za področje SIS materialne proizvodnje. MARINA JEREB z Lesnega brda 16, roj. 1948. leta, dipl. pravnica, zaposlena v upravnih organih občine Vrhnika kot načelnica občinskega oddelka za notranje zadeve. Doslej je opravljala pomembne funkcije v državni upravi, v obdobju 1974—1978 je bila sekretarka izvršnega sveta, 1978—1982 sekretarka občinske skupščine, v preteklem mandatnem obdobju pa je bila članica izvršnega sveta, odgovorna za področje notranjih zadev. Tov. Jerebova že vsa leta aktivno deluje v raznih organih IK SZDL, OK ZK Vrhnika in v svoji krajevni skupnosti. V izvršnem svetu bo odgovorna za področje notranjih zadev in inšpekcijskih služb. ALEKSANDER JERIČ iz Borovnice, Cerkova 16, roj. 1933. leta, zaposlen v Metalki — TOZD Trgovina Ljubljana, kot poslovodja trgovske stroke. Aleksander Jerič že vsa leta aktivno deluje v svoji krajevni skupnosti, organih OK ZK Vrhnika, sedaj pa opravlja funkcijo predsednika sveta ZK v Borovnici. V izvršnem svetu bo odgovoren za področje preskrbe, gostinstva in turizma. ANA KOBAL z Vrhnike, Pionirska 2, roj. 7. 9.1953, ekonomski tehnik, samostojna obrtnica. Aktivno deluje v Obrtnem združenju Vrhnika, kjer je bila članica IO Sklada za izobraževanje delavcev na področju samostojnega osebnega dela, sedaj pa je članica volilne komisije pri Obrtnem združenju. V izvršnem svetu bo odgovorna za področje obrtne dejavnosti. PETER KOBAL z Vrhnike, Dobovičnikova 73, roj. 29. 6. 1942, dipl. strojni inženir, zaposlen v DS SSS IUV Vrhnika kot vodja investicijskih služb. V preteklem mandatnem obdobju je bil član delegacij TOZD Us-njarna Vrhnika za delegiranje delegata v zbor združenega dela Skupščine občine Vrhnika, še vedno pa opravlja funkcijo predsednika komisije za vodooskrbo in predsednika 10 za individualno komunalno rabo pri Samoupravni komunalno-cestni skupnosti Vrhnika. V izvršnem svetu bo odgovoren za področje komunalnega in stanovanjskega gospodarstva. LIJANA NAGODE z Vrhnike, Partizanski tabor 6, roj. 10. 9. 1956, predmetna učiteljica pedagogike in zgodovine, zaposlena v Samoupravni skupnosti za zaposlovanje, enota Vrhnika, kot vodja enote. Sedaj opravlja funkcijo sekretarke 00 ZK v strokovni službi Skupnosti za zaposlovanje. V izvršnem svetu bo odgovorna za področje kadrovske politike in zaposlovanja. VINKO OBREZA iz Ljubljane, Tbilisijska 56, roj. 20. 1. 1931, višji upravni delavec, zaposlen v upravnih organih občine Postojna kot direktor uprave za družbene prihodke. Že od 1963. leta dela v državni upravi na področju davčne politike, najprej v Upravi za družbene prihodke v Skupščini občine Ljubljana-Center in kasneje Skupščini občine Postojna, od leta 1979 kot direktor Uprave za družbene prihodke v Skupščini občine Postojna, kjer opravlja tudi funkcijo poverjenika za finance, od leta 1982 pa je član Izvršnega sveta Skupščine občine Postojna, odgovoren za področje davčne politike. JANEZ PREBILz Vrhnike, Cesta6. maja6, roj. 31.8.1951, mgr. sci. dip. ing. stroj., svobodni izumitelj. V preteklem obdobju je opravljal naloge asistenta na Strojni fakulteti v Ljubljani in vodje tehnološkega oddelka v inženiringu v LEKU Ljubljana, kjer je opravljal tudi funkcijo sekretarja 00 ZK in člana delavskega sveta. V izvršnem svetu bo odgovoren za področje tehnologije in razvoja. JOŽE PRVINŠEK z Vrhnike, Gradišče S-4, roj. 10.3.1947, kemijski tehnik, zaposlen v upravnih organih občine Vrhnika kot načelnik oddelka za ljudsko obrambo. Od leta 1978 do imenovanja 11.3. 1986 za načelnika oddelka za ljudsko obrambo je bil zaposlen v Občinskem štabu TO in sicer kot rezervni kapetan 1. razreda, pripadnik stalne sestave TO SRS na položaju komandanta teritorialne obrambe. V izvršnem svetu bo odgovoren za področje ljudske obrambe in družbene samozaščite. IGOR VINTAR iz Ljubljane, Bijedičeva 3, roj. 9. 12. 1958, dipl. ing. arh., zaposlen v Zavodu za načrtovanje Vrhnika na opravilih nalogah projektiranja II. V delovni organizaciji, kjer je zaposlen, opravlja funkcijo predsednika 00 ZS. V izvršnem svetu bo odgovoren za področje urbanizma in varstva okolja. JANEZ ŽNIDARŠIČ z Vrhnike, Sivkina 9, roj. 1944. leta, diplomirani sociolog, zaposlen v Skupnih strokovnih službah SIS na Vrhniki, kot vodja službe. Janez Žnidaršič je v preteklem obdobju opravljal naloge vodje delovne skupnosti in vodje planske" službe v Samoupravni skupnosti za zaposlovanje v Ljubljani, sedaj opravlja funkcijo predsednika občinskega RK in predsednika sveta za vzgojo in izobraževanje pri OK SZDL Vrhnika. V izvršnem svetu bo odgovoren za področje družbenih dejavnosti in planiranja. Marec 1986 naš časopis 3 zveze Gasilci so na slovesnosti, ki je bila 19. aprila obeležili tridesetletnico delovanja Občinske 9asilske zveze. Ob tej priliki so številni gasilci prejeli priznanja in plakete za svoje dolgoletno Prizadevno delo v gasilski organizaciji in za krepitev požarne varnosti. Na prisrčni slovesnosti je zbranim spregovoril predsednik občinske konference SZDL Jože Perpar in med drugim poudaril: V socialistični zvezi se globoko zavedamo pomena in prispevka, ki ga daje celotna gasilska organizacija k napredku in razvoju naše družbe in še Posebej posamezna gasilska društva, zlasti za razvoj posameznih krajevnih skupnosti, za ohranitev istega in zdravega človekovega okolja, za varnost 'iudi in premoženja in seveda za mnoge druge ko- organih samoupravljanja v KS. Mnoge pomembne družbenopolitične akcije (izvedbe volitev, referendumov, itd), organizirane v KS, ne bi bile tako uspešno izpeljane, če ne bi pri tem sodelovali požrtvovalni in predani gasilci, ki so tako tudi aktivni krajani in člani socialistične zveze. Tudi na ravni občine je vzpostavljeno sodelovanje med OGZ in OK SZDL preko odgovornih članov OGZ, čeprav obstajajo še mnoge neizkoriščene možnosti za še večje in aktivnejše sodelovanje. Nobenega razloga ni, da tega v prihodnje ne bi mogli doseči. Gasilska organizacija ima kot dejavnost posebnega družbenega pomena tudi posebno mesto v sistemu SLO in DS. Trideset uspešnih let Občinske gasilske zveze Karel Mušlč, predsednik zveze izroča plaketo Urbanu Žirovniku ristne dejavnosti, vključno z organiziranjem družabnega življenja ljudi v naših krajevnih skupnostih. • V socialistični zvezi prav tako ugotavljamo, da so GD med najbolj aktivnimi dejavniki v KK SZDL in v Se ena akcija: naši gasilci gasijo, če je treba, tudi višje cilje. Znan je alarm 17. julija 1984, ko seje pokazal sij in sojo ubrali v smerPokojiš-ca, nato Ljubljanskega vrha in nazaj proti Brezovici, druga ekipa pa na Opekarsko ulico. Ko se je cilj gašenja-lunin sij, torej luna, dovolj dvignil, so nad gašenjem v višavah obupali in se vrnili v svoja orodjišča, zadovoljni, da mo-tork le ni bilo treba aktivirati. Čeprav je gasilska organizacija samostojna družbena organizacija, se s svojimi društvi enakopravno in odgovorno vključuje v sistem civilne zaščite, ki je najširša oblika organiziranja, pripravljanja in sodelovanja vseh delov naše družbe pri zaščiti in reševanju prebivalstva ter materialnih in drugih dobrin ob naravnih in drugih nesrečah, v miru in v vojni. Naše izkušnje in vsakodnevna praksa potrjujejo, da v OZD in KS lahko tudi v prihodnje gradimo organizacijo zaščite pred požari in drugimi nevarnostmi na gasilskih društvih, ob ustrezni koordinaciji OGZ in štabov civilne zaščite. Mislim, da tu ni nič spornega in da lahko v prihodnje še hitreje razvijamo to sodelovanje. Predvsem pa ga moramo Začetki gasilske zveze na Vrhniki segajo v leto 1955. Takrat je bil 24. julija ustanovni občni zbor občinske gasilske zveze, ki ga je pripravil devet članski iniciativni odbor pod vodstvom predsednika Antona Voljča. In ker gre zdaj že za zgodovino, naj povemo, da je bil zapisnikar Avgust Molk, overovatelja pa Tone Homovec in Jernej Nussdorfer. Delovno predsedstvo je vodil Anton Voljč. Društva, ki so tvorila Občinsko gasilsko zvezo Vrhnika, bi morala poslati na občni zbor po pet svojih predstavnikov. Udelelžbaje bila kar 84%. Zastopana so bila gasilska društva Vrhnika, Stara Vrhnika, Verd, Drenov grič, Ligojna, Blatna Brezovica, Bevke, Log, Podlipa in IU Vrhnika. Od številnih povabljenih sta se vabilu odzvala le Okrajna gasilska zveza Ljubljana, zastopal jo je tovariš Stanič, in JLA, ki jo je zastopal tovariš Majnik. Na občnem zboru so sprejeli tudi Pravila občinske gasilske zveze Vrhnika. Za njenega prvega predsednika je bil izvoljen Tone Homovec in za poveljnika Andrej Caserman, oba iz Stare Vrhnike. V začetku delovanja zveze je bilo aktivnih devet prostovoljnih društev in dve industrijski gasilski društvi, skupno torej 11. V društva je bilo vključenih 654 članov in članic, od tega 360 operativnih članov, drugih 94, rezervnih 171, zaslužnih 29; od skupnega števila članov je bilo 73 žensk. Po letu 1955 so bila ustanovaljena še naslednja gasilska društva: Liko Borovnica, Dragomer—Lukovica, Zaplana, Fenolit Borovnica in nazadnje v letu 1982 Gasilsko društvo Sinja gorica. Poglejmo torej, kakšno stanje je danes. V društvih je zdaj včlanjenih 1234 aktivnih članov, od tega je 159 žensk. Med njimi je kar 323 pionirjev oziroma mladincev. V industrijskih gasilskih društvih je še 182 članov in od tega 40 žensk. In kako je potemtakem samo v prostovoljnih gasilskih društvih? Ta združujejo 1052 članov, od tega 119 žensk. Podporni člani niso všteti. Občinska gasilska zveza se je že od vsega začetka zavzemala za to, da bi bilo vključenih čim več ljudi, tako pri upravljanju in vodenju društev kakor tudi v organizacijskem ali operativno strokovnem smislu. Zato je nenehno skrbela za vsestransko usposabljanje. Tako je organizirala tečaje za nižje gasilske častnike, podčastnike in za častnike v Logatcu, Verdu in na Vrhniki. To je bilo v letih 1975 do 1983. Veliko čalnov je naredilo tudi tečaje za podčastnike in častnike pri Mestni gasilski zvezi Ljubljana. Skupno je tečaje uspešno končalo 262 članov. Naj ne bo odveč še tale podatek: V Gasilski zvezi je zdaj 22' častnikov I. stopnje, 35 gasilskih častnikov, 111 nižjih gasilskih častnikov I. stopnje, 90 nižjih gasilskih častnikov, 84 gasilcev I. stopnje, 175 gasilcev in 20 gasilcev brez izpita. Operativnih Članov je 524, na organizacijsko-operativnem področju pa deluje 326 članov. In kaj bi gasilci brez opreme! Oglejmo si nekaj podatkov. Leta 1955 je bila oprema gasilskih društev dokaj skromna. Brez Borovnice je bilo 6 prenosnih, 4 prevozne, 6 ročnih brizgaln, gasilska avtomobila — če se jima je tako sploh lahko reklo — sta bila dva, drugih pa pet. Vsi po vrsti so bili v slabem stanju in tudi motorne brizgalne niso bile najboljše. Poudariti pa je treba, da so bile vse še uporabne po zaslugi strojnikov in vzdrževalcev, ki so ravnali z njimi tako, kot bi bile njihova last. Tudi drugi gasilci so tako skrbno ravnali z orodjem in opremo. Vsa društva v občini Vrhnika so imela skupno 1490 m cevi, na posamezno društvo je prišlo torej 140m cevi. V več krajih pa se je pokazala potreba, da so morali napeljati cevovod kar 600—800 metrov. Največ opreme in orodja je bilo kupljene s sredstvi, ki so jih gasilci zbrali sami, z raznimi prireditvami, nabiralnimi akcijami in podobno. Nekaj skromnih dotacij je bilo tudi iz sklada Okrajne gasilske zveze in iz občine. Po letu 1964 so črpali sredstva za orodje in opremo od prispevka premij zavarovanja. Tako so nabavili nove motorne brizgalne in gasilske avtomobile. Pri tem so kar polovico prispevali člani oziroma društva sama. Tako je bilo vse do leta 1980, ko se je stanje nekoliko izboljšalo, kajti sredstva so pričela dotekati tudi od SIS za varstvo pred požari. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da so glede tehnične opreme in orodja gasilci na Vrhniki med zadnjimi v Sloveniji. Današnja opremljenost je takale: ena avto-cisterna, 1 kombinirani avto, 10 gasilskih kombijev, 4 lahka vozila, 2 orodni vozili TAM, 17 800 I gasilskih brizgaln, 1 400 I gasilska brizgalna, 13 Tomosovih 3001 za pionirje, 4470 m gasilskih cevi 0 52 c in 2900 m gasilske cevi 0 75. Tudi osebne opreme je nekaj več, tako da je mogoče izvesti akcije tudi uspešneje kot pred leti. razvijati v smeri preventivnega preprečevanja požarov in drugih nevarnosti, ki vsak dan bolj pretijo našemu okolju in nam vsem. V tem smislu se gasilske organizacije vključujejo v najširšo družbeno- samozaščitno dejavnost za ohranitev nacionalnega bogastva pred nenapovedanimi naravnimi in drugimi uničujočimi silami ter za ohranitev zdravega in varnega življenja delovnih ljudi in občanov. »Ilegalec« Vrhniški taborniki smo se tudi letos udeležili Področne akcije »Ilegalec«, ki je potekala po ljubljanskih ulicah v organizaciji odreda Dobre volje. ; Zbrali smo se že v soboto, da bi ob dnevu tabornikov—22. aprilu obudili spomin na medvojne Ičase. Vrhničani smo se akcije udeležili v manjšem številu — bilo nas je le 11. Zlatko in Milan sta bila prava »ilegalca«, saj sta vse svoje naloge opravila uspešno. Že v dobri uri Po začetku jima je uspelo razdeliti vse letake med ^imoidoče Ljubljančane nato pa sta »zaminirala« todi operno hišo. Branilci mesta so ju večkrat "stavili in tudi temeljito preiskali, vendar pri njiju n'So našli modrega našitka z napisom I legalec. To "a tudi ni nič čudnega, saj sta se fanta resnično ['živela v svojo vlogo in zato tudi našla primeren ^raj, ki ga branilci niso našli — le kdo bi iskal naši-,ek v škatlici s kremo, ali pa v starem bloku, zlep-'enega med dve strani. . Vsi ostali smo bili branilci mesta. Vrhniški, taborniki smo skupaj z odredi iz Ljubljane-Vič branili '6vi breg Ljubljanice. Naš odred je zajel 3 ilegalce, ^endar pa 2-minutni pregled (kolikor imajo bralci na voljo časa za pregled ilegalca) ni zadosti, da bi odkrili mesto, kjer so imeli skrite našitke. Akcijo smo zaključili ob 16. uri s kratko proslavo w s podelitvijo priznanj — Partizanski odred najboljšim trem ljubljanskim odredom. NaTrgu revo-Nje so se nam pridružili tudi predstavniki udele-pncev 10. kongresa ZKS. Vsi udeleženci akcije smo prejeli podobne na-'tke, kakršne smo iskali pri ilegalcih, le da so bili rdeče barve, j, Zadovoljni smo se vrnili domov in sklenili, da se yn\o takšnih akcij še udeleževali saj smo sppz-tudi tabornike drugih Odredov ljubljanskega ^fočja: ' • katec|* bodo 'podeljenaoprizrianja vrl^škfav krvodajalcem za večkratno darovanje krvi ' V-'- OORK,VRHNIKA Nekateri problemi pokopališča na Vrhniki Konec februarja 1986 je pričel veljati nov odlok o pokopališkem redu na območju občine Vrhnika. Do tedaj je veljal odlok, ki ga j« sprejela občinska skupščina v letu 1968. Novi odlok ureja pogrebno in pokopališko dejavnost na območju celotne občine, saj ima večina krajevnih skupnosti svoja pokopališča. V samem mestu Vrhnika obstaja pokopališče, katerega upravljalec je Komunalno podjetje. To pokopališče naj bi služilo predvsem potrebam KS Center, Breg in Vas. Vsa ostala pokopališča v občini pa so v upravljanju posameznih krajevnih skupnosti. Bistvena novost novega odloka se nanaša predvsem na območje mesta Vrhnike. Po odloku je namreč obvezen prenosa pokojnika v mrliško vežico. To je velika sprememba, če vemo, da je do sedaj pokojnik tudi naVrhnikilahkoležalnadomu. Vrhniško pokopališče ima trenutno dve mrliški vežici, s tem, da je bila nova dokončana v letu 1985 in s 1.1.1986 prenesena v upravljanje Komunalnemu podjetju. Prav tako jebila zgrajena tudi I. faza novega pokopališča, kar pomeni okoli 718 novih grobnih mest, kar bi zadostovalo za 30—35 let z ozirom na sedanji trend umrljivosti in pokopov na območju mesta Vrhnika. Na obstoječih pokopališčih je skupaj evidentiranih 1067 grobnih mest, za katere velja mirovalna doba. Po podatkih, ki veljajo za spodnji del starega pokopališča, ki je bilo razširjeno v letu 1966, je evidentiranih 388 grobnih mest. Iz navedenih podatkov in z upoštevanjem dobe od izgradnje pa do danes, ugotavljamo, da je bila povprečna letna potreba nekaj čez 19 novih grobnih mest. Vendar z izgradnjo niso bili odpri^jehjvsr problemi, ki v takih primerih nastopajo: Še vednosb prisotne -—^-i , - .i , u., i..--— pomanjkljivosti tako pri mrliški vežici kot pri dokončni ureditvi grobnih polj. Opažamo namreč, da kljub temu, daje objekt nov, odpada omet, streha zamaka in prihaja do kapilarnega dviga vode v stenah. Ravno tako so prisotne posamezne rešitve, ki niso najbolje izvedene. To sicer v funkcionalnem smislu ne pomeni zadržka za obratovanje, vendar povzroča težave in bo povečalo stroške vzdrževanja. Ravno tako manjka prava notranja oprema prostorov, tako da trenutno uporabljamo improvizirane rešitve. To pa bomo v najkrajšem času uredili. Sama grobna polja so, kot je že omenjeno, izdelana le do prve faze, kar pomeni, da bo v bodoče še možna širitev objekta. Vendar ne moremo prezreti, da je tudi tu potrebna še vrsta posegov za normalno delovanje, tako kar zadeva estetiko in funkcionalnost in ne nazadnje tudi uskladitev z odlokom. Potrebno je izdelati dostopne poti do posameznih grobnih polj, rešiti odtekanje površinskih voda, izdelati hortikulturno ureditev, izvesti primerno ograjo z zasaditvijo oziroma na nek drug način, dokončati drenaže talnih voda, asfaltirati dostopno pot do mrliške vežice, urediti poslovilno ploščad, označiti parkirni prostor. Vse to so naloge, ki jih bo potrebno pričeti čimprej reševati. Odlok tudi predpisuje načine prevoza pokojnikov na kraj upepelitve oz. pogreba. Ker je za to potrebno posebno vozilo, seje upravljalec vrhniškega pokopališča povezal s Komunalnim podjetjem Ljubljana, TOZD Žale, tako da je rešen tudi ta problem, če nastane potreba. Tako se stranka lahko obrne na Komunalno podjetje Vrhnika in preko tega uredi vse potrebno, tako glede prevez« kakor tudi glede pogreb-:.nega rn<>swa..in"'•©staStvoptavil, kj so vezana na to. - ''Komur^Mo'podjetje Vrhnika MLADI NA XII. KONGRESU ZSMS Pošteno in odločno o problemih, krivicah, alternativah Še nikoli nismo razpravljali o toliko stvareh in s tolikšno ostrino. Še nikoli nismo problemov tako brezkompromisno razkrivali. Še nikoli nismo zastavljali tako jasnih in odločnih rešitev. Ali je dovolj, če rečemo, da je bil 12. kongres dobro organiziran in demokratičen? Ne, 12. kongres je bil super! 2e prvi dan nam je postalo jasno, da kongres ne bo izvenel v prazno čvekanje, čeprav so nam nekateri tovariši — gostje že skušali prodati nekaj ideoloških cvetlic. Predsednik RK ZSMS Robert Černe je že takoj v uvodu dregnil v nekatere najbolj boleče točke našega družbenopolitičnega sistema. Opozoril je na izredno hudo krizo, govoril je o revščini in brezposelnosti, o umirajoči naravi, o dogmah, dogmatiki, oportuni kritični analizi in prevelikih prispevkih za neravzite... Tako smo začeli — in tudi nadaljevali. Drugi, ključni dan je bil izredno delaven, da ne rečemo garaški. Delo je potekalo v treh komisijah: 1. V komisiji za preučevanje družbenoekonomskih protislovij socialističnega samoupravljanja in specifičnega položaja mladih, 2. V komisiji za razvoj revolucionarne vsebine političnega sistema socialističnega samoupravljanja 3. Komisiji za ZSMS kot množično in najširšo fronto mladih (»za alternativce«). Tem, o katerih so razpravljala diskutirali, je bilo ogromno (razpravljati je namreč imel pravico vsak delegat kongresa). Ločenost tem po omisijah ni bila stroga. Naj jih naštejemo nekaj, ki so se na teh razpravah pojavljale in bi vas utegnile zanimati. Najprej nekaj »vročih«: — Delegatski sistem — je sploh narejen po človekovi meri? — Zakon o združenem delu — prispevek k resnični demokraciji ali ovira od.nje? Ali morda farsa? — Smrtna kazen in verbalni delikt? Ali je njen obstoj v socialistični družbi sploh mogoče s čim upravičiti? Predlogi za spremembo kazenskega zakonika SFRJ. Delegati so razpravljali tudi o pojavih zakrivanja in monopoliziranja resnic iz naše polpretekle zgodovine, o tovariših, ki si neupravičeno prisvajajo moč in družbena sredstva. V sosednjih dvoranah pa so se tačas bile bitke za naše reke in gozdove. HE na Muri so ekologi in eko-logisti označili za ekološko katastrofo. In niso sejali praznih marenj. Razen s strokovno literaturo so nam postregli z zastrašujočimi podatki, podprtimi s številkami in tehtnimi argumenti. Mirovniki so opozorili na probleme ponavljajočih se kazni za tiste, ki odklonijo služenje vojaškega roka ter na vedno večjo potrebo za legalizacijo kategorije ugovora vesti. Žensko gibanje in predstavniki duhovnih gibanj so pokazali, kako hude posledice bi imel vpoklic žensk v vojsko. In še bi lahko naštevali, saj je bilo razprav in razpravljalcev, kot rečeno, ogromno. Ni bilo institucije, dogme in avtoritete, v katero ne bi tisti dan podvomili; problema, katerega rešitve ne bi zahtevali; zablode, ki je ne bi napadli. Pod marsikaterim lakom se je pokazala rja. Mnenja so se kresala, puščice so letele na vse strani —vendar pa diskusije niso bile le destruktivne narave, prav nasprotno. Ze zgodaj popoldne so se iz množice razprav spontano oblikovali nekateri jasni problemski sklopi. Posebna komisija, ki je delala vso noč, je iz njih oblikovala sklepe, stališča in pobude, ki smo na plenarnem zasedanju (zadnji dan kongresa) dodali kongresni resoluciji kot njeno dopolnilo. Učinek teh razprav je bila tudi sprememba statuta ZSMS. Tako smo prišli do zaključnega in bistvenega dela kongresa. Na kratko bomo opisali nekaj teh pomembnejših stališč in sklepov, ki so bili (tudi tokrat ob živahni diskusiji) vneseni v kongresne dokumente kot severni-ce, naloge in cilji naše organizacije. — SZDL bomo dali pobudo za široke in demokratične javne razprave o možnosti direktnih volitev na višjih (republiških) ravneh