TEKSTILNI OBRAT BOHOVA IZ VSEBINE: Ocena poslovanja v naši DO v letu i 986 Obisk v Tekstilnem obratu Bohova Naše zamisli so se uresničile Še dva meseca do konca naporne sezone Pred volitvami v organe upravljanja OCENA GOSPODARJENJA V NAŠI DELOVNI ORGANIZACIJI V LETU 1986 PRAV V TEH DNEH V VSEH DELOVNIH ORGANIZACIJAH OBRAVNAVAJO IN SPREJEMAJO POSLOVNA POROČILA ZA LETO 1986. GRE ZA TAKO VSEBINSKE KOT FINANČNE KAZALCE GOSPODARJENJA V PRETEKLEM POSLOVNEM LETU. KER SMO V NAŠI DELOVNI ORGANIZACIJI ŽE NA ZBORIH DELAVCEV IN DELAVSKIH SVETIH DOVOLJ PRODORNO OBRAVNAVALI POSLOVNO POROČILO IN ZAKLJUČNI RAČUN, SE V TEM PRISPEVKU OMEJIMO BOLJ NA GLOBALNO OCENO 'POSLOVANJA, KI JE BILO V PRETEKLEM LETU ZARADI ZNANIH VZROKOV ZELO OTEŽKOČE-NO. Delovna organizacija DINOS je v letu 1986 prodala 228.769 ton blaga. Od tega smo zbrali, predelali in prn dali 218.250 s.kun darnih surovin in posredovali v promet 10.519 ton repromaterialov. Skupno smo količinsko povečali prodajo glede na leto 1985 za skoraj 5 %. Za zastavljenim planom količin pa smo zaostali za manj kot 1 %. V TOZD Priprava odpadnih surovin smo v lanskem poslovnem letu prodali 224.771 ton sekundarnih surovin in repromaterialov. Od te količine smo prodali na domačem trgu 194.878 ton in izvozili 21.898 ton sekundarnih surovin. Količinsko realizacijo smo v primerjavi z letom 1985 povečali za 4,5 %, za planom pa smo zaostali za 0,9 %. Kljub zaostanku za planom lahko ocenjujemo dosežene rezultate kot uspešne, saj je bil plan smelo zastavljen. V TOZD Tekstilka je dosežena količina predaje 3998 ten, kar predstavlja 100 % doseganje plana. Od tega smo 421 ton tekstilnih sekundarnih surovin izvozili, kar predstavlja 10,5% ce- lotne realizirane količine. Leto 1986 je prvo leto novooblikovane TOZD Tekstilka po združitvi z DO Tekstilka. Dosežena eksterna količina prodaje je neprimerljiva z doseženo količino v predhodnem letu, ker je prvotni blagovni promet med TO Ljubljana in DO Tekstilka sedaj prešel v medobratovni interni promet. In kako ocenjujejo lansko poslovanje vsi trije direktorji: generalni direktor delovne organizacije DINOS Vladimir Kralj, direktor TOZD POS Marjan Razpotnik in direktor TOZD Tekstilka Stanislav Pesjak? Vladimir KRALJ — generalni direktor DO DINOS Gospodarjenje v letu 1986 je bilo brez dvoma eno najtežjih v zadnjih desetih oziroma petnajstih letih. Kljub temu lahko ocenim, da je bila ena, če se smem izraziti v športnem žargonu, najboljših „sezon" glede na vse pogoje gospodarjenja, ki so nam bili na voljo. Tu mislim predvsem na cenovno politiko in na vse druge pogoje, ki so prevevali ba- zično predelovalno industrijo glede nerednih plasmajev. K sreči imamo čedalje večjo kakovost sekundarnih surovin in smo bili lani ena redkih delovnih organizacij v okviru naše dejavnosti, ki praktično ni imela zastojev prodaje in zalog. Dosegli smo sicer manj dohodka kot v letu 1985, kar pa ni zaskrbljujoče, saj v tem času lahko sami sebi rečemo, da smo se uspešno vključevali v izvajanje določil za odpravo motenj v jugoslovanskem gospodarstvu, ker nam zavoljo tega ni bilo dano, da bi lahko prišli do cenovnega povečanja. Vse, kar smo dosegli, smo dosegli z notranjimi rezervami, s skrbnimi plasmaji in distribucijo, in to je odgovor kazalcem uspešnosti poslovanja, ki so sicer v svojih procentualnih vrednostih relativnih številk v indeksih nižji kot v letu •1985, kar pa ni merilo, ali je naša delovna organizacija poslovala uspešno ali ne. Naj še enkrat poudarim, da je bilo poslovanje v preteklem letu glede na vse hujše pogoje gospodarjenja uspešnejše in boljše kot v letu 1985. Marjan RAZPOTNIK - direktor TOZD POS V lanskem poslovnem letu smo v celoti gledano pod načrtovanim fizičnim obsegom, ki smo si ga zastavili z letnim planom, čeprav smo v tekoči proizvodnji dosegli izjemno dober rezultat s povečano produktiv- nostjo in seveda z odločilnim povečanjem kakovosti, ki se odraža v višjih stopnjah predelave zbranih odpadkov v sekundarne surovine. Takšno kakovost smo dosegli predvsem z boljšim izkoriščanjem tehnoloških kapacitet in seveda tudi z uporabo znanja in izkušenj, nabranih v prejšnjih obdobjih. Kljub nekaterim težavam v lanskem poslovnem letu v naši temeljni organizaciji (poizkusna proizvodnja na terminalu v Celju, zamude pri gradnji, cenovna politika in drugo) pa so poslovni rezultati dokaj ugodni. Posamezni kazalci s prejšnjimi obdobji so težko primerljivi. Poleg tega smo napravili odločilne korake v napredku naše dejavnosti ter si s tem povečali ugled naše delovne organizacije v obstoječem ekonomskem prostoru. Škoda je le, da nismo izkoristili vseh možnosti s še bolj strokovno podprtim in prizadevnim delom, predvsem na področju širjenja zbiralne mreže in pri združevanju kapacitet za učinkovito predelavo zbranega blaga. To pa so notranje rezerve, ki jih bomo morali aktivirati v prihodnjih ob-odbjih. Stanislav PESJAK - direktor TOZD TEKSTILKA V letu 1986 smo dosegli relativno slabše poslovne rezultate. Vzroki so zunanje narave. Ob približno 100% inflaciji smo uspeli doseči le 23 % večji celotni prihodek, resda ob 7 % manj- Seje strokovnega sveta TOZD POS so namenjene v glavnem dogovorom za povečanje kakovosti in produktivnosti dela šem številu zaposlenih. Osnovni razlog nizke vrednostne realizacije je stagnacija prodajnih cen, saj se je poraba oziroma povpraševanje po sekundarnih surovinah zaradi pocenitve energije v svetu in s tem nižje ravni ceh primarnih" surovin zelo zmanjšalo. Zadržali smo sicer nižji nivo nabavnih cen koristnih odpadkov, vendar pa so stroški proizvodnje nezadržno rastli. Poslovne rezultate o seveda bremenili tudi osebni dohodki, ki so rastli približno z inflacijsko stopnjo, vendar pa počasneje kot povprečni v gospodarstvu SR Slovenije. Upoštevaje pogoje gospodarjenja je bilo naše poslovanje ne glede na prikazane rezultate dobro. Kljub najtežjim pogojem gospodarjenja zadnjih let smo bili investicijsko zelo uspešni, uspeli smo uvoziti kompletno avtomatsko linijo za pripravo regenera-tov, kar nam zagotavlja uspešnejše poslovanje v naslednjih letih. Naša najpomembnejša skrb v letu 1987 je kakovostnejša in višja stopnja priprave sekundarnih surovin, ki naj pospeši njihovo uporabo v industriji, tako da bi dosegli približno ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem ter poslovne rezultate, ki bodo vsaj približno skladni z našimi prizadevanji in delovno storilnostjo. Ocena o gospodarjenju pa ne bi bila popolna, če ne bi k njej dodali še izjave vseh vodij organizacijskih enot, ki takole razmišljajo o gospodarjenju v preteklem letu: Stane Rebrača — v. d. vodje Predelovalnega centra Ljubljana V letu 1986 smo izboljšali delovne pogoje: varstvo pri delu, družbeno prehrano, informiranost in rekreacijo. Lahko trdim, da so podani vsi pogoji za povečanje fizičnega obsega proizvodnje in predelave kvalitetnega vložka — sekundarnih suro- vin ob uvajanju boljše tehnologije racionalnejše proizvodnje in koristnih predlogov moramo doseči večji čisti dohodek na enoto proizvoda. V danih pogojih smo gospodarili dobro, pogrešamo pa sprotne podatke spremljajočih stroškov, ki vplivajo na ceno proizvoda predelane sekundarne surovine. Pričakujemo čimprejšnjo elektronsko obdelavo podatkov in sprotno spremljanje stroškov, ki vplivajo na ceno proizvoda. S sprotnimi podatki sprem-aljajočih stroškov bomo lažje oblikovali nabavne cene primarnih koristnih odpadkov, z racionalizacijo predelave pa vplivali na dohodek in čisti dohodek. Franc Predanič — vodja Delovne enote Trbovlje Delovna enota Trbovlje je v letu 1986 zbrala in pripravila 15.273 ton sekundarnih surovin, kar je nemajhen delež delovne enote v ce lotnih količinah DO DINOS, ki letos načrtuje že 273.450 ton sekundarnih surovin, zbranih v SR Sloveniji. Da je trditev točna, potrjujejo lanskoletni rezul- tati poslovnega leta. Na ravni delovne enote smo presegli planske obveznosti za 26 %. Dosedanji razvoj zajemanja koristnih odpadkov m sklenjeni samoupravni sporazumi z bistvenim delom industrije na našem področju so nas spodbudili k nadaljnjemu razvoju dejavnosti zbiranja sekundarnih surovin pri nas. Dolgoročno poslovno sodelovanje nas sili v še kakovostnejše delo. Prizadevnost, odgovornost, iznajdljivost so osnova in načela našega nadaljnjega dela v DE Trbovlje. Gabrijel Omerza, vodja Predelovalnega centra Celje Odraz dobrega dela so dobri rezultati. Za doseganje so potrebni poleg tehnične opreme, dobrih vhodnih materialov in drugo, še homogen kolektiv, ki mora vedeti, kaj hoče. Leto 1987 smo planirali dokazovanju izgradnje nove investicije — terminala kot dobro, uspešno in napredno odločitev. Ivan Kušar, vodja Delovne enote Maribor Moje geslo je in ostane: „Zajeti vsaki kilogram koristnega odpadka." Želim si dograditev industrijskega tira in ploščadi ob lomilcu litine. Boljši pogoji dela — večja kvaliteta! Jože Kladnik, vodja delovne enote Kranj V letu 1986 je DE Kranj poslovala dobro, čeprav je bilo veliko zastojev zaradi tehnološke zastarelosti. Stanje se je v zadnjem obdobju izboljšalo, saj smo dobili novo stiskalnico za pločevino in novi vozili. Tako v letu 1987 pričakujemo boljše rezultate predvsem pri kvaliteti izdelkov. Matko Zadravec, vodja Delovne enote Murska Sobota Doseganje plana v letu 1986 za Delovno enoto Murska Sobota znaša 98,71 % Na področju DE ni močnejšega industrijskega zaledja, zato nam delež papirja predstavlja 35 % skupnih zbranih količin