skupščinskega sistema; predlagamo tudi razpravo o večjih pristojnostih delavskih svetov. — Predlagamo razpravo o spremembah kazenskega zakonika SFRJ (člen 133, ki opredeljuje verbalni delikt). — Skupščini SRS predlagamo ustanovitev neodvisne komisije strokovnjakov, ki bodo preučevali učinke in rentabilnost velikih naložb. — Sindikate pozivamo, naj razmišljajo o upravičenosti ukinjanja znanstvenih raziskovalnih institucij. — Želimo čim celovitejšo osvetlitev našega časa, dostop do zgodovinskih virov in temeljito analizo gospodarsko političnega razvoja v nakaterih obdobjih povojnega časa. — V ZSMS smo se izrekli za tajne in neposredne volitve vodilnih struktur v lastni organizaciji. Predsednik RK ZSMS Robert Cerne je ob koncu poudaril, da s temi dokumenti še ne bomo spremenili dejavnosti. Revolucionarnost, zagon, volja, vse to mora trajati — naši uspehi pa bodo vidni v praksi: v tem, koliko nam bo uspelo uveljaviti svojo vlogo in s tem postati pomemben politični subjekt. Le takšna uveljavitev nam bo omogočila premagati že kar kronično životarjenje na energinah političnega dogajanja. Janez Čerin: Zadnji kongres ZSMS je bil nedvomno eden najuspešnejših, če ne celo najuspešnejši novejši zgodovini slovenskega mladinskega gibanja. S tem mislim predvsem na vsebino kongresa. Saj smo izpostavili najbolj pereče probleme, ki ne zadevajo samo mladih, ampak tudi vse ostale. S tem, da smo enoglasno izoblikovali stališča in zahteve, smo se obvezali, da jih tudi realiziramo oz. vsaj skušamo realizirati. Tudi mladi v naši občini ne smemo samo čutiti, da se bodo stvari same po sebi uredile, ampak se moramo tu in v vseh sredinah vključiti v razreševanje problemov zaposlovanja, štipendiranja, ekologije in vseh tistih vprašanj, ki smo jih izpostavili v Krškem. Čaka nas nemalo nalog. Razbiti moramo mišljenje, da je mladinska organizacija nekaj Janez Čerin abstraktnega, in dopovedati tistim, ki tako mislijo, da ZSMS koordinira delo in združuje interese najširšega kroga mladih. V naši občini še premalo vprašanj posvečamo ekologiji, čeprav imamo razvito kemijsko industrijo. Zelo zaskrbljujoče je tudi stanje gozdov. Po podatkih je 52 odstotkov gozdov obolelih. OK ZSMS trenutno organizira petdnevno MDA na Poko-jišču, kjer bomo urejali teren za pašnike. KZ Vrhnika, ki je glavni organizator akcije, je ponudila možnost, da v poletnih mesecih sodelujemo pri urejanju pašnikov proti plačilu, kar je nedvomno rešitev finančnega vprašanja za marsikaterega študenta ali dijaka. Ciril Hrovatin: Težko je govoriti o samoupravljanju na šoli, kot je na splošno težko, govoriti o nečem, kar v bistvu ne obstoja. Če se še spomnim, so z reformo srednjega šolstva obljubljali tudi kvalitetnejše odnose na šoli. Zdi pa se, da so bili reformatorji prehitro zadovoljni, saj so se prizadevanja za boljše, lepše, cvetoče in lepo dišeče odnose končala pri formalni zagotovitvi možnosti samoupravljanja učencev, s predmetom STM in razrednimi urami, ter priporočilom, naj bo vzgoja za samoupravljanje permanenta, prisotna tudi pri matematiki in umetnostni vzgoji. Kako, pa tudi sami niso vedeli. In kaj se je zgodilo: razredna ura, ki naj bi bila na razrednih skupnostih, je postala marsikje ura razrednika, ura je marsikje izgubila funkcijo samoupravljanja in zadobila funkcijo upravljanja, kjer opravljajo administrativni posli, ki se brez učencev ne morejo opraviti: zbiranja opravičil, dopolnjevanje statistik ipd. Res zelo redko pa govorijo o vsebinah dela, procesa izobraževanja ipd. Svet šole je postal triparti-ten, toda za dve leti kasneje je uvedla še delegacijo staršev in je postal štiripartiten. Ukrep je bil uveden zaradi mladoletnosti učencev, dejansko pa gre za nezaupanje in podcenjevanje učencev kot samoupravljalcev in kot mislečih bitij sploh. Samouprava učencev pa je postala še bolj formalna. O razvoju samoupravne kulture pri drugih predmetih pa ni ne duha ne sluha in če bi bil ta razvoj podoben, kot pri STM in bi bil celo uspešen, tudi bolje, da ga ne bi bilo: tako je pri matematiki še vedno 1+1=2 brez dialektičnih pridržkov, umetnostna vzgoja pa ni preprečila razvoja alter scene. Edino področje, kjer samouprava učencev res živi, je področje interesnih dejavnosti. Toda za življenje le-teh ni dovolj zgolj navdušenje in voluntarizem učencev, potrebna je tudi materialna podlaga, ki pa jo je kvazistabilizacijska politika tako minimalizirala, da so na marsikateri šoli prenekateri krožki — ponavadi najbolj atraktivni — enostavno nehali obstajati. Tako je učencem ostal minimalni program dejavnosti — recimo kar železni repertoar. Iz vsega je torej jasno, da samouprave v bistvu ni in je še nekaj časa ne bo. Namreč: res niso dovolj samo formalne možnosti za samoupravo, kajti tudi učenci v organih šolske uprave zgolj formalno zastopajo interese učencev, njihova mnenja so le formalno upoštevana. Potrebni satudi pogoji za samoupravo. Pred dnevi je v Ciril Hrovatin Mladini pisalo, da se odnosi v slovenskem šolstvu od nastanka do danes niso bistveno spremenili. To je krvavo res. Bodočim učiteljem še vedno— celo o modernih metodah pouka — predavamo ex cathe-dra. Zato tudi učiteljem ne moremo zameriti, da so tako staromodni in predavajo na isti način v šolah, saj je edini način, ki ga res dobro poznajo. Je pa tudi metoda ex cathedra tista, ki tudi potrdi in razdeli učence in učitelje na kasto učečih se in na kasto tistih, ki učijo. Taka praksa zavrača načelo dvosmernega procesa izobraževanja. Seveda je jasno, da je ena teh kast v brezpravnem položaju — to so seveda učenci. Učijo se — torej delajo — vendar pa ocena ni plačilo, ampak nagrada za trud in znanje, toda nagrada, od katere je odvisna prihodnost učenca. Učitelj se lahko tudi izkaže kot demokratičen in posluša mnenje učencev v izkazanem znanju. To je pesek v oči, da je razredni značaj v šoli presežen, ki naj nas prepriča, saj učitelj mnenje razreda upošteva ali pa ne in konec koncev on je tisti, ki oceno da. Učitelj je celo zakonsko zaščiten pri subjektivnem ocenjevanju ko naj ocena upošteva tudi discipliniranost, vedenje, sodelovanje in ne vem, koliko parametrov še. Vsota vseh teh parametrov pa je tudi kriterij za simpatičnost oz. nesimpatičnost. Poleg pečata subjektivnosti pa nosi ocena s sabo še značaj repre-sivnosti, ne samo učiteljeve temveč predvsem družbene, ki je učitelja pooblastila, da represijo izvaja. Torej če je sistem samoupravljanja orodje delavcev za obvladovanje produkcije in njenih plodov, ugotavljamo, da učenci ne obvladujejo svojega dela, da je samoupravljanje učencev v bistvu farsa oziroma gola forma brez vsebine, vsi pa tudi vemo, da »prazen žakelj ne stoji pokonci«. Vodilo našega delovanja mora biti: izobraževanje tistim, ki se izobražujejo! Borili se bomo, da samoupravljanje na šoli podre zidove getov 45 minut v okviru teh rezervnih ur za STM, razredne, mladinske ure, ki so svete krave našega izobraževalnega sistema, in da postane del življenja naše šole. Da šola ne bo več trdnjava konservativizma in idiličnih spominov na Marijo Terezijo in Franca Jožefa. Borili se bomo za objektivno ocenjevanje, sodelovanje učencev pri oblikovanju in izvajanju učnih programov. In ker so bili reforma in šolanje ureje-vani brez mladih, brez učencev, vprašanje biti opozicija ali ne biti opozicija izgubi svoj namen, kajti če nisi prisoten na mestu odločanja, nam v bistvu ne ostane nič drugega kot opozicijski boj. In alternativa? Samo ta — nič delati in postati zaostalo ljudstvo z juga Evrope. O delu Društva prijateljev mladine je bilo pripraviti na republiško konferenco o samoupravljanju v osnovnih šolah. DPM, ki deluje s svojimi skupinami v okviru večjih krajevnih skupnosti (Dragomer—Log, Borovnica) na območju Skupščine občine Vrhnika, se je v preteklem letu končno registriralo. Delegati iz omenjenih krajevnih skupnosti v DPM pa bodo poskušali s pomočjo aktivistov SZDL pridobivati člane za ustanovitev društev, ki bi se potem povezala v občinsko zvezo. To bo ena izmed prednostnih nalog v naslednjem obdobju. Sicer pa je društvo delovalo že na izkušnjah prejšnjega »ogrevalnega obdobja«. V pomladanskem času je ena izmed glavnih nalog Sveta zveze pionirjev pripraviti in izpeljati prireditve ob sprejemu Kurirčkove torbice. DPM se je povezalo z borci, taborniki in planinci, ki so vsak po svoje prispevali, da smo primerno izpeljali vse prireditve. Na šolah so v ta namen potekale prireditve ves mesec, ki smo ga imenovali Mesec Kurirčkove pošte. Da bi popestrili pomladansko I udi letos so mladi iz naše občine ponesli Titovo štafeto vzdušje in zaposlili naše najmlajše, smo organizirali otroško prireditev ŽIV-ŽAV, ki je po naši oceni zelo uspela. Naše vodilo pri organizaciji prireditve je bilo čim bolj aktivno zaposliti otroke z najrazličnejšimi oblikami dela. Mislim, da smo dobili nekaj bogatih izkušenj, na katerih velja graditi naslednje prireditve. V tem času smo si močno prizadevali, da bi omogočili nekaterim najpotrebnejšim otrokom letovanje v kolonijah. Prejšnja leta smo z občino Šiška sodelovali s 50—70 otroki, lani pa so nas obvestili, da je vse zasedeno. Zato smo poskušali, kaj bi se dalo. storiti z domačimi kapacitetami. Na pravi posluh nismo naleteli nikjer, zato letovanja v kolonijah lani ni bilo. Letos so obeti boljši. Razmišljali smo tudi o zaposlitvi otrok med počitnicami, vsaj na nekaterih točkah, kjer je koncentracija otrok največja. Toda za te prostoča-sne dejavnosti bo treba pridobiti mlade kreativne ljudi, ki bi nevsiljivo znali organizirati igro. Jesenski čas je čas priprav na praznovanja ob sprejemanju cicibanov v Pionirsko organizacijo. Izvršni odbor DPM je pravočasno naročil pionirske komplete (rutke, kape, zvezde, knjižice) in slikanice za vse pionirje v občini. Ob sprejemu so na vseh šolah prisostvovali naši člani in pionirjem čestitali. V tem času smo tudi organizirali po šolah problemske konference o samoupravljanju v šoli, kajti treba se Tako smo na občinski delegatsko sestavljeni problemski konferenci izbrali tri delegate, ki bodo zastopali našo občino v Brežicah. Celo jesensko obdobje pa nas je angažiralo ob pripravah na novoletno praznovanje. Z Občinskim sindikalnim svetom smo poskušali predstaviti samoupravni sporazum o združevanju sredstev za izvedbo enotnega novoletnega praznovanja v naši občini. Na žalost pa moramo ugotoviti, da je ostalo pri starem. Delavci v organizacijah združenega dela se ne navdušujejo za tak program, ker niso urejeni dogovori z ljubljanskimi občinami, kjer dela mnogo naših občanov. Mislim, da bomo morali na tem področju še veliko storiti, da bi poenotili praznovanje. Zato je novoletni program potekal približno tako kot prejšnja leta. . Program smo pripravili v treh blokih: — za delovne organizacije — za krajevne skupnosti -— zunanji