odpadno uporabnih surovin. V letu 1987 nam je cilj doseganje količinskega plana 100%, izboljšanje po- goje v dela ter povečanje rentabilnosti poslovanja naše delovne enote. Maks Naglič — vodja Delovne enote Slovenske Konjice Leto 1986 je bilo na delovni enoti razdeljeno na dve različni polletji. Prvo polletje je bilo po zasedenosti delavcev in strojne opreme dobro oziroma zadostno, da smo lahko kvalitetno dosegali zastavljene planske cilje. Po spremembah, ki so bile izvedene, pa se je stanje pogojev dela kar precej poslabšalo. Količine smo kljub težavam dosegali, četudi resnično bolj na silo. To prav gotovo ni dobro, gledano perspektivno. Če želimo doseči žel-jene cilje v tem letu, bo potrebno nekatere pomanjkljivosti odpraviti, da bomo lahko delo normalno opravljali. Tehnološki razvoj v DO kot celoti je dosegel visoko stopnjo, zato se nam prav gotovo ni bati v nadaljnjem delu in razvoju kljub izredno težki gospodarski situaciji, seveda če bomo vsi dobro zastavljene cilje dosledno izvajali in dosegli zastavljeni plan. Andra Musar — vodja Delovne enote Brežice S poslovnimi rezultati, ki smo jih dosegli v letu 1986, sem zelo zadovoljna, saj smo kljub težavam uspeli realizirati planske obveznosti. Prepričana sem, da bi lahko z boljšo tehnično opremo in večjo delovno pripravljenostjo oziroma storilnostjo vseh delavcev naše delovne enote v letu 1987 dosegli še več. Andrej Beljan — vodja Delovne enote Kočevje Ob zaključku poslovnega leta 1986 lahko rečemo, da je bilo za našo DE uspešno. Planske naloge smo realizirali 113%. Izboljšali smo delovne pogoje z ureditvijo skladišča in asfaltiranjem dvorišča. Plan za leto 1987 je zahteven. Zavedamo se, da bomo morali vložiti veliko dela in truda za njegovo realizacijo. Franc Hočevar — vodja Delovne enote Novo mesto Moje mišljenje je, da je delovna organizacija kot ce- lota zelo napredovala v zadnjih letih z izgradnjo PC Ljubljana in PC Celje. DE Novo mesto pa v zadnjih letih zaostaja v transportni in predelovalni opremi (stari stroji). Premalo poudarka se daje na strojno in tehnološko opremo in preveč na administracijo. Premalo zaupanja v delavca. Lucijan Marussig — vodja Delovne enote Nova Gorica Dosežene poslovne rezultate v preteklem letu ocenjujemo za zelo dobre. Realizacijo smo povečali tako po količini, kakor po strukturi. V tekočem letu 1987 bomo dali še večji poudarek zbiranju in pripravi materiala po strukturah, zmanjševanju stroškov ter še večji izkoriščenosti opreme in delovnega časa. Vinko Vukšič, vodja Delovne enote Koper Doseženi poslovni rezultat TOZD POS v preteklem letu je kljub vsem težavam dober, začrtane planske obveznosti so realizirane. tudi struktura pripravljenega vložka se je glede na pretekla leta dosti zboljšala, nakar je, po mojem, v največji meri vplival obračun po faktorju „K". Uspeh naše delovne enote je nekoliko slabši glede na zvišano količino po sklepu delavskega sveta, sicer pa so planske obveznosti izpolnjene. V tekočem letu moramo dati še večji poudarek pripravi bolj kakovostnih vrst materialov, zmanjšanju stroškov ter boljši izkoriščenosti strojne opreme in delovnega časa. Franc Stopar, vodja Tekstilnega obrata Ljubljana Glede na visoko inflacijo, motnjami na tržišču, pri plasiranju sekundarnih tekstilnih surovin, z odkupom precejšnje količine manj kvalitetnih tekstilnih odpadkov (drobni odkup od občanov, Rdečega križa itd.) bi poslovanje TO Ljubljana ocenil kot še vedno zadovoljivo z željo, da bi letošnje leto prineslo ugodnejše rezultate na tržišču in s tem tudi obratu. Zavedam se, da z željo še ni VSEM DELAVKAM IN UPOKOJENKAM DINOSA ČESTITAMO ZA 8, MAREC - DAN ŽENA PROJEKCIJA PLANA ZA LETO 1987 Kot vsako leto smo tudi tokrat v decembru 1986 sprejeli projekcijo plana za leto 1987. Glede na to, da je začel veljati nov Zakon o celotnem prihodku in dohodku bomo morali v planu na podlagi podatkov ZR 1986 upoštevati njegova določila in tista, ki jih bodo prinesli pozakonski predpisi. Zato je projekcija plana pomanjkljiva, ker v času njene izdelave ni bil znan niti zakon niti podatki o doseženih poslovnih rezultatih leta 1986, ki služijo kot osnova za načrtovanje v letu 1987. Že sedaj pa je jasno, da bodo pogoji gospodarjenja, ki o bili težki v letu 1986, lahko le boljša osnova za gospodarjenje v letu 1987. nič, da bo treba dosledno niž, da bo treba dosledno slediti inflaciji, nabavljati kvalitetnejše vhodne surovine in iz njih ponujati trgu zares kvalitetne izdelke oziroma artikle ter z določenimi organizacijskimi ukrepi povečati storilnost. Poslovne rezultate delovne organizacije v celoti ocenjujem kot še vedno dobre kljub nekaj slabšim kazalcem poslovanja. Štefan MODIC — vodja Tekstilnega obrata Vrbljene Poslovanje obrata v letu 1986 ocenjujem ugodno glede na situacijo, ki je bila v tekstilni industriji, ko je ta imela zelo veliko regularnih surovin in je zaradi tega potreba po regeneratih močno upadla. Eden od bistvenih problemov v preteklem letu je bil stroj drozirka zaradi večjega zanimanja kupcev po intenzivnejšem razvlaknjevanju tekstilnih sekundarnih surovin. Da bi se stanje izboljšalo, bi morali v obratu preiti na višjo stopnjo predelave re-generatov. To pa bi dosegli z nakupom predilne linije, ki bi omogočila 'ustvariti večji dohodek z več vloženega dela in z manjšo porabo regeneratov. Alojz ZALOŽNIK - vodja Tekstilnega obrata Bohova Lansko poslovno leto je bilo za naš obrat manj ugodno kot prejšnja leta. Kljub znanim težavam, ki so lani narekovale težje pogoje gospodarjenja, pa lahko ocenim, da smo v primerjavi z drugimi tovrstnimi organizacijami v okviru naše dejavnosti dobro poslovali. Viden premik smo naredili na področju kakovosti izdelkov. Za letošnje leto pa si obetamo ob dobri organizaciji dela, boljšim tržnim pogojem in ob novi trgalni liniji boljše poslovno leto. V TOZD ROS povečujemo fizični obseg realizacije od ocenjenih 226.800 ton v vrednosti 13.422.100.000 din v letu 1986 na načrtovanih 269.190 ton v vrednosti 19.638.950.000 din v letu 1987, kar pomeni fizično povečanje za 19% in vrednostno za 46 %. V TOZD TekstiIka povečujemo fizični obseg reali- zacije od ocenjenih 4000 ton v vrednosti 975.000.000 din na načrtovanih 4180 ton v vrednosti 1.455.800.000 din v letu 1987, kar pomeni fizično povečanje za 4,5 % in vrednostno za 50 %. Vzrok tako velikega fizičnega povečanja v TOZD ROS je začetek poizkusnega obratovanja terminala v Celju, v TOZD Tekstilka pa je vzrok v relativno večjem vrednostnem povečanju in poudarek na oplemenitenju tekstilnih odpadkov, pri čemer bodo povečane kapacitete priprave tekstilnih odpadkov vključno z avtomatizacijo baliranja v obratu Bohova dale svoj prispevek k temu. Posebnega pomena je, da v globalu ne načrtujemo bistvenega povečanja števila zaposlenih, kar pomeni, da bi z boljšo organizacijo dela in aktiviranjem notranjih rezerv dosegli načrtovane rezultate. Posledica tega bo, da bomo bistveno povečali fizično produktivnost po zaposlenem. V zvezi s tem pa bomo morali povečati tudi vrednostno realizacijo, saj je le-ta pogoj za povečanje dohodka, za povečanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo in sredstev za razširitev materialne osnove dela. Poudarek namenjamo relativnemu zmanjšanju stroškov po enoti proizvoda, pogojem gospodarjenja, zlasti v pogledu nabavnih cen v povezavi z dolgoročnim sodelovanjem s poslovnimi partnerji na osnovi sovlaganja ali drugih oblik fizičnega sodelovanja. Posebnega pomena je priprava kvalitetnega vložka za nadaljnjo predelavo za naše uporabnike (železarne, livarne, papirnice). Zadnja leta smo vlagali precejšnja sredstva in zgradili sodoben terminal v Celju in predelovalni center v Ljubljani. Velikega pomena je nadaljnje obnavljanje in posodabljanje tehnične opreme in transportnih sred s tg v ter sredstev za prekladanje po delovnih enotah in obratih, ki je bila zaradi velikih potreb za dokončanje termi- nala v zadnjem času nekoliko zapostavljena in je treba, da ima v letošnjem letu prioriteto. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev bo potrebno posamezna sovlaganja v programe poslovnih partnerjev zamakniti v prihodnja leta. Pri tem je treba upoštevati dejstvo, da so se v letu 1986 skromno povečale cene naših proizvodov (out-put), nadalje visoko ceno energije, rezervnih delov in stroškov nasploh, delovne, tehnične in investicijske opreme, kar nam povzroča velike težave in oži manever-ski prostor. Nujno si moramo prizadevati, da se ta razmerja v bližnji prihodnosti uskladijo. Potrebno bo racionalno in pretehtano gospodarjenje ter do skrajnosti selekcionirana naložbena politika, o čemer so bile dane usmeritve na strokovnem svetu TOZD PO S 19. 12. 1986, ki smo jih upoštevali v Projekciji plana za leto 1987. Janez Ramovš MOŽNOSTI IZVOZA V LETU 1987 V letu 1987 se bomo prizadevali za boljše rezultate v izvozu. Kaj se nam obeta? Začetek je vsekakor spodbuden, saj smo dobili vsa izvozna dovoljenja, za katera smo zaprosili, razen za stare pakete, in to že v začetku januarja, kar se že nekaj let ni zgodilo. Količine materialov, katere bomo lahko izvozili, so enake lanskoletnim, le kontingent za izvoz jeklenih os-tružkov je skoraj za polovico manjši. Zmanjšani kontingent za jeklene ostružke bi lahko povzročili težave pri prodaji, zato smo že sprožili postopek za povečanje tega kontingenta. Povpraševanje po sekundarnih surovinah, za katere imamo izvozne količinske kontingente, to so jekleni ostružki, pocinkana bela pločevina, mešani odpadi pokrona, je v Italiji dokaj pestro. Glede na to so cene na precej nižji ravni kot v letu 1985. Še bolj so padle cene odpadnim termoplastom, medtem ko izvoz steklenih črepinj poteka v okviru večletnih količin in cen. Kljub temu, da so cene, ki jih dosegamo v izvozu, na najnižji ravni v zadnjih nekaj letih, so le-te kljub nerealnemu tečaju dinarja več ali manj enake domačim cenam za iste ali podobne materiale. V prvem polletju letos ne pričakujemo večjih cenovnih sprememb. Pričakuje se morebitno manjše povečanje v jeseni. Dušan Burger ZA USPEŠNO SODELOVANJE TUDI VNAPREJ Priznanje naše delovne organizacije je direktorju inštituta prof. dr. Tomažu Kalinu podelil naš generalni direktor Uspešnega in hitrejšega razvoja dejavnosti sekundarnih surovin si danes ne moremo več zamišljati brez znanstveno-razis-kovalnega dela. V ta namen naša delovna organizacija že nekaj časa sodeluje z Institutom Jožef Štefan iz Ljubljane oziroma strokovnjaki inštituta za različna področja: od metalurgije, kemije in drugih ved. Omenjeno sodelovanje poteka v zadovoljstvo obeh organizacij, saj se obe zavedata, da je potrebno tudi na tem področju iti s časom naprej in loviti korak z ostalimi razvitejšimi državami. Prav zato je bila odločitev delavskega sveta ob 40-letnici naše delovne organizacije, da podeli Inštitutu Jožef Štefan posebno priznanje za zasluge pri znanstveno-raziskovalnem delu na področju sekundarnih surovin v naši delovni organizaciji, zelo umestna. Priznanje, ki ga je podelil generalni direktor Dinosa Vladimir Kralj, je prevzel direktor instituta, prof. dr. Tomaž Kalin. Svečane podelitve priznanja sta se z Instituta Jožef Štefan udeležila tudi prof. dr. Boris Žemva in dipl. iur. Borut Lavrič. Janez Češnovar NAŠE ZAMISLI SO SE URESNIČILE PRI OBLIKOVANJU VSEBINE DELA TEHNIČNEGA SEKTORJA SMO OPREDELILI DVE GLAVNI SMERI NJEGOVEGA DELOVANJA, TO STA: SKRB ZA NEMOTENO IN ZANESLJIVO DELOVANJE OBSTOJEČE PROIZVODNE OPREME TER NAPRAV V DELOVNI ORGANIZACIJI SKOZI VSESTRANSKI SISTEM VZDRŽEVANJA IN SKRB ZA NEPRESTANI RAZVOJ NAČINA DELA TER PRIPOMOČKOV ZA DELO V SMISLU ISKANJA NAJSODOBNEJŠIH DOSEŽKOV NA TEM PODROČJU DOMA IN V SVETU. Ob tem smo se zavedali, da je naša dejavnost specifična, kar pomeni, da ni možen enostaven prenos znanja in rešitev iz drugih proizvodnih dejavnosti v naš sistem, ampak zahteva takšen prenos temeljite prilagoditve, ki lahko slonijo le na naših bogatih praktičnih izkušnjah. Seveda se pri tem lahko nekoliko oziramo po razvitejšem svetu, vendar tam veljajo precej drugačni pogojf dela v podobnih dejavnostih, zato je potrebno pri vsakem načrtovanju razvoja nove opreme dosledno analizirati proučevan tuj sistem ter ga kritično pregledati skozi prizmo naše stvarnosti. Hudo se motijo tisti, ki menijo, da je možno katerokoli opremo enostavno kupiti ali prekopirati pri renomiranih svetovnih firmah, jo prenesti v naše okolje in že lahko obilno žanjemo sadove njihovega znanja. Če bi bila ta stvar tako enostavna, potem sigurno ne bi bilo tako velikega prepada med razvitimi in nerazvitimi gospodarstvi. Tu ne igrajo glavne vloge denarna sredstva (kapital), kot kaže na prvi pogled, ampak predvsem znanje in delovni pogoji, na katere pa neposredno vplivajo celotni odnosi v konkretni globalni družbi (državi, republiki itd.). No, pa pustimo najrazličnejše vplive, ki delujejo na razvojna prizadevanja naših strokovnjakov v tehničnem sektorju in raje poglejmo, kje nam je uspelo stopiti na pot nujnega napredka v letu 1986. Najprej bi se radi nekoliko pohvalili z zelo uspelo izpeljavo naše zamisli pri predelavi standardnega Tamovega vozila, tipa 260 T 22 B v specialni samonakladalec, ki zmore sam sebi naložiti dva odložna kontejnerja z volumnom 7 m3 in z njima seveda opravljati popolnoma enake manipulacije kot pri nas že standardno vozilo — samonakladalec. Pri načrtovanju tega vozila nas je vodila želja po racionalizaciji kontejnerskih prevozov, predvsem na daljših relacijah. Zato bomo po temeljitem preskusu prototipa s takimi vozili opremili predvsem tiste organizacijske enote, ki imajo najbolj raztresene in oddaljene dobavitelje koristnih odpadkov. Že v preteklem letu smo skupaj s strokovnjaki temeljne organizacije ,,Kontejnerji", ki je ena od sestavnih delov delovne organizacije „EMO" iz Celja, razvili posebni transportni sistem, imenovan ,,kotalni prekucnik". Ta sistem je sestavljen iz standardnega vozila TAM, kateremu je prigrajena posebna nadgradnja za prevoz in manipulacijo s kotalnimi kon- tejnerji (kesoni) velikih prostornin (od 15 do 30 m3). V preizkusnem času smo dokazali veliko tehnično in ekonomsko prednost tega sistema pod standardnim sistemom samonakladalcev. Pri tem smo se prepričali, da lahko postane omenjeni sistem hrbtenica našega transporta ob primernem številu kotalnih kontejnerjev, vezanih na eno vozilo in ob razširitvi izvedb transportnih enot (kesonov). Ravno takšni razširitvi pa smo v letošnjem letu posvetili največ naporov. In ,,rodil" se je nov zaprt kotalni kontejner, ki je namenjen predvsem za prevoz papirja. Seveda pa ne gre tU za razvoj samo omenjene transportne enote, ampak tudi za razvoj posebne hidravlične naprave, s katero bomo avtomatično polnili zaprte kotalne kontejnerje z zbranim papirjem ter s tem zmanjševali njegovo prostornino do 1:6. In ravno to je smisel opisane novosti, ki se bo neposredno odrazila v pocenitvi transporta in seveda urejenem zajemanju papirnega odpadka. Zaenkrat je razvita hidravlična naprava še stacionarna, to pomeni, nepremična in jo bomo postavili na največje ..izvore" papirnega odpadka. Imenujemo jo ,,stacionarna press naprava". Po temeljitem testiranju te naprave bomo izpeljali še razvoj podobne mobilne naprave, ki pa bo namenjena manjšim izvorom papirnega odpadka ter s tem zaokrožili sistem kotalnega prekucnika v funkcionalno celoto. Poleg naporov za racionalizacijo za nas izredno pomembnega transporta so bila naša prizadevanja usmerjena še v iskanje možnosti za izpopolnitev precej dotrajane tehnološke opreme za manipuliranje z zbranim materialom na naših skladiščih. Tako smo skupaj s strokovnjaki „Teh-nostroja" iz Ljutomera zasnovali novo samohodno dvigalo, ki naj bi s prilagojenimi tehničnimi lastnostmi bistveno olajšalo sortiranje težjih kosov. Omenjeno dvigalo je sestavljeno iz standardnih komponent domače proizvodnje, zato bomo pri njegovi nabavi neodvisni od uvoznih režimov. Trenutno Samonakladalec z dvojnim kontejnerjem INOVATORJI ! Nova „press naprava za papir" je postavljena v kranjskem Gorenjskem tisku se nahaja v fazi najzahtevnejšega prototipnega preizkušanja pri proizvajalcu. Predvidoma bodo ti preizkusi 'končani do konca tega leta, nakar bo sledil trajnostni preizkus v smislu zanesljivosti delovanja v naših pogojih dela na eni od organizacijskih enot. Takšno testiranje bo predvidoma trajalo 6 mesecev. V tem času bodo opravljene vse eventualno potrebne korekcije same izvedbe dvigala, nakar bodo dani pogoji za serijsko izdelavo in seveda s tem tudi za širšo uporabo na naših skladiščih. Premikanje oziroma manevriranje z vagoni po industrijskem tiru na naših skladiščih je izredno težavno, v žargonu rečeno ..črnsko delo", brez primernega pomagala. Običajno so ga naši delavci opravljali kar z lastno pogonsko silo in se seveda ob tem razbremenjevali z najrazličnejšimi dosežki domačega in tujega jezikoslovja. Popolnoma je bilo jasno, da je ob vedno večji frekvenci železniškega transporta predvsem na PC Celje takšna rešitev ne samo nečloveška, ampak tudi nedopustna oziroma škodljiva. Zato smo se zelo intenzivno lotili iskanja trajne in varne razrešitve tega problema. Možnosti so se nam pokazale v uvozu zelo dragega cestno-tirnega vozila, tipa UNIMOG iz ZR Nemčije, ki bi bilo sicer za tovrsten namen tehnično primerno, vendar iz eko- Novo samohodno dvigalo V lanski decemberski številki glasila je Komisija za inovacije TOZD POS objavila Razpis zbiranja predlo-' gov inovacij, v katerem je v neki meri tudi usmerila morebitne udeležence natečaja. Komisija namreč pričakuje predloge inovacij na področju novih tehnologij in višjih stopenj predelave za obstoječe zbrane odpadne surovine. Z vpeljavo novotarij naj bi dosegli večjo kvaliteto, boljše izkoriščanje opreme in surovin in morda bo kakšno delo le lažje in hitreje opravljeno. Na naslov komisije so doslej prispeli le trije predlogi, ki jih je pregledala in nanje dala pozitivno mnenje. Glede na to, da je zadnji dan za oddajo še novih predlogov, 15. marec 1987, pozivamo vse, da pohitijo s predlogi in jih do omenjenega roka pošljejo komisiji na naslov: DO DINOS, Komisija za inovacije TOZD POS, Ljubljana, Titova 118. Naj še enkrat ponovimo, da bo delavski svet tri najboljše predloge na predlog komisije nagradil. Komisija za inovacije TOZD POS nomskega vidika nesprejemljivo (premalo izkoriščeno). Tako smo morali iskati dalje in naša vztrajnost se je izplačala. Namreč, uspeli smo sestaviti naša spoznanja in zahteve z znanjem strokovnjakov v temeljni organizaciji ..Vzdrževanje voz" pri ŽG v Ljubljani in nastala je zelo posrečena kombinacija vlečnega cestno-tirnega vozila. Osnova te naprave je tipski traktor domače izdelave, na katerega smo pri-gradili posebna hidravlično krmiljena vodila, ki omogočajo nemoteno vožnjo po železniških tračnicah. Tehnične lastnosti omenjene naprave so takšne, da brez težav z njo lahko premikamo pet največjih