program pred domom JLA Pravočasno smo obvestili vse sindikalne organizacije in KS, da so se prijavljale za prireditve. Nekatere 00 ZS so se organizirale po svoje. Letošnje slabo vreme nam je zagodlo ob izvedbi zunanjega programa, ki naj bi potekal tri dni in se zaključil s sprevodom dedka Mraza s sodelujočimi iz Logatca. Tudi novoletni sejem je bil zato okrnjen. K ra- zmišljanju o organizaciji in o izvedbi nimi novoletnega programa ste vabljeni glas vsi. posi sp0£ Programske usmeritve za leto 1986 Društvo prijateljev mladine bo v naslednjem obdobju ohranilo in razvijalo tiste dejavnosti, ki v največji meri prispevajo k širšemu zadovoljevanju potreb otrok in družine. Za tako naravnanost programa pa je treba stalno krepiti delo v društvu, ustanavljati društva v drugih KS in jih povezati v Zvezo prijateljev mladine. Še posebno pozornost je treba posvetiti svetu Zveze pionirjev na vseh treh šolah. Ko delegiramo delegate v občinski svet zveze pionirjev, moramo poiskati mentorje, ki so pripravljeni sistematično delati z otroki in starši Konkretne naloge za leto 1986 — Kurirčkova pošta po občini, Mesec Kurirčkove pošte — april, maj — Sodelovanje ob 110-letnici rojstva Ivana Cankarja — Priprave na republiško konferenco o samoupravljanju v šolah — Priprava in izvedba otroške prireditve ŽIV-ŽAV — Letovanje otrok v koloniji (70) — Organizacija prostočasnih dejavnosti (bazen, Klis.) — Organizacija predavanj ŠOLA za STARŠE (kako, kdo prevzema vlogo pri vzgoji od šole, doma KS. .) — Prireditve ob prazniku pionirjev, ob sprejemu pionirjev v PO — Organizacija in izvedba novoletnega programa — Organizacija dejavnosti v zimskih počitnicah — Angažiranje v zvezi s samoupravnim sporazumom o'združeva-nju sredstev za izvedbo enotnega novoletnega praznovanja v naši občini — Aktivnosti ob sestavljanju programov v PO — Udeleževanje seminarjev, posvetov in izobraževalnih programov DPM , — Usposabljanje mentorjev PO, mentorjev bralne značke in aktivistov DPM — Spremljanje vzgojne literature in radijskih ter TV oddaj, ki so namenjene otrokom in staršem in opozarjanje na nekatere pomanjkljivosti —- Na eni izmed prvih sej bi proučili možnosti odkupa kapacitet za letovanje otrok v Pacugu, kjer SO Vič načrtuje mladinsko letovišče z vsemi spremljujočimi objekti. naš časopis Gospod Evstahij, Rdeča kapica in mijavkajoči kuža Občinsko srečanje treh otroških in treh mladinskih gledaliških skupin v začetku aprila, s predstavami na Verdu, Vrhniki in v Borovnici, se 6 pod pokroviteljstvom ZKO Vrhnika zadovoljivo izteklo. Igrali so Jtroci za otroke in mladinci za najmlajše ter odrasle, gledalcem vseh starosti pa so morali prizadevni gledališčniki prepustiti presojo o tem, *H naj v svetu štirinožnih igralcev vidijo samo poezijo ali kaj drugega, pli dandanašnji zadostuje preprosto moraliziranje Slomškovega |r°va, ko veliko zahtevnejša sporočila Ezopa in La Fontainea verjetno jhiso več najbližja otrokom; zakaj je Labiche lahko bolj navdušujoč od Moliera itd? Ne glede na ta vprašanja, ki bi jih kazalo znova pretehtati, p bil odziv gledalcev dober, velikokrat navdušen, oseka — resda bolj redko — pa je nastopila tedaj, ko besedilo, režija ali razumevanje pramaturgije niso mogli pritegniti gledalcev. . Labicheevega Gospoda Evstahija iz Šiške, ki ga je dobro »ponašil« Žarko Petan, oplemenitili pa so ga posmehljivi songi Ervina Fritza z odlično glasbeno »premo Aleksandra Mullerja, je predstavila dramska skupina DPD Svoboda Borovnica (režija Slavi Petkovšek, mentor Franci Končan). Pri tej sproščeni vaudevillski komediji, ki velja za prvi slovenski musical, so se zabavali vsi, aralci in gledalci. Zavzeto so spremljali preproste potegavščine telesno nekoliko amortizirnega mladoporočenca gospoda Evstahija, ki mu je glavni fizični napor zadovoljevanje žena svojih dveh prijateljev, homoerotično razpoloženega upokojenega mornariškega častnika Kapetanoviča in lahkovernega ma-bmeščana gospoda Mahkovca, hkrati pa se njegovi miselni napori izčrpavajo 5ri igri Človek ne jezi se. S tako naravnanostjo mu uspe prelisičiti vse in se trdno zasidrati v odlično situirani družini gospoda Ocepka. Igralci in režiser so aobro razumeli, da bi bili moralno kritični poudarki same komedije za današnjo 'abo premalo, ko ne bi bilo zabavljivih songov o Sloveniji in Slovencih. Do-nače občinstvo je zato svojo igralsko skupino upravičeno nagrajevalo z dol-Simi aplavzi; dopadljivi so bili tudi kostumi in scena. Pred mnogo težjo nalogo se je, glede na izkušnje, znašla dramska skupina Drenov grič, ki je na Verdu prikazala Molierovega Priložnostnega zdravnika v režiji Ljube Jesenšek. Mladostno delo slovitega francoskega komediografa tekstovno prav gotovo ni posebej zahtevno, zato pa toliko bolj narekuje obvladovanje posameznih situacij. Igralci, od osnovnošolca prek dijakinje srednje Večer s plesno skupino »Aurora« V soboto, 26. 4. 86, so imeli krajani Borovnice možnost prisostvovati zanimivemu večeru, ki ga je s pomočjo 00 ZSMS in z materialno podporo ZKO Vrhnika pripravila plesna skupina »Aurora«. Prireditev je nastala predvsem z namenom pripraviti družabni večer aorovniški mladini ob prvomajskih praznikih hkrati pa je Pomenila pozdrav pohodni-kom pobratenih mest Ljub-■jane in Reke na njihovem tradicionalnem pohodu. Morda še ne veste, da v Borovnici že dobri dve leti deluje Plesna skupina Aurora? Sestavljajo šesterica deklet, ki pod Ma-jinim vodstvom redno vadi v prostorih OŠ Borovnica. Delo je zanimivo, saj ob zvokih modeme 9lasbe pilimo plesno tehniko in Poskušamo čim bolje izraziti sposobnost gibanja našega te-J®sa. hkrati pa na poseben način ^oživljamo izbrano glasbo. Kot redne članice Plesne zveze Slovenije nabiramo teoretično in praktično znanje na rednih seminarjih, ki jih prirejajo plesni ustvarjalci, pridobljeno znanje pa skušamo izraziti v različnih koreografijah. Koliko in kako nam to uspeva, pa lahko povedo naši prijatelji na Vrhniki, v Litiji, Novem mestu..., seveda pa tudi obiskovalci sobotnega večera, ki se, sodeč po njihovem odzivu, niso dolgočasili. Naši gostje—ansambel iz vrhniške vojašnice I. Cankarja in plesna skupina »Blue apple«, ki s smelimi plesnimi koraki stopa za nami — so dopolnili naš plesno-igralski program. Upamo, da so bili po-hodniki in Borovničani z njim zadovoljni in da smo jim vsaj nekoliko popestrili prvomajske praznike! Ob tej priložnosti se najlepše zahvaljujemo vsem tistim, ki so nam omogočili to prireditev, še posebno vodstvu OŠ Borovnica za plesno skupino »Aurora« MOJCA MAKOVEC farmacevtske šole do študenta elektrotehnike, so se ganljivo trudili, da premagajo začetno tremo in obvladajo majhen oder, ter so potlej, ko so se ohrabrili, igro prisrčno pripeljali do srečnega konca. Zelo simpatična igralska skupina, ki mora sama postoriti vse — mimogrede, kulise so na Verd pripeljali s traktorjem — bi si zaslužila več gledalcev. Ura za predstavo je bila nesrečno izbrana. Predstava sama, ne da bi bili igralci in režiserka za to kakorkoli krivi — gre namreč za posledice preteklosti — ponovno načenja vprašanje, zakaj se v posameznih okoljih še zmeraj trdovratno drži napačno izročilo (tudi šolsko), da je treba pesmi igrati in drmska besedila recitirati, ko je čas slovenskih večernic že zdavnaj za nami. Prav bi bilo, ko bi se tudi z gledališčem povsod ukvarjali dobri in usposobljeni amaterji ter profesionalci, ne pa povprečni in samozadostni diletanti. Največ predstav se je zvrstilo v soboto, 5. aprila dopoldne. Videli smo Mojco Pokraculjo in Rdečo kapico (OŠ Ivan Cankar — Vrhnika, režiserka Lidija Rajer), V ozvezdju postelje (OŠ Log — Dragomer— Minka Racman), Leva in miško (OŠ Borovnica — Marija Levstik) in Kuža laja mijau, mijau (Lutkovna skupina ZKO Vrhnika — voditeljica Mirjam Suhadolnik). Če je soditi po mladih gledalcih, ki so napolnili dvorano in vztrajali do konca in, ko so bili izzvani, tudi sodelovali z nastopajočimi, je srečanje otroških gledaliških skupin uspelo. Seveda so otroci bolje sprejeli Rdečo kapico kot Mojco Pokraculjo, ker je fabula-tivno privlačnejša, in ni čisto gotovo ali so docela razumeli, zakaj je lev začel jesti korenje. Razveselili so lepi kostumi in primerna scenografija ter odlična dikcija v predstavi OŠ Log-Dragomer. Škoda, da so se pri tej igri začeli mali gledalci nekoliko dolgočasiti. Morda je vzrok tudi v tem, da je bilo besedilo Borisa A. Novaka V ozvezdju postelje pisano za drug medij vsekakor bi bil pri igri umesten korenitejši režijski oziroma dramaturški poseg. Posebej bi bilo želeti, da bi pri oblikovanju kostumov in scene (OŠ Ivan Cankar in Borovnica) izdatneje pomagali likovni pedagogi, saj so vendar na istih šolah. Občinsko srečanje je sklenila Lutkovna skupina ZKO Vrhnika z gledališko predstavo Kuža laja mijau, mijau. Sodobno, sproščujočo in nemoralizirajočo igrico Francka Rudolfa so mladi gledališčniki dobro zaigrali, kaže pa.da je glede na režijsko zamisel hrupnost v tej igri bistvena dramaturška prvina. Upati je, da jo bodo poslej smotrneje uporabljali, saj bo sicer dobra predstava tako le še pridobila. MITJA KREFT Otroci, mladi, mladi po srcu! Se še spomnite lanskoletnega ŽIV-ŽAVA? Če vam je bilo všeč ali če so vam povedali, da smo se imeli lepo, se letos vidimo 1. junija za centralnim vrtcem. Da pa nam bo čas do tega veselega dne hitreje minil, pričnite z delom: — naredite papirnatega zmaja, — izdelajte rog ali piščal iz lubja, — poiščite najstarejši časopis, revijo, razglednico Vrhnike in najstarejšo izdajo knjige Ivana Cankarja. Prinesite s sabo na ŽIV-ŽAV. Zmaje bomo spuščali, na piš-čali trobili, vse pa nagradili. Veliko se bo dogajalo. V maju bomo pripravili »avdicijo« za vse, ki kaj znajo in bi to radi pokazali javnosti. Tudi letos bomo kiparili, risali, peli, plesali, marsikaj izdelovali in še... Medse pa bomo povabili tudi goste. Še to! ŽIV-ŽAV se je sicer že nekoliko vkoreninil, pa bi kljub temu radi to prireditev poimenovali izvirneje. Zatorej vse dobre ideje sporočite na Društvo prijateljev mladine, lahko pa tudi na Naš časopis. Ob 110-letnici rojstva Ivana Cankarja Program prireditev v prvem majskem tednu Četrtek, 8. maja ob 19. uri v Galeriji Doma na Vrhniki: Večer Cankarjeve poezije. Pesmi Ivana Cankarja bodo brali: Mirjam Suhadolnik, Darja Gabrovšek in Matjaž Žirovnik. S kitaro jih bo spremljal Marjan Nicoletti. Ob koncu bo dr. France Bernik bolj natančno predstavil Cankarjevo pesniško delo. Petek, 9. maja ob 20. uri v Cankarjevem domu na Vrhniki: Pohujšanje v dolini Šentftorjanski. To znano Cankarjevo farso nam bo prikazalo Stalno slovensko gledališče iz Trsta. V tednu od 5. do 9. maja bo tudi otvoritev razstave likovnih del slikarja Antona Repnika. Vabljeni! Srečanje kulturnih animatorjev Na 4. srečanju kulturnih animatorjev se je zbralo 16 predstavnikov iz delovnih