in polno naloženih vagonov. Z vgraditvijo dodatnih servo-mehanizmov za zaviranje pa bi ta številka bila lahko še večja. Poleg tega je na to vozilo možno prigraditi še standardno dvigalo za prekladanje materiala, napravo za čiščenje snega itd. Skratka, z njim smo dobili univerzalno napravo širokih možnosti koriščenja pri naši dejavnosti. In kolikšen je prihranek? Samo, če primerjamo nabavno ceno s prej omenjenim Unimogom, je ta trenutno 6-krat nižja ob zelo podobnih tehničnih karakteristikah. Kolikšen pa je prihranek z vpeljavo te naprave v redno koriščenje, pa pustimo ocenam poznavalcev našega načina dela. Lahko bi našteli še nekaj dosežkov naše maloštevilne skupine, ki se ukvarja z razvojem tehnološke opreme, vendar so ti le manjšega značaja in kot taki tudi manj opazni. Mogoče bomo nanje pokazali ob drugi priložnosti, ko bomo analizirali delovanje tehničnega sektorja kot celote. Anton Golja PORTALNI ŽERJAV NA PC CELJE ŽE OBRATUJE Portalni žerjav, viden na sliki, deluje na odprtem skladišču odpadnega železa. Za manipulacijo z navedenim materialom je opremljen z motornim polipnim grabilcem in bremenskim magnetom. Žerjav upravljamo iz kabine na mačku, dostop do kabine pa je iz hodnika na glavnem nosilcu preko toge noge. Žerjav je konstruiran v skladu z jugoslovanskimi standardi in predpisi o varstvu pri delu. Portalna konstrukcija je varjena, predalčje je v cevni izvedbi. Oba spodnja pasova sta škatlaste oblike in imata na zgornjem robu privarjeno tirnico za vožnjo mačka. Vozni pogon sestavljata dve enaki enoti, nameščeni na vsaki nogi ena. Drsnoobročni motor poganja preko elastične sklopke z elektrohidravlično zavoro po dva od štirih tekalnih koles na isti tirnici. Proga nihalne noge je izvedena kot kontinuiran betonski nosilec v zemlji, na katerega je sidrana tirnica. Ostali tehnični podatki žerjava so naslednji: — Nosilnost na tranverzi 80 kN — Teža magneta MBW 2000 44 kN — Teža grabilca 0,8 m3 28 kN — Razpon žerjava 60,5 m — Doseg na konzoli toge noge 15 m — Hitrost dvigala 25 m/min — Vožnja mačka 140 m/min — Vožnja žerjava 90 m/min — I nstalirana moč 160 kW — .Dolžina žerjavne proge 150 m Gabrijel Omerza NOVA TRGALNA LINIJA V BOHOVI Pred dnevi je začela na Tekstilnem obratu Bohova poskusno obratovati nova moderna linija za razvlaknjevanje tekstilnih odpadkov (tkanin, pletenin, niti in vlaken) italijanske znamke DELL'ORCO, na katero so na tem obratu že dolgo čakali. Nova linija bo tako zamenjala 15 let star stroj, ki ga je že načel zob časa. Z omenjeno moderno napravo se bo znatno povečala požarna varnost in varnost pri delu ter pogoji dela delavcev, ki bodo z njo rokovali. Ob tem pa ne gre zanemariti dejstvo, da se bodo za še enkrat več povečale kapacitete, kakovost regeneratov. Novo linijo so v glavnem montirali italijanski izvajalci, potem ko so predhodno vse potrebno za montažo pripravili delavci obrata sami. Odstranili so star stroj ter prenesli na isti prostor nove stroje ter vse priključke, ki sodijo k liniji. Po montaži so delavci mariborske Elektromontaže napeljali in priključili napravo na električno omrežje, nakar so ponovno delavci iz Italije linijo spravili v obratovanje. Več o poskusnem obratovanju bomo poročali v naslednji številki glasila. J.Č. Vzdrževalec Karel Uršič pri postavljanju novega modernega trgal nega stroja PRED VOLITVAMI V ORGANE UPRAVLJANJA NEKATERA RAZMIŠLJANJA O (NE)DELU DELEGACIJ Sreda, 4. februarja 1987, dan pač kot vsak drug. Ura je 13.20! V sejni sobi na sedežu naše delovne organizacije na Titovi 118 sedijo in čakajo tri naše delavke: Olga Mitrovič, Majda Nakrst in Lepa Jovanovska. Za ta dan, ob 13. uri, je naša delovna organizacija kot nosilec sklicala sejo konference delegacij samoupravnih interesnih skupnosti za vzgojo in izobraževanje, za kulturo, telesno kulturo, raziskovanje in zdravstvo. Od 14 delegacij, ki tvorijo to konferenco, so se seji odzvali le trije zaposleni v naši delovni organizaciji. Seja je bila sklicana že 21. januarja, o drugih delegacijah pa ne duha ne sluha. Člani delegacij našega Predelovalnega centra v Črnučah so se za to sejo opravičili, ostale delegacije pa kot, da se jih to ne tiče in je to zanje postranska stvar, nujno zlo. Vsaj tako bi lahko sodili po njihovih reakcijah, bolje rečeno nereakcijah. Čez mesec dni po potekel dveletni mandat delegatom organov upravljanja v obeh temeljnih organizacijah, delovni skupnosti skupnih služb in delovni organizaciji. Pred nami so torej nove volitve. Po ustavi. Zakonu o združenem delu in naših statutih smo bili dolžni izvesti določene postopke v zvezi z volitvami. Nosilec predkandidacijskih in kandidacijskih postopkov so bile po svoji družbenopolitični funkciji sindikalne organizacije. Evidentiranje možnih kandidatov so v vseh naših organizacijskih enotah opravili izvršni odbori sindikata skupaj s predstavniki osnovnih organizacij ZK. Evidentiran je bil lahko vsakdo, razen delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ter tisti delavci, ki so že bili delegati dve mandatni dobi (ti delavci ne morejo biti ponovno evidentirani za isto delegatsko mesto, za drugo pa so lahko). Po opravljenem evidentiranju so bile na vrsti kandidacijske konference vseh osnovnih organizacij sindikata, torej neke vrste delni zbori, kjer smo evidentirane kandidate potrjevali. Na osnovi zapisnikov kandidacijskih konferenc je predsedstvo Konference osnovnih organizacij sindikata DO DINOS pripravilo predlog enotnih kandidatnih list, o katerih smo razpravljali in odločali na sami Konferenci sindikata DO DINOS. Na njej smo dali tudi pobudo delavskim svetom, da razpišejo volitve v samoupravne organe, ki bodo 19. marca 1987. delovni organizaciji, letos volili ponovno. V delavski svet TOZD Tekstilka bomo Tako bodo delavci TOZD POS volili 21 delegatov v delavski svet temeljne organizacije, 7 članov v odbor samoupravne delavske kontrole in predsednika ter 8 članov disciplinske komisije TOZD, s tem da mora biti najmanj eden iz liste, ki jo je sprejel zbor združenega dela občine Ljubljana-Be-žigrad. Čeprav smo v temeljni organizaciji Tekstilka po združitvi z delovno organizacijo Tekstilka volili že lani, smo se odločil, da bomo zaradi usklajenih mandatov v vsej delovni organizaciji letos volili ponovno. V delavski svet TOZD ekstilka bomo izvolili 9 delegatov, v odbor samoupravne delavske kontrole 7 članov, v disciplinsko komisijo pa predsednika in 8 članov. V Delovni skupnosti skupnih služb se izvoli v delavski svet 9 delegatov, v odbor samoupravne delavske kontrole 5 članov in v disciplinsko komisijo predsednika in 4 člane. Volitve bodo tudi za organe upravljanja na ravni DO. V delavski svet se voli 17 delegatov tako, da štejejo posamezne delegacije določeno število delegatov, in to 9 delegatov TOZD POS, po 4 delegate TOZD Tekstilka in Delovna skupnost skupnih služb. Voli se tudi 5 članov odbora samoupravne delavske kontrole delovne organizacije, v kateri imata po dva člana TOZD POS in TOZD Tekstilka, delovna skupnost pa enega. Janez Češnovar Morda bo zanimivo prebrati, kdo poleg naše delovne organizacije še tvori to konferenco delegacij. To so: Medex iz Ljubljane ter predstavništva naslednjih organizacij: Mladost Zagreb, ITRO Naprijed Zagreb, Astra Zagreb, Beko Beograd, Obnova Osijek, IMKO-TEHNA, TOZD Unutrašnji promet Niš, T ABAK, OOUR Din Commerce, INTER SERVIS, OOUR Unijaagent oprema ter METIS Reka. Težave pa nastopajo tudi v delegacijah za zbor združenega dela občinske skupščine. Naš član te delegacije v delovni skupnosti skupnih služb Franc Gogala, ki je obenem tudi član skupine delegatov in je občasno delegiran kot delegat Zbora združenega dela slovenske skupščine za gospodarsko področje, meni, da je vprašanje sklepčnosti velik pro- blem tudi v delu njihove delegacije. Da ne bom preveč pristranski, lokalističen, sem o tem problemu pobaral tudi člane delegacij naših enot v Celju in Kranju. Cvetka Gaši s Predelovalnega centra Celje, vodja splošne delegacije samoupravnih interesnih skupnosti občine Celje takole pravi: ,,V tem sklicu smo se v okviru konference delegacij, katere nosilec je Trgovsko podjetje iz Celja, sestali trikrat in vselej smo bili nesklepčni. Od 30 delegacij nas prihaja na seje le 7 do 8. Na teh sejah obravnavamo le tista gradiva, ki so za nas pomembna in zadevajo neposredno naše življenje in delo. Večkrat ob tem slišimo pripombe, češ, kaj bi obravnavali oziroma dajali pripombe, saj je že tako vse odločeno. Vprašanj na samih sejah praktično ni. Doslej se je od naših članov delegacije le en delavec udeležil seje občinske zdravstvene skupnosti. O sklepih sproti ne poročamo delavcem, temveč si jih ti lahko preberejo v občinskem glasilu .POROČEVALEC', ki ga razdelimo med naše delavce." Franc ČAKŠ, ki je na celjskem centru vodja delegacije za Zbor združenega dela občinske skupščine, pa je dodal: ,,Naše seje so vedno okoli 13. ure. Vsi se bojijo, da se bodo zavlekle v nedogled in se jih potem raje sploh ne udeležujejo. Zgodilo se je celo, da sem prišel na sejo sam. Vsi se zgovarjajo, da so službeno zasedeni. Tudi gradiva so preobsežna, saj jih do same seje niti prebrati ne utegneš." Slavka NAHTIGAL, na kranjski enoti je vodja splošne delegacije za samoupravne interesne skupnosti v Kranju. „Pri nas pa v glavnem vse uredimo kar prek telefona. Ko dobimo gradivo, se pokličemo in določimo, kateri se bo udeležil seje te in te samoupravne interesne skupnosti." Jože GAŠPIRC, ki je vsdja delegacije za Zbor združenega dela kranjske občinske skupščine, je med drugim omenil tudi tole: „Le enkrat sem se udeležil seje občinske skupščine in še takrat smo se polni dve uri zgovarjali o tem, kakšen pesek je potreben za otroško igrišče. Marsikoga, ki je še voljan sodelovati na sejah ob teh razpravah, mine." Takole je torej v praksi! Ustava, Zakon o združenem delu, drugi zakonski predpisi in samoupravni splošni akti pa nas zavezujejo, da moramo delegatska razmerja utrjevati. Mi pa smo iz dneva v dan priče različnim slabostim. V času vse bolj zaostrenih pogojem gospodarjenja in življenja pogosto naletimo na malodušje. Velikokrat slišimo neutemeljen očite, da je temu stanju kriv tudi delegatski sistem in da delegati nimajo zadostnega vpliva na dogajanja. Prav zato se pri delegatih poraja mlačnost in nezainteresiranost za delo v delegacijah. Prevladuje občutek nemoči, nepomembnosti in nezainteresiranost za delo. Pri analizi delovanja delegatskega sistema bi morali vedno izhajati iz predpostavke medsebojne odvisnosti in povezanosti tako delegacij, samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Delegat namreč ne more nastopati s svojim lastnim stališčem do posameznih problemov, temveč s stališčem delegacije. Stališče delegacij pa v večini primerov ni njeno lastno, pač pa stališče posameznika, samoupravnih organov, v nekaterih primerih pa celo zbora delavcev. Na ta način se namreč krepi odgovornost sprejemanja sklepov in odločitev. Hkrati pa se s tem utrjuje odgovornost do izvrševanja sprejetih sklepov. Med ostalimi problemi in težavami pri krepitvi in utrjevanju delegatskih odnosov je treba izpostaviti naslednje, Delo delegacij v neštetih primerih sloni na samo nekaterih članih oziroma delegatih tako, da je le nekako polovica vključenih v razpravo. Zelo redko delavci razpravljajo o gradivih na zborih delavcev ali delavskih svetih. Če pa le pride do obravnav posameznih gradiv, potem se v velikih primerih glede na problematiko obravnava le skozi ozke interese, ne pa v interesu širše družbene skupnosti. Med druge probleme sodi tudi obsežno in preveč strokovno pisano gradivo, ki ga morajo delegati proučiti. Kljub večkratnim opozorilom delegatov, da je po- trebno to poenostaviti in skrčiti, nismo prišli dlje od ugotovitev in predlogov. Nemalokrat pridemo z gradivom v časovno stisko, in to je razlog za slabo obravnavo. Pogosto pa o gradivu sploh ne razpravljamo. To ima za posledico, da delegat na sejah ne more sodelovati in se sej, če se, udeležuje zgolj formalno. S tem pa se pretrga tudi zveza za povratno informacijo, ki običajno izostane. Delegati imajo pogosto tudi premalo pomoči od strokovnih služb. Zahtevnost gradiv je v večini primerov takšna, da so povprečno strokovno usposobljenemu delegatu nerazumljiva. V tekam primeru so strokovne službe dolžne delegatom gradivo pojasniti. In nenazadnje je večkrat prisoten še en problem. Delegati se izgovarjajo, da jim službene obveznosti ali preobremenjenost pri delu ne dopuščajo udeleževanja na sejah delegacij. Ne zavedajo pa se, da so z izvolitvijo za delegata prevzeli samoupravno obveznost, obveznost do svoje baze, ki ni nič manjša kot obveza do rednega dela. Vsak od nas bo moral pač prispevati kanček pripravljenosti do krepitve delegatskih odnosov, ki je naša sprejeta družbena obveza. Janez Češnovar GLASILO ŠE BREZ NOVE NASLOVNICE V lanskem letu je bil v peti številki glasila objavljen natečaj za idejno rešitev grafičnega oblikovanja naslovne strani glasila „dinos". Rok za oddajo predlogov je bi! 31. december 1986. V tem rou sta prišla na naslov uredniškega odbora le dva predloga, zato je uredniški odbor sprejel sklep, da podaljša rok natečaja do 31. marca 1987. Pričakujemo, da bodo v tem času prispeli novi predlogi. Naj še enkrat zapišemo, na kaj morajo biti udeleženci natečaja pozorni: 1. Naslovnica mora biti originalno grafično oblikovana, to je: ne sme biti identična ali podobna naslovnicam glasil drugih delovnih organizacij. 2. Naslovnica naj označuje našo dejavnost oziroma organiziranost tako v osebnostnem, vsebinskem kot v likovnem sporočilu, pri čemer naj vsebuje naš novi znak (design). Vsi kandidati, ki želijo še sodelovati na natečaju, naj pošljejo svoje predloge najkasneje do 31. marca 1987 na naslov: DO DINOS, Ljubljana, Titova 118, Uredniški odbor glasila z oznako ,,NA TEČAJ", in to v zaprtih ovojnicah. In še nagrade, ki naj bi bile podeljene na podlagi ocene uredniškega odbora: I. nagrada v višini /Z. nagrada v višini in III. nagrada v višini 20.000,- din 7.500, - din 2.500, - din Uredniški odbor glasila „dinos" OBISK V TEKSTILNEM OBRATU BOHOVA V OKVIRU NAŠE TEMELJNE ORGANIZACIJE TEKSTI LKA DELUJEJO TRIJE OBRATI. ZA REDNO RUBRIKO „OBISK NA..." SEM TOKRAT OBISKAL TEKSTILNI OBRAT V BOHOVI, NEDALEČ OD ŠTAJERSKE METROPOLE MARIBORA. KAJ VSE-SEM VIDEL IN ZVEDEL V TEM OBRATU, LAHKO PREBERETE V NASLEDNJEM PRISPEVKU. Sedež Tekstilnega obrata Bohova je v tako imenovanem kontejnerskem terminalu mariborske občine Tabor, nedaleč od glavne ceste, ki pelje iz Ljubljane v Maribor. Že takoj ob prihodu na dvorišče obrata sem dobil vtis precejšnje utesnjenosti in po videzu skromnosti. To velja za vse objekte od upravnih prostorov do proizvodne hale. Pozneje sem zvedel, da so stavbe stare že več kot 40 let. Takoj po osvoboditvi je imel obrat v lasti nek privatnik, ki se je ukvarjal z nakupom in prodajo tekstilnih odpadkov in železa. Po nacionalizaciji pa je obrat prešel v upravljanje pravnemu predhodniku sedanjega Dinosa. Na obratu me je pričakal vodja Alojz Založnik, ki je v obrat prišel pred desetimi leti. Nekaj časa je molčal, ko sem si ogledoval skromne prostore. „Ja res, prostori so bolj skromni," je začel najin pogovor. „Ko sem prišel v obrat leta 1977, je bilo še veliko slabše._ Ko je nekoč , prišel na obisk predstavnik občinskega sindikalnega sveta, je celo izjavil, da je obrat podoben palestinskemu taborišču. No, v teh letih smo že marsikaj preuredili in izboljšali, v smislu boljših pogojev za delavce. Napeljali smo centralno ogre- Alojz ZALOŽNIK - vodja TO Bohova vanje v proizvodno halo, s čimer so se zaradi številnih prehladov znižali bolniški staleži. Poleg tega smo usposobili delavnico za vzdrževanje, manjkajoče skladiščne prostore smo nadoknadili z novo nadstrešnico v izmeri 600 kvadratnih metrov, asfaltirali smo dvorišče ter okoli obrata zasadili živo mejo. Z vsem tem so se nam izboljšali, kot že rečeno, delovni pogoji, izboljšala se je tudi kakovost naših izdelkov, zaradi lepšega videza smo si pridobili nove stranke, skratka lepše nam je sedaj. Zelo smo ponosni na novo trgalno linijo, ki čaka na montažo. Z njo si obetamo še večji kakovostni premik v naši dejavnosti," je povedal za uvod vodja obrata. Najin pogovor sva nadaljevala na običajen način. „Ali mi lahko predstavite vaš obrat? " „V ob.ratu je zaposlenih 30 delavcev, ki so zvečine doma iz okoliških krajev Bohove, pa iz Frama in iz pohorskih zaselkov. Zadnja leta veliko pozornost namenjamo višji kvalifikacijski strukturi, kajti mnenja sem, da lahko tudi s tem izboljšamo kakovost naših izdelkov in samo poslovanje. Tako imamo v proizvodnji že enega tekstilnega tehnika, tudi skladiščnik ima srednjo izobrazbo. Naša dejavnost zajema izdelavo čistilne bombaže-vine, za to imamo na voljo tri stroje, in razvlaknjenje na trgal nem stroju. V okviru same dejavnosti je tudi nekaj sortiranja, vendar v manjši meri. Letno pripravimo in prodamo od 40 do 50 ton čistilnih krp, izdelamo okoli 600 ton čistilne bombaževine in okrog 600 ton regeneratov." „ Kakšno pa je bilo vaše poslovanje v zadnjih le^ih? " sem ga pobaral. ..Poslovanje na našem obratu je bilo prejšnja leta zelo dobro, kar pa ne morem reči za lansko poslovno leto, s katerim nisem zadovoljen. Vzrokov za to je bilo več. Lani nam je tržišče predvsem za čistilno bombaževino obrnilo hrbet, skratka prodaja je bila veliko slabša kot prejšnja leta. Tudi nekatere vrste regeneratov niso šle najbolje v promet. To ne velja samo za naš obrat, ampak tudi za celotno temeljno organizacijo. Kljub vsemu pa si upam trditi, da je med tovrstnimi delovnimi organizacijami, ki se ukvarjajo s podobno dejavnostjo, naša temeljna organizacija še najboljše poslovala. Nekoliko slabšo strojno opremljenost smo pač kompenzirali z večjo kakovostjo predelave. Lani smo sicer količinsko dosegli plan, zaradi cenovne politike pa smo finančno ostali pod planom. Poleg nespremenjenih prodajnih cen so bremenili poslovni rezultat še naši dobavitelji, ki so nenehno povečevali cene, za nameček pa so še stroški poslovanja nenehno naraščali. Naš letošnji plan je povečan za 7 % na lansko realizacijo, pripraviti in prodati bomo morali 1670 ton materiala. Kljub specifičnosti strojne predelave tudi v bohovskem obratu vključujejo fazo sortiranja Prepričan sem, da bomo zmogli. Precej se zanašamo, ne morem pač mimo tega, na novo trgalno linijo." „Ko že govorite o trgalni liniji, s kakšno strojno opremo pa sploh razpolagate? " ,,Na voljo imamo 3 stroje za izdelavo čistilne bom-baževine, ki jih nameravamo postopoma generalno popraviti. Razpolagamo s trgalnim strojem, ki ga bo nadomestil novi z vsemi pripomočki, kot je rezalni stroj, nakladalnik, elevatorji ter avtomatska balirka. Od voznega parka imamo tri velike in en mali tovornjak, ki jih zelo dobro vzdržujemo. Za baliranje pripravljenih izdelkov imamo 3 stiskalnice." ,,Od kod pa vse