organizacij in iz ene krajevne skupnosti (Drenov grič — Lesno brdo). Tema razgovora je bila zaokrožena z naslednjimi iztočnicami: pregled 5-letnega delovanja, analiza najuspešnejše sezone 1982—83, dejansko realizirane akcije v DO )mesečni program, program ob spominskih priložnostih, razstave, literarno glasilo, odkup kart za posamezne predstave, sodelovanje z osnovnimi šolami). Ker je bil gost srečanja Jurij Souček, gledališki igralec in režiser, je priložnostna učna ura o gledališču vzpodbudila razpravo o gledališki vzgoji gledalcev, o obisku predstav, o nastajanju in rasti gledališke skupine, o pomembnosti in zakonitostih informiranja, o nastajanju in oblikovanju gledališke publike in še bi lahko naštevali. Leto 1986 prinaša 110-letnico rojstva Ivana Cankarja in 10-letnico delovanja ZKO Vrhnika. Udeleženci srečanja so prejeli informacijo o praznovanju v počastitev rojstva pisatelja Cankarja, predstavniki ZKO pa so glede na 10. leto delovanja občinske zveze obširneje prikazali probleme in uspehe na gledališkem, zborovskem in filmskem področju. Srečanje sta pripravila Občinski sindikalni svet in ZKO Vrhnika. Prvi celovečerni koncert V soboto, 17. maja, ob 20. uri se bo v borovniški osnovni šoli prvič s celovečernim koncertom predstavil Mešani pevski zbor Svoboda Borovnica pod vodstvom Viktorja Zadnika. Ljubitelji petja vabljeni! Obiskovalcem filmskih predstav Zaradi sprememb, ki jih narekujejo filmski distributerji, ne moremo objaviti filmskega sporeda za mesec maj že vnaprej. Hvala za razumevanje. KINO-SEKCIJA ZKO VRHNIKA »CANKARJEV DOM« Dosežki naših zborov V soboto, 12. aprila 1986 je bilo v Mariboru republiško tekmovanje pevskih zborov iz vse Slovenije. Predstavilo"se je 15 zborov. V sam vrh slovenskega zborovskega petja sta se uvrstila Moški pevski zbor Liko-Verd pod vodstvom Toneta Jur-jevčiča in Dekliški pevski zbor Vrhnika pod vodstvom Darinke Fabiani. Oba zbora sta prejela bronasto priznanje. Za delo, vztrajnost in uspeh naše iskrene čestitke! ODBOR ZA GLASBENO DEJAVNOST IN ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ VRHNIKA Urora« na treningu NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI STROKOVNA LITERATURA Barbarič, Š.: Josip Jurčič Bavdek, S.: Prve poteze Broz, J. — T.:.Zbrano delo (16—20) Cenćič, M.: Dinamika vzgojnega dela v šoli Čopič, Š.: Lojze Dolinar Delavka v združenem delu Delovanje političnega sistema social. samoupravljanja Dure, G.: Biblija E^e, K.: Jetra in žolč Fabjančič, M.: Aktualna vprašanja odgovornosti v ZK Hočevar, T.: Vulkani ne umrejo Igličar, A.: Uvod v sociologijo prava Johnso. R. A.: On — ona Jurančič. J.: Srbohrvatsko-slovenski slovar košmrlj, P.: Pomniki pod Mataj.urjcm Kritična analiza delovanja političnega sistema soc. samoupravljanja Mal, V.: Tod žive Slovenci Marin. D.: Informiranje za samoupravno odločanje O ženski in ženskem gibanju Osolnik, V.: Petar Petrovič Njegoš Pavčnik, M.: Zloraba pravice Pavvon, R.: Knjiga o robotih Pečjak, V.: Poti do znanja ' ,, Petek, Z.: Od Kopra do Pirana Politična ekonomija kapitalizma in socializma Ribičič, C: Sporazumevanje ali preglasovanje , Rupel, D.: Sociologija kulture in umetnosti Sindikalno gibanje na Slovenskem Siciahstična civilna družba - Sodobne organizacije združenega dela Stanič, J.: Bele lise socializma Šiftar, V.: Delavsko soodločanje in upravljanje v industrijskih podjetjih Škcta. J.: Sindikat v združenem delu Šmitek, Z.: Klic daljnih svetov Zgodovina marksizma LEPOSLOVJE Mladinsko: Tarapura, S.: Kako prikličeš zvezdo Za odrasle: Mlakar, J.: Med Šmarno goro in Mont Blancom Žigon, M.: Leseni oklopnjak Prevodi: Faulkner, W.: Svetišče Rajska jabolka Robbins, H.: Ljubezen s tujcem Steel, D.: Usodna križanja Woolf, V.: Valovi Pesmi: * Cankar, 1.: Pesmi . Celan, U. P'.: Celan Esenin, S. A.: Jesenin Norvvid, C. K.: Norvvid V srhohrvutskem jeziku: Alfonsin. R.: Argentinsko pitanje Blagojevič, V.: Konvikt za devojke Goethe, J. W.: Bajka o zelenoj zmiji i lepoj Ljiljani Hukić, A.: Jugoslovenski vodič u arapskom svijetu Jaglikin, D.: Ljudi jači od vremena i sudbine Kemura, 1.: Muslimanska imena i njihova značenja Kitanovič, B.: Berlinska bitka, Kurska, Leningrajska, Moskovska, Stalingrajska * Labovič, D.: Partizani za pregovaračkim stolom Novak, V.: Magnum Crimen Samuraj Schopenhauer, A.: Eristička dijalektika k? r Imate občutek, da se premalo gibljete? Ne veste kako bi premagali pomladansko utrujenost? POSTANITE ČLAN TENIŠKE SEKCIJE pri ŠD PARTIZAN Vrhnika in zvedeli boste, zakaj se vedno več Vrhničanov zbira v športnem parku. Vaše prijave pričakujemo od 20. 4. 86 do 20. 5. 86. Od vas pričakujemo: — starost od 6 do 66 let — 2.000 din članarine (mladinci 1.000 din) — 2.000 din prijavnine, če do sedaj še nista bili član TS (mladin. 1.000 din) — 10 opravljenih delovnih ur do konca maja 86 (oz. 1.000 din za vsako uro) — da se boste prijetno počutili v družbi več kot 100 članov TS. Nudimo: — igranje na treh peščenih igriščih — organizirano vadbo (tečaji) za pionirje, člane, članice — nadaljevalne in izpopolnjevalne tečaje — turnirji in tekmovanja Posebna ponudba za sindikate: — celoletne prenosne izkaznice — tečaji — tekmovanja Podrobnejše informacije dobite vsak dan od 16.00 ure dalje (v soboto pa od 9.00 ure) na teniških igriščih, v delovnem času pa na telefon 751-484 (Gruden). UO TS Uspel seminar za inštruktorje strelstva OSZ Vrhnika je v času od 24.3. do 9.4. na Vrhniki v prostorih ZTKO organizirala seminar za inštruktorje športnega strelstva, ki se ga je udeležilo 9 slušateljev. Na seminarju je predaval zunanji sodelavec Fakultete za telesno kulturo v Ljubljani Janez BOHINC. Po končanem predavanju so slušatelji opravili zaključni izpit, ki ga je uspešno končalo 7 kandidatov. S tem je OSZ začela izpolnjevati program, ki si ga je zastavila ob svojem nastanku, da omogočil no in prenesemo strokovno znanje na strelce oz. vse ljubitelje strelstva. BOJAN LAMPREHT Razpis balinarskega turnirja Športno društvo Dren — balinarska sekcija in Zveza telesnokultur-nih organizacij občine Vrhnika organizirata balinarsko tekmovanje »TURNIR KS ZA 1986. LETO«. Občinsko ekipno prvenstvo krajevnih skupnosti v balinanju bo organizirano v nedeljo, 25. maja 1986 s pričetkom ob 8. uri v športnem Arku na Drenovem griču. Tekmovali bomo po pravilih Balinarske zveze Slovenije. Prijavijo naj se ekjpe krajevnih skupnosti. ■ Zmagovalna ekipa prejme prehodni pokal, najboljše ekipe pa posebne pohvale za doseženo mesto na tekmovanju. Pismene prijave na naslov: šDDren — Drenov grič 87— za balinarsko sekcijo ali na telefon 752-784. Vabljeni vsi balinarji v občini Vrhnika! ALPINISTIČNE NOVICE Zimski alpinistični tečaj V sneg vklesano gorovje je lepo, vabljivo in vendar tudi nevarno. Veliko nas je očaranih, toda brez poučenosti o nevarnostih lahko vsa ta lepota postane zelo nevarna. Da bi zmanjšali število nepoučenih in neizkušenih, je komisija za alpinizem organizirala zimski alpinistični tečaj na Komni. To je planota, do katere se moraš povzpeti po strmini, ki se začne vzpenjati nad mirnim Bohinjskim jezerom. Tečaja sva se udeležili tudi dve članici AO Vrhnika. V tednu dni smo se naučili veliko koristnega za nadaljnje obiske vabljivega visokogorja. Privajali smo se na pravilno uporabo različne tehnične opreme, ki služi obiskovalcu gora in se seznanjali z nevarnostmi, ki tu pretijo. Zelo pogosta nevarnost na zasneženih strminah je snežni plaz. V interesu nas vseh je bilo, da se o tem nevarnem pojavu kar največ naučimo" Praktično smo izvdli prečenje strmine, kjer lahko vsak čas pričakujemo, da se bo sprožil plaz. Za vajo smo seveda izbrali varno področje. Obdelali smo različne metode za preverjanje kvalitete snega in pripravljenost le-tega, da se loči od podlage in sproži. Poučili so nas tudi o postopkih reševanja zasutih izpod snega. Po zaslugi prijaznih članov Kinološke zveze smo si ogledali vzgajanje psov za reševanje. Prepričali smo se lahko, kako lavinski pes odkrije človeka, zasutega pod snegom. V gorah pa plaz ni edina nevarnost, ki nas lahko preseneti. Ob nesrečah je nuđenje prve pomoči nepogrešljivo. To je bilo vodi lo organizatorjem tečaja, da smo izpopolnili znanje tudi na tem področju. Pomemben je čimprejšnji prevoz ponesrečenca v varno in toplo zavetje. Zato smo se seznanili z improvizacijo prevoznega sredstva, ki ga s pomočjoznanja in iznajdljivosti napravimo iz smuči in ostale opreme, ki nam je tedaj pri roki. Da pa nas ne bi kdaj presenetila noč na prostem, smo naredili nekaj iglujev. Uživali smo tudi v prijetnih turnih smukah, plezanju in pristopih na vrhove. Veliko smo izvedeli o delovanju in organizaciji Gorske reševalne službe. Ob večerih pa so nam člani nekaterih alpinističnih odprav prikazali zanimive diapozitive. Bivanje na Komni je bilo res poučno. Znanje, ki smo ga tu pridobili, pa za varen obisk gora samo po sebi še ne zadostuje. Potrebno ga je obnavljati in izpopolnjevati. Razvoj tehnike pušča svoje sledi tudi v svetu alpinizma. Spreminja in posodablja se oprema, ki služi obiskovalcu gora pri vzponih in reševanju. S tem pa se spreminja tudi način uporabe. Seveda ne gre brez izkušenj, ki jih človeku prinese čas in dejanja. MOJCA OBLAK Slovenski alpski svet in tabori Planinskega društva Vrhnika MO PD Vrhnika organizira v torek, 13. maja 1986, ob 20. uri v večnamenskem prostoru OS I. Cankar predavanje z diapozitivi. MO PD Vrhnika ima v svojem arhivu veliko diapozitivov, ki so jih njegovi člani posneli na vsakoletnih taborih in izletih. Med njimi je veliko.lepih posnetkov, zato smo se odločili, da iz njih sestavimo predavanje, s katerim bomo predstavili lepote slovenskega alpskega sveta in hkrati opisali potek največje akcije, ki jo MO organizira, tj. vsakoletni tabor. ■ Na predavanje so vabljeni vsi ljubitelji gora — udeleženci dosedanjih taborov in tudi tisti, ki bi se narri želeli pridružiti, saj lahko ob tem predavanju najbolje spoznajo zanimivost te akcije. Predaval bo Tomaž Cunder. "M -J«. * - *• MO PD VRIHNIKA ' ŠAHOVSKE VESTI Notranjski Pokal maršala Tita Šahovsko društvo Vrhnika jevnedeljo, 13. aprilavDomu JLA organiziralo moštveno prvenstvo za Pokal maršala Tita. Sodelovala so društva iz Postojne, Borovnice in Vrhnike. Najuspešnejši so bili domačini, ki so osvojili prva mesta v vseh konkurencah, s čimer so se uvrstili na republiško finalno tekmovanje. To bo v Mariboru med prvomajskimi prazniki. S turnirja za pokal maršala Tita. Stoji Vlado Nikolič, blagajnik ŠD Vrhnika, skromni in prizadevni delavec uprave društva. REZULTATI Člani: Borovnica : Postojna2:2, Vrhnika II.: Vrhnika 1.1:3, Borovnica: Vrhnika II. 1,5:2,5, Postojna: Vrhnika 1.1:3, Vrhnika I.: Borovnica3:1, Vrhnika II.: Postojna 3:1; vrstni red — 1. Vrhnika I. 6 (9), 2. Vrhnika II. 4 (6,5), 3. Borovnica 1 (4:5), 4. Postojna 1 (4). Članice: Vrhnika: Borovnica 1:1 (zmagala je Vrhnika zaradi boljšega rezultata na prvi deski) Mladinci: Vrhnika: Postojna4:0, Borovnica: Vrhnika0:4, Postojna: Borovnica 1,5:2,5; vrstni red— 1. Vrhnika4 (8), 2. Borovnica2 (2,5), 3. Postojna 0 (1,5). Hitropotezni turnir Hitropoteznega šahovskega turnirja, ki je bil po končanem moštvenem tekmovanju za Pokal maršala Tita v Domu JLA na Vrhniki, se je udeležilo okoli 50 šahistov iz notranjskih klubov oz. društev. Lahko bi rekli, da so bili prisotni skoraj vsi najboljši šahisti iz te regije. Izredno veliko presenečenje je pripravil Ven-ceslav Kostadinov, član ŠD Vrhnika, ki je zasedel prvo m^sto z bleščečim izkupičkom fpčk. .:.:■:;.