dobivate material in kam ga pripravljenega prodajate? " ,,Pred leti smo večino materiala za predelavo dobivali iz sosednjih republik, celo iz Skopja in Bitole. Ker pa so se prevozni stroški znatno povečali, dobivamo tekstilne odpadke v glavnem iz slovenskihtekstiln ih tovarn. Naši naj večji dobavitelji so MTT iz Maribora, Jutranjka iz Sevnice, Rašica, TOZD Beltinka iz Beltincev, Ju-teks iz Žaka ter KORS iz Rogaške Slatine. Pripravljen oziroma predelan material gre največ okoli 500 ton letno v Tekstil, TOZD Ple- tilstvo, Prosenjakovci, nekaj čistilnih vlaken v Varteks Varaždin, v LIO Osijek in drugam. Nekaj trgane jute prodamo tudi Tovarni usnja v Slovenj Gradec. Čistilne krpe pa prodajamo tovarnam za čiščenje strojev." „Eden vaših večjih problemov je prostorska utesnjenost. V manjši meri ste problem rešili z izgradnjo nadstrešnice. Ali se vam v perspektivi ponuja kakšna rešitev, da bi obrat razširili? " „Ja, to je tisto, kar nas leta in leta muči. Kot veste, se nahajamo v .kontejnerskem terminalu', kjer so poleg sosednje Jeklotehne in Ferromota sama večja skladišča in naš obrat sploh ne sodi v ta kompleks. Že vrsto let nas preganjajo, nihče pa ne reče, kam naj grem. Po sedanjem urbanističnem načrtu naj bi se na tej lokaciji širila Jeklo-tehna. Vrsto let nazaj se je nekaj govorilo, da bi nas prestavili višje proti Hočam, sedaj pa je o tem vse tiho. Niti slučajno nimamo nikakršne možnosti, da bi se razširili, niti koščka zidu ne smemo prestaviti, nadstrešnica pa je montažna in jo lahko vsak čas podremo in postavimo drugje. Če se bo Jeklotehna res širila, ne vem kam nas bodo preselili, kajti po fizikalnem zakonu vemo, da dve stvari ne moreta biti istočasno na enem mestu. No, zanimivo ob tej utesnjenosti pa je dejstvo, da nimamo velikih zalog, kajti mislite si lahko, kaj bi se dogajalo na našem dvorišču, če ne bi pripravljenega materiala sproti odvažali. Naše zaloge se gibljejo od 200 cio 300 ton." ,.Glede na vašo dejavnost pri delu s tekstilnimi odpadki je velikega pomena protipožarna varnost. Kako imate to organizirano? " „T emu namenjamo zares veliko pozornost. Tudi opremljeni smo dobro. Imamo 3 vodne hidrante, in to v proizvodni hali ob trgalnem stroju in stroju za izdelavo čistilne bombaževi ne, nadalje 3 zidne hidrante ter vrsto gasilnih aparatov. Prav vsak delavec zna ravnati s temi aparati, večina izmed njih je vešča in so sposobni takoj pravilno ukrepati, če bi prišlo do predvžiga. Pred leti smo imeli kar tedensko na tekočem traku predvžige na trgalnem stroju. Ko pa smo po italijanskem vzoru montirali k stroju posebne raz-pršilne naprave, imamo sedaj mir. Vendar pa vsakodnevna budnost ni nikoli odveč. Sicer pa naj vam kaj več o tem pove Drago Kampuš, vodja skladišča, ki Drago KAMPUŠ je pri nas pooblaščen za protipožarno varnost." „V vseh osmih letih, odkar sem zaposlen na obratu v Bohovi, smo veliko naredili na področju protipožarne varnosti," je povedal tovariš Kampuš. ,,Skrbimo za vse požarnovarnostne predpise, jih upoštevamo, usposabljamo delavce za rokovanje z gasilnimi aparati in jih sproti seznanjamo z vsemi novostmi. Zadnji čas zelo dobro sodelujemo s prostovoljnimi gasilskimi društvi. Le-ti nam nudijo poučevanje oziroma praktično preizkušanje gasilskih aparatov, opravljajo kontrolne preglede stanja požarne varnosti na obratu. Velikokrat se k nam zateče tudi in- Voznika s TO Bohova Španinger in Oblonšek Protipožarna oprema je vedno v pripravljenosti dinos špektor, ki dosledno zahteva odpravljanje morebitnih pomanjkljivosti. V zadnjem času ni bilo požarov, bili so le občasni predvžigi na posameznih strojih zaradi železnih drobcev, ki pa so jih naši delavci zaradi usposobljenosti hitro zadušili," je ob koncu dejal Drago Kampuš. Moje naslednje vprašanje je bilo ponovno namenjeno vodji obrata Alojzu Založniku: „Kako pa kaj skrbite za varnost pri delu? " ,,Pri našem delu za stroji obstaja velika nevarnost poškodb na rokah. Nov trgalni stroj pa bo imel k sreči že vgrajeno posebno varnostno napravo, ki bo ščitila delavčeve roke, če bi le-ta naredil kakšen nepravilen manever. No, tudi pri sedanjem stroju ni bilo poškodb. Večja nevarnost obstaja pri stroju za izdelavo čistilne bombaževine, ko lahko zaradi nepazljivosti delavke pridejo prsti med valje in nesreča je tu. Tudi to bo odpravljeno po skorajšnjem remontu. Na tem stroju bo vstavljena posebna varnostna naprava, ki ’ bo onemogočila nesrečo. Drugače pa je težko v naši utesnjenosti uresničevati varstvo pri delu. Inšpektorji so zahtevali pred časom, da morajo biti v skladišču dovolj široki prehodi med ba- lami tekstila, pa celo dovolj odmaknjeni od zidu." „Kako pa je kaj s kulturo dela in z disciplino na obratu? " me je zanimalo. „Ja, z disciplino je bilo še nedavno križ. Tu mislim na precejšnje število bolniških izostankov. Že tako nas je malo, pet ali šest bolniških staležev pa lahko potegne za seboj tudi del izpada proizvodnje. Temu problemu smo namenili veliko pozornost, delali smo celo tako imenovane ,štih probe' po domovih in celo zalotili delavce, ki so med boleznijo doma delali. Problem smo izpostavili tudi na sestanku sindikalne organizacije, vse .bolnike' opozorili in sedaj se je stanje precej izboljšalo, bolniških izostankov je dosti manj." „Predno se napotim do samih delavcev, da jih povprašam o njihovem delu in pogojih dela, me zanima, kakšne načrte imate na obratu za v prihodnje? " „Ni jih tako malo, manj p. tistih, ki jih bomo lahko uresničili. Omenil sem že nekajkrat v najinem pogovoru novo trgalno linijo, ki nam bo pripravila enkrat več regeneratov letno kot stara. Želim si, da bi se v tem letu le odprlo tržišče, da bi dobili nove kupce za naše regenerate, ki bodo precej bolj kakovostni. To je pogoj za naše uspešno poslovanje v tem letu seveda ob dobri organizaciji dela ter pripravljenosti in volje vsakega posameznika," je končal najin pogovor vodja obrata Alojz Založnik. Že nekako po ustaljeni navadi sem se po tem razgovoru napotil do samih delavcev na obratu, kjer so v pretežni meri ženske. Tole so mi povedale o svojem delu in pogojih dela: Vlado STRAHI JA - vodja sortiranja in baliranja V teh 29 letih, odkar delam na obratu, se je že veliko spremenilo in prepričan sem, da se še bo, in to na boljše. Kaj ne bi bil zadovoljen, pred tolikimi leti smo vse na roke delali, prej smo potrebovali deset delavcev, da so razkladali in nakladali, sedaj sta potrebna le dva. Takrat smo imeli le en avto, sedaj jih imamo štiri. Ves material smo imeli včasih kar zunaj na dvorišču ali pa celo pri privatniku na podstrešju. Zadovoljen sem, kaj bi drugo, le prostora nam še primanjkuje za material, to nas najbolj muči. Vendar pa, ko bo „zalaufal" novi stroj, in če bo prodaja boljša, bo vse v redu. ■ Ivanka REPNIK — blagajničarka in referent za obračun osebnih dohodkov, pri Dinosu zaposlena že 13 Ja, kaj bi rekla, pogoji dela v primerjavi izpred nekaj let nazaj so veliko boljši, le zunaj so, predvsem pozimi, še težki. Tu v pisarnah pa je veliko ugodnejše, vsaj zebe nas ne. Delo se venomer spreminja, glede na sam razvoj našega obrata in delovne organizacije kot celote pa ga je razumljivo vedno več. Anica POTOČNIK - delavka pri stroju za čistilno bombaževino Polnih 33 let sem tu, na obratu v Bohovi sem se že kar navadila na ta prah v tem prostoru, le da nas ne zebe več, kot je bilo to včasih. Pa tudi nam ženskam ni potrebno več nalagati na vagone. Le-to si še želim, da bi pripravljeni material šel bolj v promet, potem bo pa kar v redu. Med tekstilijami pod nadstrešnico morajo biti predpisani varnostni prehodi Gertruda JAMNIK zadnjič ob starem trgalnem stroju Gertruda JAMNIK — delavka na trgalnem stroju, delo pri Dinosu je združila pred 27 leti Delo je kar v redu, navadila sem se ga pač. Veliko si obetam od nove moderne tr-galne linije, kajti ta, na kateri delam že polnih 14 let, je že krepko dotrajana. Prepričana sem, da bo poslej veliko lažje, pa tudi več materiala bomo lahko pripravili. Navadila sem se že tega prahu, ki ga v tem prostoru ni prav malo, pa tudi stoječe delo me za sedaj preveč ne utruja. Človek se pač vsega navadi. Morda se bo dalo še kaj spremeniti na boljše, vse se da, če so ljudje za to. Izdelava čistilne bombaže-vine In kakšna naj bodo razmišljanja ob koncu obiska v Bohovi? Nesporno je dejstvo, da tekstilni obrat v tem mariborskem zaselku deluje v razmeroma skromnih razmerah, ki pa se vendarle iz leta v leto izboljšujejo. Eden od pomembnejših premikov v njegovem razvoju je prav gotovo nova moderna linija, ki bo imela vidno vlogo že pri letošnji planski realizaciji in v vseh naslednjih letih Delovna vnema pri vseh delavcih obrata je na dostojni ravni, saj le-ti niso posebno zahtevni, nekako so se že navadili živeti v skromnih razmerah. Imajo le željo, da bi se jim v tem poslovnem letu bolj odprlo tržišče za prodajo njihovih sekundarnih surovin, ki je imelo lani bolj ozka vrata. Volje jim ne manjka, z večjo kakovostjo predelave in še z večjo tržno prodornostjo pa se jim bo, v to moramo verjeti, tudi uresničila. Janez Češnovar Naša že stalna sodelavka Cvetka Gaši s Predelovalnega centra Celje je napisala tole pesmico vsem bodočim mamicam ob prazniku žena 8. marcu. PRIČAKOVANJE ROJSTVA Ko Te čutim tam ob srcu, ko premikaš rahlo se. Ko te čutim v sebi živo, zatrepeče mi srce. Komaj čakam ta trenutek, da Te stisnem v objem, in ti tiho zašepečem, da Tvoja mamica jaz SEM. Cvetka Gaši PC Celje Čestitke upokojencem Ob novem letu smo dobili številne čestitke in dobre želje od naših upokojencev. Razveseljuje jih občutek, da so še vedno povezani s kolektivom, z Dinosom. Objavljamo dve izmed njih, prva upokojenka je iz DSSS, druga iz PC Celje. Spoštovani! Hvala za novoletno darilo. Prijetna je zavest, da smo upokojenci še vedno vključeni v vaš kolektiv. To mi veliko pomeni. Še enkrat lep pozdrav vsem in SREČNO! Slavica Letnar Spoštovani! Ob zaključku leta vam iz vsega srca čestitam k vašim delovnim uspehom, k vašemu požrtvovalnemu delu za vaš in naš boljši jutri. Želim, da bi tudi v novem letu 1987 dosegali čimboljše delovne uspehe, vsem članom DO in njihovim družinam pa obilo zdravja ter osebne sreče. Iskreno se zahvaljujem za novoletno darilo in čestitko. Dolžna sem tudi zahvalo za redno pošiljanje glasila, ki ga resnično z zanimanjem preberem. Marsikaj je v njem napisanega, kar me še sedaj, ko uživam zasluženi pokoj, zanima. Vsem prisrčne pozdrave in srečno 1987. leto. vaša Milica Leskovšek POROČILO O DELU UREDNIŠKEGA ODBORA GLASILA, IN PRIMERJAVA STROŠKOV Z LETOM 1985 O VSEBINI IN STROŠKIH GLASILA „dinos“ V LETU 1986 Uredniški odbor glasila „dinos" je v preteklem letu deloval po ustaljeni praksi, vendar skladno s samoupravnimi splošnimi akti, še zlasti s Pravilnikom o izdajateljskih razmerjih. Pri svojem delu oziroma pri oblikovanju posameznih številk in prispevkov je v dobršni meri uresničeval izhodišča družbenopolitičnih organizacij v DO DINOS ter sprejeto programsko zasnovo samega glasila. Tudi tokrat je uredniški odbor skrbel, da so bila pokrita vsa področja dela in poslovanja v delovni organizaciji ter dogajanja iz neposrednega življenjskega okolja, kjer naši delavci delajo in živijo. Pri posameznih ocenah glasila je bil uredniški odbor soglasen, da je glasilo dobro, tako po vsebini kot po obliki in da zadovoljivo opravlja svoje poslanstvo informiranja. Upravičeno lahko trdimo, da je glasilo v lanskem letu obveščalo naše delavce in upokojence o vseh najpomembnejših dogajanjih v delovni organizaciji kot tudi izven nje. Glasilu se je dopolnjeval bilten „1 nformator", ki je delavce obveščal predvsem o tekočih samoupravnih aktivnostih pred in po odločanju, česar z dvomesečnim izdajanjem glasila ne moremo doseči. Uredniški odbor se je v preteklem letu sestal šestkrat, in to vselej mesec dni pred izdajo posameznih številk. Deloval je v isti sestavi kot leto poprej: Stanislav Pesjak (glavni in odgovorni urednik), Marjan Razpotnik, Janez Ramovš, Dušan Burger, Silvester Učakar, Olga Mitrovič in Cveta Meden (kot člani). Delovni nosilec priprave glasila je bil vodja službe za informacije in tehnični urednik glasila Janez Češnovar. V letu 1986 je bilo natisnjenih šest številk glasila, izhajalo pa je v 760 izvodih. Posamezne številke so prejemali vsi zaposleni in upokojenci, pošiljali pa smo jih tudi nekaterim poslovnim partnerjem, družbenopolitičnim organizacijam in skupnostim ter delovnim organizacijam, s katerimi izmenjujemo svoja glasila. Šest številk glasila je obsegalo 120 strani, to je povprečno 20 strani na eno številko, to pomeni v ena- kem obsegu kot leta 1985. Objavljeno je bilo 132 prispevkov oziroma člankov, 174 fotografij, 8 shem oziroma tabel, 3 enostranske nagradne križanke, 2 karikaturi in 3 nagradni kvizi. Glasilo je tudi lani tehnično oblikoval zunanji sodelavec Mitja Muller, tiskal in razmnoževal Edo Usenik, križanke pa je pripravljal Ljubo Bradeško. PRIMERJAVA STROŠKOV Z LETOM 1985 MATERIALNI STROŠKI leto 1986 leto 1985 din din — Tiskar Usenik, izdelava in tiskanje 1.729.480 957.025 — Poraba papirja 152.254 70.184 — Razpošiljanje, kuverte in znamke 240.660 86.650 Skupaj: MS 2.122.394 1.113.859 AVTORSKI HONORARJI — Tehnično urejanje Muller Mitja 252.423 71.756 — Sestavljalec križank Bradeško 23.550 17.437 — Nagrade za križanke oziroma kvize 5.400 5.800 — Honorarji delavcem za prispevke: DSSS 73.899 58.353 TOZD POS 66.568 11.449 TOZD TEKSTILKA (v letu 1985 TOZD RET) 8.580 34.158 SKUPAJ: AH 428.420 198.953 SKUPAJ: MS +AH 2.552.814 1.312.812 Glasilo izhaja v 760 izvodih. En izvod je v preteklem letu veljal 559,8 dinarja, v letu 1985 pa,288 din. Zvrsti prispevkov v glasilu v V primerjavi z letom 1985 letu 1986: lahko ugotovimo, da je gle- — o poslovanju de števila prispevkov glasilo in gospodarjenju 5 v letu 1986 ostalo v enakih — o planiranju 1 okvirih (v letu 1985 je bilo — o delu 127 prispevkov). družbenopolitičnih Struktura prispevkov je organizacij 14 prav tako ostala v istih ok- — o samoupravljanju 2 virih kot v predhodnem — o naših delavcih letu, tako po vsebini kot po in delovnem okolju 7 dolžini posameznih član- — o obveščanju 4 kov. — o naložbah 7 Poleg prazničnih enostran- — o tehnološkem skih križank smo uvedli za razvoju 8 popestritev glasila nagradne — o tehničnem kvize, ki pri bralcih niso sektorju 2 naleteli na posebno ugoden — o akcijah zbiranja odmev. Upamo, da bodo papirja 4 slikovni kvizi z možnostjo — o varstvu pri ponavljanja nerešenega vpra- delu 3 šanja ob povečevanju na- - o SLO in DS 3 grade pritegnili k sodelo- — o mednarodnem vanju večji krog bralcev. sodelovanju Tudi v tem letu se je po- naše DO 2 kazala že tako imenovana — o organiziranosti 1 ..kronična hiba" glasila, to — o izobraževanju 2 je pomanjkanje kratkih pri- — o inovacijah 4 spevkov oziroma novic iz — o jubileju naših enot in skladišč. Še naše DO 8 vedno ni zaživela dopisniška — o rekreaciji. mreža na terenu, saj so ve- športu in čino prispevkov pripravili družbenem delavci strokovnih služb. standardu 7 Prav temu problemu bo — o delavcih in treba v bodoče nameniti upokojencih 11 večjo pozornost in usmeriti — o RD Dinos akcijo tudi preko osnovnih Slovan 3 organizacij sindikata DO — o pisanju drugih DINOS. sredstvih obveščanja o naši DO 4 — o krajših uredniški odbor glasila novicah 30 glavni in odgovorni urednik SKUPAJ: 132 Stanislav Pesjak PA ŠE TO! VEDNO VEČ ZANIMANJA ZA SMUČANJE Tudi letos so bile snežne razmere na Rogli ugodne za naše smučarje Smučarska sezona je v polnem razmahu. Snežne razmere po vsej Sloveniji so ugodne kot že dolgo ne. Iz leta v leto je vse večje zanimanje za to športno — rekreativno zvrst, kar le potrjuje staro tezo, da smo Slovenci smučarski narod. Veliko je takšnih, ki bodo letošnjo zimo preživeli vsaj nekaj dni na prostranih smučiščih, bodisi doma ali v tujini. Tudi naši delavci se vse bolj odločajo za počitnice na snegu. Na voljo imajo, kot že nekaj let doslej, stanovanje v Kranjski gori ter bungalove na Rogli. Za letošnje počitnice se je Komisiji za kulturo, šport in rekreacijo DO DINOS prijavilo 26 naših delavcev, ki so izrazili željo, da bi preživeli 5 oziroma 7 dni v teh naših objektih. Največ prijav je bilo prav za čas šolskih počitnic. Prednost je komisija dala družinam delavcev s šoloobveznimi otroci, potem tistim, ki se doslej še nikoli niso prijavili ter nazadnje tistim, ki so lani odpadli iz spiska oziroma se sploh niso prijavili. Za stanovanje v Kranjski gori komisija ni mogla ugoditi šestim prijavljenim, medtem ko se je število prijav za na Roglo ravno ujemalo s kapacitetami, ki jih imamo na voljo v bungalovih. Prepričasni smo lahko, da je komisija svoje delo opravila po svojih močeh in po možnostih, ki jih je imela. Dogaja se, res, in to skoraj vedno med pripravo pred vsako številko našega glasila ,,dinos". Delavec — informatik, ki je na podlagi svojega razvida del in nalog zadolžen za pripravo glasila, je vedno v škripcih, ko mora oddajati posamezne prispevke v tisk. Rok za oddajo člankov, ki ga določi uredniški odbor, že davno preteče, prispevkov, ki bi jih morali napisati posamezni strokovni delavci s svojega področja, pa ni in ni. Kaj storiti? Delavcu, ki skrbi za izdajo glasila, ne preostane drugega kot, da vsak dan prosi, modeluje in skoraj kleči pred kolegi s prošnjo: „Prosim te, napiši!" ali pa „Kdaj boš oddal članek? Že včeraj bi moral dati v tisk!" Avtorji pa še naprej odlašajo. Včasih celo pripomnijo: ..Nimam časa! Bom še videl! Kar ti napiši, saj si ti novinar!" in podobno. Vsi ti pa se ne zavedajo, da ustava, številni zakonski predpisi, še zlasti Zakon o sistemu družbenega informiranja ter nenazadnje samoupravni splošni akti zavezujejo, da delovni ljudje in občani nimajo pravice biti le obveščeni, temveč imajo tudi dolžnost obveščati druge o svojem delu. To še posebno velja za delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. J. Č. J. Č. ----ISKRICE--------- Ženska lahko iz nič napravi tri stvari: klobuk, solato in prepir. SACHA GUITRV Žena lahko stopi s svojega prestola samo enkrat, toda takrat za vselej. MOR JOKAI Preden krene ženska po krivi poti, mora poskušati vse, da bi ostala na pravi poti; kajti človek ima pravico ubrati stransko pot šele takrat, ko mu ne preostane nič drugega. ALFRED CAPUS ŠE DVA MESECA DO KONCA NAPORNE SEZONE Rokometna sezona je v polnem zamahu. Edini slovenski prvoligaš Dinos Slovan bije boj kar na treh frontah. Poleg državnega prvenstva igrajo fantje s Kodeljevega še v jugoslovanskem pokalu, v tekmovanju za pokal pokalnih evropskih zmagovalcev pa so se prebili celo do polfinala. Naporna sezona, ni kaj! Spomladanski del državnega prvenstva se je začel pred mesecem dni. RESNIČNA IZ TABORA ROKOMETAŠEV DINOS SLOVANA Pri rokometaših Dinos Slovana je že nekaj časa v navadi, da je po vsaki tekmi eden od igralcev zadolžen, da na sestanku s soigralci in strokovnim štabom oceni