>'."..■/.*,'>/ Vrstni red: 1. Kostadinov (Vrhnika) 9,2.-3. Gostiša (Vrhnika) in Jerič (Borovnica) 8,4. Arčon (Vrhnika) 6,5, 5. Mikac (Vrhnika) 6,6. Hajna (Postojna) 5, 7,—11. Miloševič, Kobal (oba Vrhnika), Krašovec, Hlad, Dekajn (vsiPostojna) 4, 12. Vošpernik (Vrhnika) 3,5. V tolažilni skupini je z maksimalnim možnim številom osvojenih točk zmagal Rom (Vrhnika) pred Jerebom (Vrhnika) itd. A. ARČON 22. Planinski tabor mladinskega odseka Planinskega društva Vrhnika — Tamar '86 V skladu z letnim programom Mladinskega odseka Planinskega društva Vrhnika razpisujemo prijave za 22. planinski tabor — Tamar '86 KRAJ IN ČAS Tabor bomo postavili v visokogorski dolini Tamar od 1. do 10. avgusta 1986. CENA Cena desetdnevnega taborjenja bo 10.000 din za člane in mladince ter 9.000 din za pionirje. V ceno so vključeni stroški prehrane, prevoza in organizacijski stroški. PRIJAVE Prijavite se lahko v pisarni Planinskega društva Vrhnika, Tržaška 12 vsak četrtek od 15. maja do 15. julija 1986 od 20. do 21. ure. Udeležencem tabora bomo omogočili, da stroške poravnajo v 3 (treh) obrokih. V primeru, da se prijavljeni tabora ne bo udeležil, mu vrnemo akontacijo, če se bo odjavil do 21.7.1986. Prijavijo se lahko vsi, ki so starejši od 10 let in so za tabor kondicijsko sposobni. Pogoj za udeležbo je tudi poravnana letna članarina. VODSTVO TABORA Pri vodenju tabora bodo sodelovali naslednji mladinski vodniki: Mirko Malneršič, Janez Rožmanec, Jože Verbič, Janko Verbič, Nika Šušteršič ter mladinski vodniki pripravniki: Polona Majer, Tatjana Debevec in Tomaž Štular. Kuhal bo Matija Barle iz Ljubljane. PROGRAM TABORA 1. dan — petek, 1. 8. 86 — prihod v tabor — namestitev po šotorih in urejanje okolice — spoznavanje udeležencev in razdelitev po četah 2. dan — sobota, 2. 8. 86 — izlet na Ciprnik Vzporedno z Vitrancem se nad Planico dviguje tudi 1745 m visok Ciprnik, s katerega se odpira krasen razgled na Ponce, Jalovec in Planico. Med dve in polurnim vzponom bomo preizkusili kondicijsko sposobnost udeležencev. — družabni večer s kresom 3. dan — nedelja, 3. 8. 86 — obiski staršev — razna športna tekmovanja 4. dan — ponedeljek, 4. 8. 86 — izlet na Sleme, Vršič in Malo Mojstrovko Preko Slemena 1991 m, Vratc 1807 m in Vršiča 1611 m se bomo povzpeli na Malo Mojstrovko 2332 m. 5. dan — torek, 5. 8. 86 Ob ogledu okolice Tamarja bomo spoznavali naravne značilnosti alpskega sveta (živalstvo, rastlinstvo). Ogledali si bomo tudi slap Nadiže in planiške skakalnice. 6. dan — sreda, 6. 8. 86 — izlet na Jalovec Skozi Ozebnik se bomo povzpeli na 2643 m visok si mbol slovenskega planinstva. 7. dan — četrtek, 7. 8. 86 — tekmovanje med četami — priprava tabornega ognja 8. dan — petek, 8. 8. 86 — izlet na Grlo in v gozdni rezervat Mala Pišnica, ki je redko obiskovana, a Izredno slikovita dolina JZ od Kranjske gore. 9. dan — sobota, 9. 8. 86 — izlet na Kotovo sedlo 2138 m — kres in planinski »krst« 10. dan — nedelja, 10. 8. 86 — ureditev tabornega prostora in odhod PREIZKUSNA TURA Preizkusna tura je za vse udeležence tabora obvezna. Organizirali jo bomo v mesecu juliju in sicer na Kofce—Veliki vrh. INFORMACIJE Vse informacije v zvezi s taborom dobite v društveni pisarni (Tržaška c. 12) vsak četrtek od 20,—21 ure Podatke o odhodu In pobiranju opreme bodo udeleženci dobili na.setanku udeležencev, ki bo v mesecu juliju, o katerem bodo vsi udeleženci pravočasno pismeno obveščeni. NAfiELNIK MO PD VRHNIKA l*ft>l5UST6RŠIČ - 1 1 W.' KLJUB ŽE PO TRADICIJI SLABI SEZONI SMUČARSKEGA TEKA NA VRHNIKI, SMO TOKRAT VSEENO LAHKO ZADOVOLJNI Z VZPODBUDNIM KONCEM Ob koncu sezone smučarskega teka S tem bi rad pohvalil ŠD Polž in vse starovrhniške prijatelje rekreacije za odlično pripravljeno občinsko prvenstvo. Še danes se sprašujem, kaj je bilo krivo, da udeležba ni bila številnejša. Lahko rečem, da mi je žal vsakega omahljivca, ki si je našel kakršenkoli izgovor, da ga takrat ni bilo na Stari vrhniki. Konec marca sem s pomočjo ZTKO Vrhnika sodeloval na 1. tečaju zi učitelje teka na smučeh pri nas. Skupaj s še 20 kandidati sem uspešni opravil zaključni izpit in se poln svežih idej vrnil iz Planice. Kaj bo torej no vega ha Vrhniki: — V načrtu je oživitev Sekcije za smučarski tek pri Smučarskem druš tvu Vrhnika. Sekcija si bo že za sezono 86/87 postavila velike cilje. Skoz tečaje hoje in teka na smučeh na Vrhniki in Ulovki bomo vrhniškim rekrea tivcem predstavili TEST INTERNACIONAL. Kaj je to? Test internacional I prišel k nam iz zibelke modernega smučarskega teka — Skandinavije. Ži pa predvsem zaradi pomanjkanja kadrov ni preveč zaživel. V zadnjeni času zaradi astronomskih cen alpskega smučanja postaja tek na smučejj ponovno vedno bolj popularen. Novopečeni učitelji smo si zato zadali cilj da test, ki je že nekaj let standard v Evropi, uveljavimo tudi pri nas. Kako! mora vsak voznik imeti svoj izpit in kakor tudi danes skorajda ni alpskegl smučarja, ki se svoje veščine ni naučil ali jo dopolnjeval v vsaj enem srnu] carskem tečaju, bomo tak tečaj organizirali tudi za hojo in tek na smučeh! Tečaji imajo velik pomen tako za začetnike kot tudi za že prekaljene tekal če. Ti so večinoma samouki in tako pri svojem teku nevede delajo polnj napak. Največkrat gredo te napake na škodo večje porabe energije p teku, včasih pa so lahko nevarne tudi za zdravje. Poleg pravilne tehnik teka bodo tečajniki v veliki meri deležni tudi strokovnih svetovanj s pc dročja mazanja smuči, izbire opreme ipd. Mlajši športniki pa se bodo srf čali tudi z vzgojo in kulturo teka na smučeh. Ob koncu tečaja se bodo vi udeleženci potegovali za bronasti znak smučarja tekača, tisti najboljši p še za srebrnega. Za zlati znak Testa internacional mora kandidat pokaza zares odlično znanje in obvladovanje tehnike. To na enem nekajdnevnei tečaju še ni mogoče doseči. Zlati znak bo od letos dalje tudi pogoj za vpi na tečaj za vodnika ali vaditelja teka na smučeh. Kaj več o testu interna cional prihodnjič. Legendarni skupinski posnetek: toliko Vrhničanov se je leto 1979 udeležilo 4. gorskega teka na Vršič — kaj pa sedaj? — Z uveljavljanjem testa pa cilji sekcije še niso končani. Takoj ko bc padlo dpvolj snega, bomo v vsaki krajevni skupnosti organizirali DAN HOJE IN TEKA NA SMUČEH. Ta dan bomo uredili tekaško smučino, na kateri bo ves dan strokovnjak, ki vam bo pomagal pri prvih korakih na snegu. Na voljo bo tudi nekaj opreme, ki si jo boste lahko izposodili. S tem želimo spodbuditi še tistih nekaj omahljivcev, ki se še niso odločili za tO vrsto rekreacije, naj se nam pridružijo. Vsem ostalim pa bomo postregli t informacijami, ki vas zanimajo. Zato akcijo bomo potrebovali precej pomoči tudi s strani krajevnih skupnosti. Le-te naj bi namreč že med poletjem in v jeseni z našo pomočjo opravile trasiranje proge — to je postavljanje mostov čez jarke, sekanje grmovja, ipd., da bodo motorne sani brez težav/' potegnile smučino. Podrobneje bodo o tem KS oz. njihova športna društva še posebej obveščena. — Na račun rekreacije pa ne bomo pustili ob strani tudi tekmovalni! ambicij. Že takoj jeseni, v začetku septembra, bomo začeli z rednimi tre ningi mladih smučarjev tekačev. Na osnovni šoli bomo izvedli anketo < priključitvi, vse možne kandidate pa skupaj z njihovimi starši (brez njihov« vsaj moralne podpore in sodelovanja vsekakor ne bo šlo!) povabili na sestanek. Takrat se bomo natančno pogovorili o planu, treningih, obvezno stih, skratka o vsem, kar vas bo zanimalo. Delo bo resno, planirano zi vsako starostno skupino posebej. Predpogoj za uspeh je redno sodelovanje na treningih že od samega začetka. Starše zato že sedaj vabim, na vpišejo svoje otroke. Hkrati vabim tudi starejše tekmovalce in rekreativce da se nam pridružite na treningih, katerih urnik bomo objavili v Našem časopisu. Z veseljem vam bomo pomagali! — Še nekaj za ljubitelje maratonov in drugih množično-rekreativnih akcij: že dalj časa se pojavlja ideja, da bi se na take prireditve Vrhničani odpravljali organizirano, skupaj in ceneje. To nam bo v okviru sekcije lažje; uspelo, seveda pa pričakujemo vaše predloge in pobude. Čez pomlad in poletje bo tudi na občinskem nivoju organiziranih nekaj rekreativnih akcij: Vrhničani — rekreativci in tudi tisti, ki to še hočete postati — pogovorite se med sabo, kaj si še želite od sekcije. Kaj menite o dobro organiziranem pohodu, bolje rečeno »vandranju« na tekaških smučeh na primer od Ulovke do Rovt (Treh kraljev) in nazaj, ali pa kar iz Kranjske gore v Tamar? Tudi ta netekmovalna oblika rekreacije je drugod vedno bolj popularna -I ali bi lahko zaživela tudi na Vrhniki? Sporočite nam tudi druge svoje ideje. Sekcija brez vas ne more obstajati, zato je in bo vsako sodelovanje na moč' dobrodošlo! Športni pozdrav.j tekaški navdušenec Zoran Grom. Spomladanski vojaški kros Tradicionalni spomladanski kros vojakov in starešin Iz vojašnice .Ivan Cankar je tudi tokrat zbudil veliko zanimanja med ljubitelji teka v naravi. Udeleženci so tekli v vojaški obleki in vojaških čevljih, zato so morali vložiti ka' malo več moči in naporov. Priznati moramo, da so vojaki in starešine pokazali dobro fizično pripravljenost O tem govori tudi podatek, da je bila tekma zanimiva in da so se za zmago borili še zadnjih metrih, saj je prvih šest tekmovalcev uvrščenih v samo 10 sekundah. Zmagal je vojak Samir Kamenčki, ki je drugod' vrščenega Neziča prehitel za 2 sekunrf-J Razvrstitev: 1. Kamenčič8,18, 2. Neztfj 8,20, 3, Spur 8,24, 4. Kočevski 8.25, H R«dovic8,2«; 6. ŠčakieSiSB:, 7."šarc.B,30 ,c* Samir Kamenčić lec Bh M. v: APRIL 1986 I6 - NAŠ ČASOPIS Na podlagi 24. člena Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika za obdobje 1981—85 in 3. člena Pravilnika o dodeljevanju stanovanj, zgrajenih iz sredstev vzajemnosti za kadre v občini Vrhnika, razpisuje Samoupravna stanovanjska skupnost Vrhnika 4. NATEČAJ * ZA DODELITEV KADROVSKIH STANOVANJ Natečaj razpisujemo za: — eno dvosobno stanovanje bloku V-1 Vrtnarija izmeri 57,01 kv. m v stanovanjskem ta Pravico pridobitve stanovanja za kadre imajo OZD družbenih dejavnosti na območj u občine Vrhnika, ki združujejo sredstva vzajemnosti v Samoupravni stanovanjski skupnosti Vrhnika. OZD, ki žele pridobiti stanovanje po tem natečaju, morajo vlogi priložiti: — dokazila, da namenjajo del CD za reševanje stanovanjskih vprašanj svojih delavcev (najmanj 2,47 % BOD), — izjavo, da bodo stanovanje namenili delavcu, katerega naloge in opravila so usklajena v okviru družbenega plana občine, ki nima lastnega stanovanja ali stanovanjske hiše, — izjavo, da bo stanovanje dodeljeno v skladu s stanovanjskimi standardi, dogovorjenimi z družbenim dogovorom o zagotavljanju in usklajevanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu SR Slovenije, — dokazilo, da OZD sama v doglednem času ne more rešiti stanovanjskega vprašanja delavca, za katerega želi pridobiti stanovanje. Prednost pri dodelitvi stanovanja imajo OZD, ki združujejo več sredstev za reševanje stanovanjskih vprašanj svojih delavcev (več kot 2,47 % BOD). Vloge sprejema strokovna služba Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika, Cesta gradenj 1, Rok za prijavo je 15. 5. 86 Nepopolnih vlog ne bomo obravnavali. O izidu natečaja bomo prosilce pismeno obvestili. Komisija za dodelitev kadrovskih stanovanj Predsednik Stane URHl.r. DELOVNA SKUPNOST SKUPNE STROKOVNE SLUŽBE SIS OBČINE VRHNIKA ZAPOSLIMO Cistilko za nedoločen čas s polnim delovnim časom za delo v Cankarjevem domu (ZKO) Vrhnika. Prijave pošljite na naslov: Komisija za delovno razmerje DS SSS SIS obč. Vrhnika, Ulica 6. maja 1. OSNOVNA ŠOLA LOG — DRAGOMER ŠOLSKA ULICA 1 61351 BREZOVICA—DRAGOMER RAZPISUJE naslednja dela in naloge: — pomočnika kuharja — dve snažilki Delo je za nedoločen čas (stalna zaposlitev) s polnim delovnim časom. Delo v kuhinji je samo dopoldne od 6.00—14.00, čiščenje pa poteka od 14.00 do 22.00 oz. po dogovoru. Osebni dohodek je za naštete naloge od 65.000 do 66.000 din. Nastop dela takoj. ti it 3-( K 3- »ŽITO« LJUBLJANA TOZD PEKARNA VRHNIKA Obrat pekarna Vrhnika, Idrijska c. 12 objavlja naslednja prosta delovna mesta: — en delavec v proizvodnji kruha in peciva — enostavna dela pogoj: končana osnovna šola, zaželjene delovne izkušnje na podobnih delih Delovno razmerje sklenemo za določen čas (eno leto) — nadomeščanje delavca na odsluženju vojaškega roka. Obrat slaščičarna Vrhnika, Idrijska c. 12 — tri delavke v slaščičarni pogoj: K V slaščičarka, zaželjene delovne izkušnje i Obrat slaščicama Rakek, Trg padlih borcev 2 a, RAKEK —• Ena delavka v slaščičarni pogoj: KV slaščičarka, zaželjene delovne izkušnje Delovno razmerje za slaščičarke sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in dvomesečnim poskusnim delom. Rok prijave je 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni. STANOVANJA NI. l, •C 1. BEŽIGRAD GRADBENO PODJETJE BEŽIGRAD LJUBLJANA mmituiw?< TOZD Servisne dejavnosti gradbene operative Cesta na Brod št. 1 61231 ČRNUČE — Ljubljana Obveščamo delovne organizacije in občane, da prodajamo proste zmogljivosti za izdelavo betona, malte in železokrivskih storitev po konkurenčnih cenah. Izposojamo tudi gradbeni inventar za opažanje in fasadne odre. Graditeljem nudimo celotno ponudbo izdelave armature s polaganjem in vgradnjo betona s črpalko (v tem primeru prometni davek ni obračunan). Izvajamo tudi prevoze na delovišča in sicer s kamioni in.av-tomešalci ter dela z gradbeno mehanizacijo. Vsa naročila sprejemamo na sedežu TOZD Servisne dejavnosti, Cesta na Brod št. 1, Črnuče pri Ljubljani. Sprejemamo tudi telefonska naročila po telefonu št. 371-421, 373-061. VSEM OBČANOM OB PRAZNIKU »1. ISKRENO ČESTITAMO! MAJU« Na podlagi 25. člena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika, 38. in 39. člena Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika za srednjeročno obdobje 1986'—1990 in 10. člena Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti, razpisuje Samoupravna stanovanjska skupnost Vrhnika. w 13. NATEČAJ ZA PRIDOBITEV POSOJIL IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV VZAJEMNOSTI V LETU 1986 Natečajna vsota je 33.308.500 din. Od skupne vsote namenjamo: — za nakup družbenih stanovanj 13.308.500 — za nakup, gradnjo ali adaptacijo individualnih stanovanjskih hiš oz. stanovanj 20.000.000 Pravico do pridobitve posojila imajo: 1. TOZD ali DS, ki: — začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za planiran obseg stanovanjske gradnje, ki vrednostno ni večji od 2 % celotne mase BOD v tem obdobju, — združujejasredstva vzajemnosti ali so zaradi slabih poslovnih rezultatov začasno oproščene tega združevanja v Samoupravni stanovanjski skupnosti, — so sprejele samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, usklajene z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in družbenim dogovorom s tega področja, — predložijo plan, v katerem je plan dohodka, finančni plan in plan financiranja stanovanjske gradnje in prenove, — imajo program reševanja stanovanjske problematike svojih delavcev, — sprejmejo na ustrezen način obveznosti zagotavljanja lastne udeležbe, vračilo anuitet in izpolnjujejo obveznosti iz že odobrenih kreditov — bodo delavcem dodeljevali standardna stanovanja, — niso v preteklem letu prekoračili družbeno dogovorjenih meril za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke, — gradijo ali kupujejo stanovanja v okviru programa stanovanjske gradnje Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika, — z nakupom stanovanja rešujejo obveznosti za mlade družine. 2. Delavci, ki združujejo delo v samoupravnih organizacijah in skupnostih iz prve točke, ki z namenskim varčevanjem, na osnovi katerega bodo ali so dobili posojilo, zagotavljajo lastno udeležbo. 3. Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, in pri njih zaposleni delavci, ki združujejo sredstva vzajemnosti pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Vrhnika in ki za stanovanjsko gradnjo namensko varčujejo pri banki in bodo na osnovi tega pridobili stanovanjsko posojilo ter zagotovili lastno udeležbo. 4. Upokojenci in invalidi, ki za stanovanjsko graditev namensko varčujejo pri banki in bodo na osnovi tega pridobili stanovanjsko posojilo in zagotovili lastno udeležbo. Pogoji za pridobitev posojila: 1. TOZD in DS lahko pridobijo posojilo, če: — zagotavljajo lastno udeležbo, — združujejo sredstva stanovanjskega sklada pri banki. 2. Individualni prosilci lahko pridobijo posojilo, če: — zagotavljajo lastno udeležbo, — namensko varčujejo pri banki najmanj 24 mesecev. Posojilo odobravamo: 1. OZD in DS največ za 10 let in 6% obrestno mero. 2. Individualnim prosilcem za največ 20 le^po 5 % obrestni meri. Anuitete se po 5 letih odplačevanja povečajo za 12,5 %, po 10 letih odplačevanja pa za nadaljnjih J 2,5 %. Najvišja skupna vsota vseh posojil za individualno gradnjo ne more presegati 60 % od predračunske vrednosti stanovanjske hiše (ki ne sme presegati 90 kv. m), pri zadružni gradnji je mejni znesek 75 % in 80 % pri nakupu etažnega stanovanja. Vloge za pridobitev posojila: * TOZD in DS morajo vlogi priložiti: — srednjeročni plan reševanja stanovanjskih potreb svojih delavcev, , ■— finančni načrt in načrt financiranja stanovanjske gradnje, prenove ali nakupa stanovanj v letu 1986, — dokazilo, da v preteklem letu niso kršili dogovorjenih meril za oblikovanje OD, — dokazilo o združevanju stanovanjskega sklada pri banki, — kupoprodajno ali soinvestitorsko pogodbo. Individualni prosilci morajo izpolniti poseben obrazec »Zahtevek za posojilo«, ki ga dobijo pri LB Gospodarski banki, enoti na Vrhniki, zraven pa priložiti: — gradbeno dovoljenje, — izpisek iz zemljiške knjige, — dokazilo o namenskem varčevanju, — potrdilo o zaposlitvi, — potrdilo o skupnem dohodku gospodinjstva, — potrdilo o skupnem gospodinjstvu, — izjavo o že odobrenih kreditih, — potrdilo o članstvu v stanovanjski zadrugi (obrazec se dobi hkrati z obrazcem vloge) Vloge sprejema strokovna služba Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika, Cesta gradenj 1 do 31. 5. 1986. Nepopolnih in nepravočasno vloženih vlog ne bomo obravnavali. O izidu natečaja bomo prosilce pismeno obvestili. Odbor za graditev in prenovo Predsednik Miha TOMINC, l.r. KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA OPEKARSKA 55, 61360 VRHNIKA ODBOR ZA MEDSEBOJNA DELOVNA RAZMERJA KOMUNALNEGA PODJETJA VRHNIKA objavlja prosta dela oziroma naloge: 1. MINERSKA DELA 2. STROJNOKLJUČAVNIČARSKA DELA 3. VODOVODNOINŠTALATERSKA DELA 4. PK KOMUNALNA DELA ' Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja izpolnjevati še naslednje pogoje: — pod I: poklicna šola ustrezne smeri, tečaj za KVgradbenega minerja, izpit iz varstva pri delu — pod 2: poklicna šola ustrezne smeri, vozniško dovoljenje »B« kat. — pod 3: poklicna šola ustrezne smeri, vozniško dovoljenje »B« kat. Kandidati bodo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov podjetja v roku 15 dni po objavi. ZAHVALA Ob smrti moje mame Katarine Rupnik iz Žibrš se zahvaljujem dr. Rožmančevi, sestram negovalkam Doma upokojencev na Vrhniki, vsem, ki so ji kakorkoli pomagali, predvsem ZB Tabor Gornji Logatec, tov. Krasni za poslovilni govor, bratrancu Pavlu za poslovilne besede, vsem darovalcem cvetja, pevcem, gospodu župniku, vsem sorodnikom, znancem in ostalim, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: hčerka Štefka z družino in drugi njeni Ob boleči izgubi naše mame Marjance Petrič iz Blatne Brezovice 2 se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v času njene bolezni kakorkoli pomagali. Posebna zahvala sosedi Francki za vso pomoč. Zahvala velja vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ji darovali cvetje, nam v težkih trenutkih pomagali in z nami sočustvovali. Iskrena hvala kolektivu »Usnjene konfekcije«, VO Partizan, PLAMAS, Gasilskemu društvu Blatna Brezovica, duhovniku za obred in govorniku za poslovilne besede. Vsem iskrena hvala. Vsi njeni! ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega ata Frančiška Jazbarja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili k poslednjemu počitku in mu darovali cvetje. Še posebej pa velja zahvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, ter Gasilskemu društvu Zaplana. Zahvala vsem drugim Gasilskim društvom, ki ste se s prapori poslovili od našega ata, zahvala tudi Čebelarski družini Vrhnika. Žalujoči: žena, hči, sinovi in vnuki ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame Elizabete Malovrh se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, ki ste jo obiskovali v njeni težki bolezni. Iskrena hvala dr. Kogoju, sestri Majdi in Lojzki, ki ste ji nudili pomoč in oskrbo na domu. Prav lepa hvala Gasilskemu društvu Sinja gorica za pomoč in sodelovanjem, vsem, ki ste se poslovili od nje, ji darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi gospodu župniku v Št. Joštu za lep obred in pevcem za zapete pesmi Hvala vsem skupaj. Žalujoči hčerka Ivanka, sinova Vinko in Martin ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta in starega očeta Antona Jordana se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki ste ga zadnjič pospremili, darovali cvetje ter kakorkoli pomagali. Hvala tudi za poslovilne besede ob odprtem grobu in duhovniku za obred. Žena Rozalija ZAHVALA Ob boleči in mnogo prezgodnji izgubi sestre in tete Lojzke Bizjak se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, bivšim sodelavcem Lekarne Miklošič in znancem, ki so nam bili v pomoč, nas tolažili, darovali cvetje in jo pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala tudi govornici za lepe poslovilne besede. Žalujoči vsi njeni Svečana zaobljuba V prisotnosti predstavnikov družbenopolitičnih organizacij mladincev, pionirjev, staršev in prijateljev mladih vojakov je bila v vojašnici Ivan Cankar svečanost, na kateri so mladi vojaki obljubili zvestobo domovini. Prisotne je nagovoril starešina Rifat Šehovic. Svečana zaobljuba pa ima v tem trenutku še posebno vrednost: resolucijske opredelitve in cilje moramo doseči s skupnimi močmi. V letu kongresov tudi komunisti JLA prispevajo k čvrstejši in močnejši ZK, da iz težav stopimo z izkušnjo več in da bo bratstvo in enotnost temelj, na katerem bomo gradili bodočnost domovine. M. A. Gozdarji proti lubadarju Žled, ki je v lanskem letu pustošil po naših gozdovih, je polomil veliko drevja, še več dreves pa je samo poškodoval. Tako poškodovana drevesa so fiziološko oslabela, zato se težje branijo pred napadi raznih škodljivcev. Pri iglavcih je najbolj nevaren veliki smrekov lubadar. To je žuželka, velika največ 5mm. Najraje napada oslabela drevesa. Prehranjuje se tako, da se zajeda pod lubje smrek, kjer se hrani in razmnožuje. Luba-darji, ki so se razvili v leglu pod lub- jem, odletijo iz legla. Poskušajo si ustvariti novo leglo na drugem drevesu. Smreka se brani pred napadi velikega smrekovega lubadarja tako, da s smolo zaliva rane, v katerih je lubadar. Drevo, ki ga je hkrati napadla množica lubadarjev, ne more proizvesti dovolj smole, zato propade. Zato so začeli gozdarji razmišljati, kako bi razredčili populacijo lubadarja do take mere, da bi drevesa sama lahko zavračala njihove napade. V preteklosti so postavljali posebna drevesa. Danes pa se poslužujejo spoznanj sodobne biologije. Samica velikega smrekovega lubadarja namreč izloča poseben vonj, s katerim privlači samce. In prav s takim umetno izdelanim vonjem je prepojen pivnik, ki je obšen v notranjosti posebne cevi. Samci ga zavohajo, priletijo na z žagovino obloženo cev v dobri veri, da je nekje v bližini samička. Nato zlezejo skozi odprtine v notranjost. Ker pa je notranja stran cevi popolnoma gladka, zdrsnejo po cevi v kozarec z vodo in se utopijo. Na kraju še: če boste v gozdu naleteli na tako cev, vas prosimo, da se je ne dotikate. Gozdarji in bližnje smreke vam bodo za to hvaležni. J. V. Tek in pohod po mejah KS Drenov grič športno društvo Dren z Drenovega griča organizira tradicionalni tek in pohod »Po mejah KS Drenov grič«, za vse kategorije. Tekmovanje bo 2. maja ob 1,5. uri, start v športnem parku. Prijave bo organizator prejemal na dan tekmovanja od 14. ure v prostorih ŠD Dren. Pohod in tek veljata za TRIM priznanje ZTKO Vrhnika. Po tekmi bo družaben večer. Vabljeni Naš časopis — Glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika — ureja uredniški odbor: Marina Jereb (predsednik), Vida Curk, Milorad Borčič, Jakob Su-sman, Milan Selan, Cvetka Glumac, Franc Petelin (glavni in odgovorni urednik), Ivan Žitko tehnični urednik) .....Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika — Številka žiro računa: 50110-678-54000 — Telefonska številka uredništva: 751-325 — Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Po mnenju Sekretariata za informacije v IS SRS na podlagi 7. točke prvega odstavka 26. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316-72) je Naš ča--sopis oproščen prometnega davka. Železokrivstvo Izdelovanje in polaganje vseh vrst armatur (nosilci, stebri, plošče). Popoldanske usluge Brus Srečo Kake 21 a Logatec Neveste in ženini! Izdelujemo poročne konfete (poročne spominke). Priporočamo se! Naročila na telefon: 752-069 —popoldne Spačkarji se spet pripravljajo na srečanje Malokdo med nami ve, da po celem svetu obstajajo številni klubi, kl združujejo lastnike in ljubitelje cl-troenovih vozil, posebno spačkov. Več kot dve desetletji imamo takšno organizacijo tudi pri nas. Imenuje se YU AS klub (kar naj bi pomenilo YU ami-spa-ček klub) s sedežem v Beogradu in združuje sekcije po raznih mestih Jugoslavije. Njih pretežna večina je v Sloveniji, lansko leto pa smo njihovo število okrepili tudi Vrhničani s svojo sekcijo. Ena poglavitnih dejavnosti YU AS kluba je udeleževanje njenih članov na mitingih, ki jih organizirajo klubi in sekcije pri nas in v svetu. Tu spoznamo nove prijatelje, nove kraje in si izmenjujemo izkušnje pri krpanju naših vse bolj starih in onemoglih ljubljencev. Na vsaki dve leti pa kakšen velik klub pripravi svetovno srečanje in na kratko bi vam orisal udeležbo Vrhničanov na zadnjem izmed njih, ki je bilo lansko leto v Veliki Britaniji. Izpred Mantove so na pot krenila štiri vozila, resda z enodnevno zamudo, saj je en član ekspedicije šele prejšnji dan z velikimi težavami opravil tehnični pregled spačka, pa tudi ostali smo imeli od »šraufarije« črno obrobljene nohte. Štirje pari, Nataša in Milan, Jožica in Viktor, Andreja in Tomo ter Niko in Tomaž, smo s tesnobo v srcih pred neznano, dolgo potjo zrli v zemljevide, hkrati pa si želeli v pričakovanju nepozabne avanture čimprej zapustiti domače kraje. Pot nas je vodila preko Korenskega sedla, Avstrije do nemške meje. Tam je carinik dva naša prijatelja postavil pred plakat, na katerem je bilo več oseb, na vrhu pa je pisalo TERORISTEN. Kljub opazovanju z vseh strani mu nikakor ni uspelo najti kake podrobnosti s hudodelci in z dobro skrito SLIVOVVITZ smo jo srečno odnesli naprej. Kar nekoliko dolgočasno se je bilo v oblačnem vremenu s spačkovo hitrostjo pomikati po širokih nemških avtocestah. Kljub temu pa smo 722 km do Karlshrueja pustili prvi dan za sabo. Naslednji dan smo si ogedali Luxem-burg, spali pa smo že v Belgiji v tudi v ta namen preurejenih spačkih. Kaj dobesedno pomeni simbol »odprta meja« smo spoznali, ko smo v državah Beneluxa zaman iskali kakšne »rampe« ali carinike. Le po avtokarti smo ugotovili, da s.može na Nizozemskem. Dva dni smo preživeli pri prijateljih v Rotterdamu, ki smo jih spoznali že leto prej na srečanju na Češkoslovaškem. Izdatno so poskrbeli za naše želodce, porabi ii pa smo jim tudi nekaj sto litrov vode za prepotrebno tuširanje. Dogovorili smo se še, da nam obisk vrnejo letos na srečanju na Vrhniki in že smo hiteli proti Antvverpnu. Z dolgočasne avtoceste smo zavili na stranske poti in si ogledali znamenite mline na veter. Sedaj razumem, zakaj ni Don Kihot v boju z njimi nikoli zmagal, saj so nekateri veliki kot večnadstropne hiše. Počasi smo napredovali proti belgijskemu Ostende-ju. Po radiu smo izvedeli, da v bližnjem mestu, mimo katerega smo se peljali, poteka velik miting nacistične stranke in kot pripadniki »manjvredne rase« smo v križišču zavili v nasprotno stran. Končno smo zagledali Veliki kanal in večnadstropni trajekt, na katerega bi spravil na primer vse Borovničane z avtomobili vred. Odhod smo imeli ob polnoči, vozili smo se štiri ure, in ob treh ponoči smo prispeli na Otok..; če se vam račun ne izide, naj vam povem, da smo morali vmes, zaradi časovne razlike, pomakniti kazalce za eno uro nazaj. Prvi šok na kraljevih tleh smo doživeli, ko nas je carinik ogovoril v lepi slovenščini, drugega pa, ko smo začeli vo- : žiti po levi strani. Najprej smo imeli slab občutek, posebno na križiščih, saj so vsa speljana v obliki otokov. Kmalu pa smo se navadili oziroma morali navaditi, saj so večkrat škripale zavore, vozniki pa so nam hupali in nam pomilovalno s prsti kazali: »Spravite se že vendar na pravo s'ran ceste!« Za nami so ostajala tipična angleška mesta: Dover, Hastings, Brighton, Southampton; ljubke hišice in lepo urejena okolica. V Dorchestru, enem od zbirališč za skupni odhod na svetovno srečanje, je bilo parkirano že nekaj stocitroenovih avtomobilov. Pri spoz- navanju smo poskušali razne svetovne alkoholne sp< cialitete in kmalu smo precej »obnemogli« pospali. A vedati pa moram še, da je naša slivovka požela ogromrv priznanje in hitro smo z njo zasloveli po celem kampu. K smo si zjutraj z njo umili zobe in »zobno pasto« ponud tudi drugim, smo se postavili v dolgo kolono in hupajoč' vseh trobil vozili po angleškem podeželju proti našerfl cilju, Chaltenhamu. Končno se je pred nami razprostrl v« ličasten pogled, velik hipodrom, velikanski šotori ter oW> 1200 spačkov z vsemi njihovimi možnimi variacijami. Tl smo se našli tudi z ostalimi spačkarji iz Jugoslavije in hit' smo postavili svoj tabor. V petdnevnem bivanju v kamp smo spoznali veliko novih prijateljev, občudovali skofl na neverjetne načine okrašene in preurejene spačke, s' udeleževali tekmovanj, s kulturnim programom pa sn* predstavili tudi našo domovino. Svetovno srečanje sef nadaljevalo še cel mesec po raznih predelih Anglije' Škotske, nas pa je pomanjkanje časa in denarja poča! obračalo proti domu. Novopečeni prijatelji smo si obljub li, da se čez dve leti ponovno srečamo na naslednjem sv1 tovnem srečanju na Portugalskem (globoko upam, & nam ZIS in dinar tega ne bosta preprečila). Vračali smo se skozi staro univerzitetno mesto Oxfo' do prestolnice Londona. Tudi tu smo izkoristili gostoljubi' prijateljev, ki so nam radi razkazali vsaj osnovne znam* nitosti mesta. V petih dneh smo prekrižarili vse mesto zabaviščnega predela Soho, do črnskega Brixtona svojo reggae glasbo, katere značilni ritem valovi iz vsa*' prodajalne. Enkratna doživetja nam bodo za ved" ostala v spominu, prav tako slabo in mrzlo vreme, ki je spremljalo vso pot domov preko Belgije, Luxemburgs Francije in Švice. Medtem ko je bilo pri nas 38 stopinj C& zija v senci, smo se v Angliji tresli pri enajstih, v Svid P1 nas je na prelazu celo presenetil sneg! V Baslu in LU cernu smo mimogrede pozdravili nekaj starih prijatelj«' in si ogledali nekaj muzejev ter trgovin. Po treh tednih, neprestanimi menuji, pripravljeni i> najrazličnejših konzerv, umazani in naveličani, smo sf končno vrnili domov. Trije spački in visa so uspešno p1* stali 4260 Rm ter nas prepeljali skozi deset držav. Prilf teljsko smo jih pogladili in jih parkirali na zaslužen p°* tek. TODA — ne za dolgo, kajti pridobljene izkušnje fl*" bodo vodilo za nove pustolovščine, ki jih prinašajo po*" vanja. . TOMO PETEl-|n tud C prir ene rtih r