tekmo. Tako je bil po prvenstvenem srečanju s Slogo iz Doboja zadolžen mladi in obetavni Peternelj, da oceni tekmo tako, kot jo je on sam doživljal. Prav na tej tekmi je bil Peternelj med najboljšimi igralci in je povsem onemogočil najboljšega igralca pri gostih Savčeviča. Na sestanku po tekmi je trener Bašič vprašal Peternelja: „No, Dražen, kako ocenjuješ srečanje? " Peternelj mu je kaj hitro odgovoril: „Kako naj jo ocenim, ko je pa sploh nisem videl. Oceni naj jo kar Savčevič, ki je tekmo gledal." J. Č. O oceni prvega dela, o tekmah v evropskem pokalu in o možnostih v nadaljevanju sem se pogovarjal z enim najboljših igralcev Dinos Slovana v tej sezoni, z vratarjem Mitjo Valenčičem, ki ima nemalo zaslug za uspešne igre svojega moštva. Z dobrimi obrambami si je 24-letni rokometaš, doma iz Kozine, odprl tudi vrata državne reprezentance. Takole je stekel najin razgovor: „Kako ocenjuješ prvi del prvenstva v prvi zvezni ligi in seveda igre svojega moštva? " „Glede na to, da smo se po dveh letih ponovno vrnili v družbo najboljših, ocenjujem peto mesto po jesenskem delu kot velik uspeh in povsem smo demantirali tiste pesimiste, ki so nas pred začetkom lige uvrščali med kandidate za izpad. Zavedati se morate, da so nas pestile številne poškodbe (Kalin, Anderluh, Čotar, Vuleta, Praznik in Vuga). Naš napad je v igri še precej nihal, medtem ko je obramba svoje delo solidno opravila. Mislim, da bomo lahko to mesto tudi obdržali, morda pa se povzpeli še za kakšno mesto višje. Seveda potem bomo morali vse tekme zmagati na domačem terenu, tudi v gosteh bo potrebno komu od-ščipniti kakšno točko." „ln tvoj delež v igri Dinos Slovana? " „S svojo igro, bolje rečeno obrambo sem še kar zadovoljen, bila je povprečna in prepričan sem, da imam Mitja VALENČIČ še rezerve. Upam, da jo bom izpopolnil še posebno v teh mesecih, ko me trenira vratar evropskega prvaka Metaloplastike Mirko Bašič, ki služi vojaški rok v Ljubljani. Z njegovim strokovnim pristopom na treningih sem že sedaj dosti pridobil in prepričan sem, da bom odpravil nekatere napake. Poudariti moram, da so to moji prvi pravi treningi za vratarja, delam razne specialne vaje in v pravo zadovoljstvo mi je, da imam za učitelja vratarja svetovnega slovesa." ,,Še vedno si s svojimi tovariši v tekmovanju za pokal evropskih pokalnih zmagovalcev. Uvrstili ste se v polfinale in po dokaj nesrečnem žrebu je vaš nasprotnik moskovski CSKA?" ..Menim, da je že sama uvrstitev v polfinale za nas velik uspeh. Jasno pa je, da z uvrstitvami v naslednje kolo rastejo tudi apetiti. Ne smemo biti neskormni. Jaz pravim tako, kaj pa če bi nam. žreb dodelil sovjetsko moštvo že v prvem kolu. Še zdaleč se ne mislimo vnaprej predati. Mi nimamo kaj izgubiti, dobimo pa lahko ogromno. Dosedaj smo bili skoraj vselej motivirani proti velikim ekipam in prepričan sem, da bo tudi tokrat tako. Doma bomo morali dati vse od sebe. dodaten motiv bo televizijski prenos in domače občinstvo. Če bo razlika v našo korist v Ljubljani takšna, kot je bila proti češkoslovaški Tatri, potem bomo zelo blizu finala. Sicer pa počakajmo na 5. april, ko bo prva tekma v Ljubljani," je končal najin pogovor popularni Mico, ki s svojo višino dveh metrov brani odlično prav takrat, ko gre Generalni direktor Vladimir Kralj v razgovoru s trenutno najboljšim rokometnim vratarjem na svetu Mirkom Bašičem. Le kakšna je bila tema njunega razgovora? njegovi ekipi najbolj za nohte. Moj obisk na treningu rokometašev Dinos Slovana sem izkoristil tudi za to, da sem zaprosil trenutno najboljšega vratarja na svetu Mirka Bašiča, ki je ravno ogreval oba ljubljanska vratarja Valenčiča in Deniča, da oceni igro reprezentanta Valenčiča. Takole ga je ocenil: „Z Valenčičem sem v preteklosti prišel v stik le takrat, ko je Dinos Slovan igral proti moji Metalo-plastiki. Jaz osebno na teh tekmah o njem nisem dosti razmišljal, to je bolj bremenilo moje soigralce v polju. Glede na to, da je Mitja vratar reprezentance, je že v neki meri vlival spoštovanje, zato so me moji tovariši spraševali o njegovih šibkih točkah, ki sem jih že takrat opazil. O vsem tem sva se tudi v tem času, ko "ga treniram, pogovarjala in jih skušava odpraviti. Menim, da je Valenčič vratar z izjemnimi predispo- zicijami in večkrat sem že v šali dejal: Če bi bil jaz tako grajen, kot je Mitja, bi bil najboljši vratar na svetu. Za svojo višino je izjemno hiter in močan in z veliko lahkoto opravlja vaje, ki mu jih nalagam na treningih. Pozna se mu, da v preteklosti ni delal posebne strokovne vaje za vratarje, bodisi s posebnimi trenerji za vratarje ali pa z bivšimi vratarji. Manjka mu predvsem v neki meri tehnika, ter tako imenovana vratarjeva drznost in hrabrost. Ima pa eno zelo veliko kvaliteto, in ta je, da brani odlično prav v odločilnih trenutkih, je izreden borec na golu, kar je odraz njegove dobre psihološke pripravljenosti. Glede na njegove kvalitete in sposobnosti bi se moral tudi v prihodnje boriti, če bova z Arnautovičem še branila barve Jugoslavije, za tretjega vratarja z državnim grbom." J.Č. ŽREBANJE NAGRADNE NOVOLETNE KRIŽANKE Žrebanje nagradne novoletne križanke je bilo 13. februarja 1987 v prostorih vodstva TOZD POS. V komisiji sta sodelovali: Cveta Meden in Serafina Krassnig. Žreb je določil izmed 7 poslanih rešitev nagradi naslednjima dvema izžrebancema: 1. DRINOVEC Peter, upokojenec DE Kranj 2. LAZIČ Jelena — KRANJEC, upokojenka DSSS. Prvi dobi nagrado v znesku 800,- din, druga pa 200,- din. ČESTITAMO! Pravilna rešitev nagradne novoletne križanke je: GOLIST MARIBOR KARAKALA UTA TROP SREČNO Ml URAR AR LES STROGOST IKT ART PRESTOP SANOK RAPA NESTL AMOK OME SAŠKO MELISA SOKOL NIT AMULET TN BILO SNAŽILO ITAL AVSTRIJA IW TARA SNAIPOL OČI ENAKOKOTNIK ADAC VALITEV MRENE REZILKA MONOPTEROS LOKA ANALI EL EDITOR TORERO AVE UGOVOR ROK ZMAGA KEGLJAČEV IZ LJUBLJANE V našem glasilu le malokrat pišemo o športni dejavnosti naših delavcev, o njihovih medsebojnih srečanjih v raznih športnih panogah. Eno redkih srečanj, o katerem lahko poročamo je bilo januarsko tekmovanje kegljačev Delovne enote Kočevje in Predelovalnega centra Ljubljana. Enoti sta nastopili s po dvema ekipama, Ljubljančane pa so okrepili tudi trije delavci Delovne skupnosti skupnih služb. Kegljaški dvoboj je bil v Kočevju, vendar pa gostiteljem ni ustrezal domači teren, saj so bili igralci iz Ljubljane v obeh obračunih boljši. Prva ekipa Ljubljane je premagala Kočevje I z izidom 1553: 1442. Kot že rečeno, je bila tudi druga vrsta Ljubljane boljša od druge kočevske, izid je bil 1454: 1130. Najboljši posameznik tega srečanja je bil Slabanja (Predelovalni center Ljubljana), ki je podrl 404 kegljev. Pri domačinih sta najboljše kegljala oba Premrla, Franc in Vojko, ki sta podrla po 369 kegljev. AH bo prišlo do povratnega srečanja v Ljubljani, nam še ni znano. J. Č. Edina predstavnica nežnega spola na dvoboju je bila Sonja Rahne Glasilo „dinos" izdaja DO DINOS, Ljubljana, Titova 118. Ureja uredniški odbor: (glavni in odgovorni urednik) Stanislav Pesjak; člani: Marjan Razpotnik, Janez Ramovš, Silvester Učakar, Dušan Burger, Olga Mitrovič in Cveta Meden. Tehnični urednik: Janez Češnovar.* Tisk in razmnoževanje: Edo Usenik. Izhaja v 760 izvodih. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu št. 421—1/72. NAGRADNI SLIKOVNI KVIZ Po dveh prazničnih nagradnih križankah šmo se na uredniškem odboru odločili, da objavimo nagradni slikovni kviz, ki je pri bralcih lani naletel na dokaj ugoden odmev. Za obuditev spomina še enkrat objavljamo propozicije te nagradne igre. Pred vami so štiri fotografije. Pod vsako je vprašanje, na katero morate pod rubriko ..odgovor" napisati rešitev. Skupna nagrada je 2.000 din in je deljena na štiri dele tako, da je nagrada za pravilen odgovor pri vsaki objavljeni sliki 500,- din. Nerešena slika se lahko v naslednjih številkah glasila še dvakrat ponavljam Za prvo ponavljanje velja nagrada 1.000,- 1. Vprašanje: Katerega predpisa s področja varstva pri delu delavec na sliki ni upošteval? ODGOVOR: . Ime in priimek: din in za drugo ponavljanje 1.500,- din. Če po trikratni objavi ni pravilnega odgovora, se ta slika umakne in uredniški odbor objavi njeno rešitev. Vsaka nagradna fotografija predstavlja nagradni kupon, kar pomeni, da reševalec lahko pošlje enega, dva, tri ali vse štiri odgovore v isti kuverti. Vsak reševalec lahko pošlje le po eno rešitev in je, če pošlje vse štiri pravilne odgovore, bo štirikrat izžreban, kar tokrat pomeni nagrado od 500,- do 2.000,- din. Rešitve pošljite najkasneje do 10. aprila 1987 na naslov: DO DINOS, Uredniški odbor glasila, Ljubljana, Titova 118, za rubriko ..Nagradni slikovni kviz". Ne pozabite pod vsako sliko poleg rešitve pripisati svoje ime in priimek ter naslov. 3. Vprašanje: Na sliki je znano zimsko športno smučišče, kamor vsako leto hodijo na zimovanje tudi naši delavci. Na kateri nadmorski višini se nahaja? ODGOVOR:....................................... Ime in Priimek:................................ Naslov:........................................ 4. Vprašanje: Kateri igralec Rokometnega društva Dinos Slovan je na sliki? 2. Vprašanje: Na fotografiji je del nekega stroja s področja naše dejavnosti. Katerega? ODGOVOR:............................................ Ime in priimek:..................................... Naslov:............................................. ' * * i r »*i «*«', ODGOVOR: Ime in priimek: Naslov: