(»orica* izhajü vsaki turek in Boboto Ako pade im ta dneva praznik, dan poprej. Ur^diiižtvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini St. 9, kamor je naslavljati pisma. Nvfrankirana piNina se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. (tokoptai dopisov se ne vračajo .tiorica" stane na leto l() K, za pol leta 5 K, za četrt leta 250. Upravniötvo se nahaja v „Narodni Tiskarni" ulica Vetturini St. 9. /.•a oglaH«* se plačuje od čveterostopn«? petit vrste po 14 vin., za večkratni natis primeren popust. Pii«amey,n«* Stevilke stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznih goriških trafikah. Št. 90. V (jorici, v soboto dne 12. novembra 1910. Leto XII. Plenarna seja avsfrijske delegacije. V torek je imela avstrijska dele- gacija svojo prvo plenarno sejo. Raz- pravljalo se je o proračunu minister- stva za unanje zadeve. Pri temsorazni delegati imeli jako zanimive govore, ki jih hočemo v naslednjem v glavnih toč- kah navesti. Ko je bila otvorjena debata o proračunu je povzel dr. ŠusteršiČ besedo tor se približno izrazil, kakor sledi : Obžalujem, da v deleg'iciji nista zastopani anektirani deželi. 'Iemu nez- noswemu stanju stvari se mora prej- koprej odpomoči. (Neznosno, ker se se ne ve, ali je Bosna in Hercegovina pri- klopljena Avstriji ali Ogrski!) Odobru- jem — in to govorim v imenu vseh av- strijskih Jugoslovanov — aneksijo ßosnc in Hercegovine ter so Jugoslo- vani uverjeni, da vlada ni kriva, da je nastala takrat od unanje države provo- cirana kriza. Kriza je bila jasen dokaz, da je Avstrija vojaško trdna in poh- tično močna. Slavospevi, ki se pojejo na Nemčijo zaradi njenega zadržanja med krizo, so popolnoma odveč, kajti Nemčija ni sto- rila takrat nič drugega nego svojo dolž- nost in to le v varstvo ""vojih lastnih interesov. Vseeno nimamo nič proti zvezi z Nemčijo in na splošuo so politične zveze špekulativnega pomena ne pa izrazi sentimentalnosti. Toda mi Slo- venci nioramo z vso odločnostjo prote- stirati proti temu, da bi imele zvezne države kak vpliv na notranjo politiko države. Slovani imajo vtis (ki ni ne- opravičen), kakor bi zveza z Nemčijo in ltalijo bila vzrok, da se Nemcem in ltalijanom v Avstriji bolje godi nego Slovanoni. So tudi pesimisti, ki trdijo, da mora biti pri tako intimnili odno- šajih, kakor vladajo med Avstrijo in Nemčijo, slabejsi v odvisnosti od moc- nejšega. Če bi to res bilo, bi morala Italija, kot najslabejša v trozvezi b:ti bolj od Avstrije odvisna nego je Avstrija od- visna od Nemčije. In mi dobro vemo, da se znajo italijanski drzavniki jako dobro zavarovati proti taki odvisnosti. Če bi znali naši državniki na isti način delovati na popolno neodvisnost nase države, odnosno, če bi naši drzavniki ne dopuščali umešavanje zveznili držav v naše notranje zadeve (ital. fakulteta, češko-nemška pogajanja ltd.), potem bi še-le lahko govunli o popolni neodvis- nosti Avstrije. Politični odnošaji med našo državo in ltalijo so jako čtidni. Na cni strani zagotavljajo drzavniki, da vlada med obeina državama popolno sporazum- Ijenje glede zunanje politike, na drugi strani pa vlada v ltaliji nervozna mrz- ličnost, če ojačimo mi našo arinado. To je protislovje, ki dosega celo paro- doksen značaj. Italija bi morala biti za- dovoljna, kakov očigkdskupne politike in sktipniii interes na lastne stroške vstvar- jamo pogoje, ki bi varovali te skupne interese. Ta nervoznost je skrajuo čudna. Ravno v zadnjem času je ital. uradni list „La Tribuna" priobčil čla- nek, v katerem pozivlja z osupljivo od- kritostjo general Fabba avstnjske Ita- lijane, naj se v danem slučaju ne bo- jujejo proti ltaliji. marveč naj storijo ravno nasprotno. Tojesanio en vzgled, ki priča o resničnosti gore omenjenega. Nek italijanski državnik je nekoč izjavil, da je razmerje med Avstrijo in ltalijo tako, da morata 'biti ali zavez- nici, ali pa sovražnict. V teh besedah je žalibog mnogo resničnega : naša zveza z ltalijo ni ničdrugega negonekakagaran- cija za mir, ali pa oolje rcčeno, dolgo premirje. Vsakdo mora uvideti, da tiči v tem razmerju velika nevarnost. Zveza, ki garantira le dolgo premirje je nekaj jako malega. Jaz sem sicer za to zvezo, ker bočem, da traja to premirje čim več časa. Na vsak način moramo imeti tudi jamstvo za zvezo. Zgodovina uči, da se v kritičnih momentih ni zanašati na pogodbe, tem več pa na skupnost in- teresov. Z drugimi besedami: ne poznam drugih garancij za vzdrževanje zveze nego — dreanoutke. Mi moramo biti močni in le tedaj smo gotovi, da smemo računati na resno zvezo z ltalijo. Či- tajte one slavne razprave v rimskem parlamentu, ko se je šlo za aneksijo. Resume onih razprav je misel: „Radi bi, ali ne moreino, ker nismo še pri- pravljeni !" (Ne vemo. če ne bi bili, ako si ne bi bila Avstrija zavarovaia des- nega boka v Bosno odhajajočih voja- škili čet s tem, da je že leto in več po- prej ojačila in pomnožila garnizije ob ital. meji. Op. ur.) Pretresujmo tudi oni ljudski tok v ltaliji, ki zasleduje nekoncilijantne na- mene glede integritete naše zemlje. Res je sicer, da voditelji italijanske politike preveč ljubijo svojo domovino, da bi jo izposiavili kaki katastrofi, ali njih pre- vidnost in razsodnost je bila do sedaj vedno močnejša nego ona ljudske struje. Nikdar ni prišla ljudska struja do tega, da bi zapovedala. Čeravno vladajo v ltaliji take razmerevendar tudi javnost se ne bo pustila zapeljati do korakov, ki bi ltaliji nič ne koristili, pač pa mnogo, mnogo škodovali. Zato rečem : kar se tiče odnošajev z ltalijo, moramo biti močni in s tem smo go- tovi trajnega miru. Kar se tiče balkanskih vprašanj, se moram zavzeti za carinsko zvezo z baikanskimi državami, seveda vedno v interesu našega kmetijstva. V diploma- tični službi v balkanskih državah bi morali biti sami .Jugoslovani. Če bi imeli boljše diplomatično zastopstvo. bi se gotovo ne bil vršil Friedjungov proces. Izjavljam konečno. da se strinjam z unanjo politiko Za proracun pa ne morem glasovati, ker dvomir.i, da ne bi imtla sedanja politika in sistem zvez nekak vpliv na notranje razmere. Po enoiirnem odmoru se je dr. (j r a b ni a y r na kratko bavil z aneksijo ter je i on povedal svoje mnenje o tro- zvezi. üovornik je rekel. da se zdi. da. čeravno je cesar omenil v prestolnem g':voru, da je v zadnjem Času postala zveza z Nemčijo in ltalijo tesnejša. tie velja to v isti meri za obe zaveznici, kar se tudi opazujo med narodi naših dr/.av, posebno pa med Nemci. Res se je Italija, ko se je itnela praktična vrednost trozveze izkazati. lojalno za- držala, ali dejanska pomoč, ki bi jo bila Nemčija prinesla v slučaju resnega kouflikta pri aneksiji, nas obvezuje k veCji hvaležnosti do Nemčije. Zato je omenjeni pasus iz prestoluega govora naslovljen več na zvezo z Neinčijo. kar odgovarja tudi mišljenju Nemcev. Vse drugače je pa z ltalijo. Go- vornik pravi, da se ne spodtika nad odnošaji, ki vladajo med Avstrijo in ltalijo. Gotovo je velike važnosti. da vlada med obema ministroma za vnanje stvari popolno sporazumljenje glede skupnih interesov. Ali žalibog so drugi cin'.telji, ki slikajo te odnošaje v dru- gačni luči in to sta obe vojaški upravi, ki obedve nimata zaupanja v zvezo, ker bi se sicer ne vršile nekatere tozadevne odredbe. Močno ojačenje meje od strani Italije ter mrzlično zidanje obmejnih trdnjav so javne tajnosti. Ravnotako ve ves svet, da stori tudi naša vojaška uprava svojo dolžnost, ako si hoče z enakimi odredbami zajan.čiti gospodar- stvo na meji. Če naša vojaška uprava zgradi z ogrornnimi stroški dreadnoutke, je gotovo, da ne bodo zato. da branimo Jadransko obalo pioti Angležem m I:rancozom. Qotovo je to edini slučaj v zgodovini, dabi dve že desetletja zave- zani državi ena proti drugi oboroževali. Tudi minister za unanje zadeve je, seveda prikrito, omenil, da ni popolnoma brez skrbi glede političnih odnošajev med Avstrijo in ltalijo. po- sebno pa je omenil narodne prepire, nekatere manifestacije in nevšeče rnejne spopade. Seveda se moramo strinjati z njegovim mnenjem, da se morajo take reči rešiti mirnim potom in konciljantno. Nasprotno pa je preveč optimističen. če tidi, da so ti spopadi le lokalnega po- mena, ki pa nimajo nikakega vplivana politične odnošaje med zaveznicama. Ne rečemo. da so taki pojavi le kratko- trajni in lokalni. ali če ::e ponovno vrše. se jih lahko smatra za javno mnenje ter posebej še za mnenje ita- lijanskega naroda. To razpoloženje pa tudi vpliva na biti in na vrednost ofi- cijelne zveze. Mi se ne smemo zanašati na zveze, ki jih sklepajo ministri, Če nimajo za seboj ljudstva. Ena zveza. ki sloni s a in o n a p o 1 i t i č n e m m i š 1 j e n j u o f ic i je 1 n i h sf e r in ima z a nasprotnika 1 j u d s k e ma s e. g o- tovo nebode prestala preskuš- nj e o bsta nk a. Žalibog moramo konstatirati v lta- liji globoko mržnjo proti naši državi. Izv/emši par üstov. so vsi italijanski listi polni manifestacij Avstriji sovražne tendence in prepiri so le zunanji znak globoke zoprnosti. ki jo Avstrijan vzbuja v srcu Italijanov. Ta čutstva so se ukoreuinila v ltaliji v onem Času. ko je avstrijsko vo- jaštvo, policija in biriči opravljalo svoje dolžnosti proti nemirnim duhovom onih časov. Proti tej mržnji, ki se je v dusi Italijanov ukoreninila. se morajo boje- vati države, ki jim je na srcu obstanek zve/.e. Drug vzrok ncodkritih odnosajev tiči v občevanju Italijanov z Italijani v nasi državi. V ltaliji so mnenja. da se gode ltalijanom v Avstriji velike krivice. Iz tega predsodka izvira nov im- pulz, ki tudi provzroča. gotovo ne v mali meri, napetost med obema drža- vaina. In ta impulz je iredentizem. Ne pomaga nič, če se zapirajo oči in po- na*sa s tem, da iredentizem ne obstoja. Kdor le kaj opaztije. vidi. da obstoja to- stran in onstran meje ta agitacija. ki intenzivno deluje proti celotnosti države. V ltaliji obstoji pa zraven vročekrvnih iredentistov tudi iredentistična struja, kater^j se trudi. da bi se, vse eno kdaj, zdru^o Tridentinsko in Trst z ltalijo. (jotovo ne pade nobena krivda na mi- nistra za vnanje zadeve zaradi teh raz- mer. — Cjovornik zanikuje potem. da vpli- vajo zavezne države na nofranjo poli- tiko ter obžaluje, da so le nekateri ul- tra-Nemci, ki mislijo. da morajo imeti privilegije v Avstriji. (iovornik konča svoj govor rekši, da je edina pot, da nastane ne le di- plomatična zveza z ltalijo. marveč tudi resno prijateljsko razmerje. ta. ako se Italijani odločno odpuvejo neizvedljivi aspiraciji na Trst in Trident. Čeravnobi bilo neprevidno govoriti o kaki vojski, bi vendar morala Avstrija požrtvovati tudi zadnjega voaka da si ohrani svoio pozicijo na Jadranskem Morju ter po- sest Trsta in Tridenta. Nato se je bavi! govornik z govo- rom dunajskega podžupana Porzerja proti rimskemu županu. ki je napadel papeštvo, ter rekel. da smatra tako po- stopanje kot ume^avanje v tuje zadeve. Delegat Alasaryk je razkri! stvari, ki se zde naravnost neverjetne. Dr. Ma- saryk je namreč trdil. da je tajnik av- strijskega poslaništva v Belemgradu pi. Svietochowski najel časnikarja Vašiča kakor učitelja srbskega jezika svojih otrok. Tega so potem pregovorili. da je falsificiral dokumente „Slovanskega juga" in „Xarodne obrane". Dokumenti so bili tudi fotografirani v stanovanju pisarniškega svetnika poslaništva Die- fenbacha. Grof Forgach je obljubil Va- šicu lepo karijero. Minister za zunanje zadeve grof A e h r e n t h a 1 je na to odgovoril na inttrpelacijo delegata Seitz-a zaradi go- vora dunajskega podžupana dr. Porzerja, katerega je imel v nedeljo na katoliškem protestnem shodu na Dunaju in v ka- terem je zavrnil ostudne napade rim- skega župana žida Nathan-a na Sv. Očeta papeža in na vso katolisko cer- kev. Z odgovorom grofa Aehrenthala na omenjeno interpelacijo pa niso liberalci prav nič zadovoljni. V sredo se je razprava nadaljevala. Delegat t'drzal je zahteval za Cehe prav iste pravice. kakorsne jih imajo Nemci. Protestiral je proti insi- nuvacijam. čes, da se je pripravljala na Ceskem revolucija, ako bi bilo prisio do vojske med Avstrijo in Srbijo. Bavil se je s prepogostimi obiski nemskega ce- sarja na Dunaju. Pntoževal se je proti temu. da se nahajajo važne diploma- ticue službe skoraj izkljucno v rokah aristokracije. Poljski delegat K o z 1 o\v s k i se je pritoževal o preganjanju Poljakov v Nemčiji. Socialist Renner je najprcj pro- testiral proti sedanji delegaciji. Socialni demokratje so naiurec mnenja. da bi morala biti sedanja delegacije na novo i/voljena. Posebno inn je bil potem. ko je nadaljeval svoj govor, na želedeu du- najski podžupan dr. Porzer zaradi nje- govega nedeljskega govura. Odgovor grofa Aeiirentliala natozadevno Seitz-ovo interpelacijo ni bii povoljeu. Po njego- vem mnenju hi bil mural grot" Aehren- thal dr. Porzerja hudo okrcati, dočim se mil je pa zdelo popolnoma korektno, da je grof Aehrentlial pri mini pustil frama- sotia Nathan-a. Oovomiku ni prav nič všeč rietn- ski cesar. Po njegovein mnenju tiči naj- I večja nevarnost v trozvezi v osebi nem- škega cesarja. češki radikalec Klofač je rekel, da je vsa notranja avstrijska politika protislovanska in to vsled vpliva seda- nje naše zunanje politike. Očital je grofu Aehrenthalu nesposobnost. Češ, saj je sain vojni minister priznai, da preti naši državi vojska od vseh strani. Tudi na neugodnih gospodarskih razmerah v naši državi in na draginji nosi grof Aehrenthal vsled svoje politike mnogo krivde. Delegat Stumps je protestiral proti napadom rimskega župana žida Nathan na papeža in na katoliško cer- kev. Rekel je. da mu ne bi bilo nič žal. če bi Italija izstopila iz trozveze. Nato je govoril na dolgo in široko grof Aehrenthal ter odgovarjal po svoje raznim govornikom. V četrtkovi seji je bil prvi govor- nik češki socialec Nemec. Očital je grofu Aehrenthalu, da je na nedostojen način reagiral na govore govornikovih somišljenikov. socialcev. ko je branil nemškega cesaria. Tudi po njegovem mnenju upliva trozveza preveč na našo notranjo politiko. Danes se lahko reče, da ni Avstrija nič drugega nego vazal Nemčije. Delegat dr. Kramar je povdarjal, da je nevarno. ako se smatra zvezo z Nemčijo za srčno potrebo ljudstva. Delegat D oberni k pravi, da bodo Nemci podpirali Aehrenthalovo politiko. dokler se bo gibala v isti smeri, kot do- sedaj. Nadalje je govornik rekel, da se Nemci nikakor ne bodo pustili odrivati od inorja. Omenjal je invazijo Slovanov v južnih deželah, ki je postala nevarna tudi primorskim Italijanom. Govorili so še Horsky. Zazvorka, Pittoni, dr. Bugatto. Seitz in Assmann. na kar je bila glavna razprava zaklju- čena. — Včeraj se je vršilo glasovanje o proračunu za zunanje ministerstvo. Pro- račun je bil vsprejet z vsemi glasovi razun glasov slovanske opozicije in so- cialcev, ki so glasovali proti. Ka] dela c. k. železniško ravnafel]slvo u Trsfu ? C. k. železniška uprava dela sicer vsem Slovanom krivice, a najbolj Slo- vencem. Železniško ravnateljstvo tržaško obsega proge, ki tečejo izključno po slo- vanskih tleh. če izvzamemo kakih 20 klm železniške proge po italijanskem ozemlju. In kako je z železniškim osob- jem? Vsa mesta višjih uradnikov, vsa boljša mesta so v rokah Nemcev. došlih k nam, Bog vedi odkod. Toda tudi ve- čina nižjih uradnikov je nemška. Vsi ti privandrani Nemci so zaupniki in agita- torji nemškega „Volksrata". S tern, da naseljuje žeiezniška uprava nemške uslužbence po nasih krajih, imajo se- veda nemška „obrambna" društva ume- ten povod, da zidajo ponemčevalnice za slovenske otroke; vzgledi: Trst, Pulj, Opatija, üorica, Jesenice in Ljubljana! Z nemškimi železniškimi uslužbenci pri- hajajo v izključno slovenske kraje nern- ški trgovci in obrtniki, ki jih podpira seveda „Siidmarka". Železniška uprava pa daje prvi in glavni povod k ponem- Čevanju! Nemški listi vpijejo, da goji tržaško ravnateljstvo državnih železnic slovarfske tendence. Da! S tern, da na- seljuje rued nami Slovenci nemške uslužbence. Pa ne samo to! Tržaško ravnatüljstvo državnih železnic ne pod- pira samo na zgoraj omenjerii način nemško prusovske težnje, anrpak tudi gmotno! Nemške sole na Jesenicah, v Ljubljani (Šiška), v Gorici dobivajo Iet- ruh subvencij po 3O00 K od c. kr. že- lezniškega ravnateljstva v Trstu! A za zidanjo nemške sole v üorici (za šulfe- rajnsko solo) je dovolila zeleznis'ka uprava znižan tarif v duvozu potrebnega stavbnega materijalu. Večje korupcije menda ni moeoče! C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu je torej po- družnica nemškega Schulvereina in Stid- marke! Z denarjem, ki ga dobivajo državne železnice na slovenskem ozem- lju. se ponemčujejo slovenski otroci. Dopisi. Iz Št. Petra. — Kaj takega nismo še doživeli! „Soča" je dne 8. t. in. pri- nesla imeniten dopis od tukaj, v katerein se. ne vemo kaj bolj, zrcali nevednost in zagrizenost liberalca. Podpisan je Ali- roslav Brumat. ki je c. k. poštni iirad- nik v üorici. bivajoč v St. Petru. „Soča" od 10. t. m. pa pise, da ni M. Brumat dopisnik. da mu je dopis podtaknjen (od koga?). da on nima nobene zveze ž njim in zato „Soča" prekliče vsebino omenjenega dopisa. Čudno je to, jako čudno! Mi nismo tako naivni, da bi verjeli tem izgovorom. ü. M. B. se je ustrašil samega sebe. t. j. posledic svojega koraka. Korajžen pa že ni ta mož! Take dopisnike ima slavna resni- coljubna „Soča1'. Čestitamo ! No, ker „Soča" preklicuje predr- zne in žaljive trditve omenjenega dopisa in ker je AI. B. videti skesan. vzamemo „Sočino" izjavo na znanje in se zdaj ne prepiramo več o tej zadevi. Ne vemo pa. če bode k temu molčal g. župan in prizadeta volilna komisija. katerim se naravnost očita slabo gospodarstvo in prelom zakona ali postave. — Pretekli teden smo vprašali „Sočo", kaj reče k temu, ker so njeni tukajsnji ljubljenci pri občinskih volitvah dne 25. okt. t. 1. v 1. volilnem razredu voliii dva Laha iz Podturna, ki ne prebivata v tuk. občini, in tako pokazali svoje vzorno naprednjaško narodnjaštvo. Od- govorila je. da to ni res, da ini laže- mo. Spomnemo se. da smo brali nekoč v „Gorici", da ,,Soča" bo solnce na nebu utajila, ako jej bode tako kazaio, in njeni bralci ji bodo slepo verjeli. Zdaj smo prepričani, da je to resnično. In- famni obrekovalci! Eomen. — Kam je zginil komenski „y" ? Zastonj smo čakali. da bodemo brali v „Soči" novico, da je bil dne 29. oktobra bivši škrbinski kaplan. g. Fr. Lavrenčič. v pričo komenskih trtjonov in „kavalirjev" oproščen prestopka razža- ljenja časti po § 496, baje zakrivljenem na liberalnem agitatorju ,J. Švara. Za- stonj smo čakali, da bode sloveči „y" naznanil „Soči", kakor je storil dne 25. maja t. 1., ko je razlagal, kako je de- želno sodišče v Trstu poučilo sodnika, g. dr. Lavrenčič-a, kako je treoa soditi, da je isto deželno sodišče dovolilo na zahtevo g. Fr. Lavrenčič obnovitev raz- prave. Zastonj smo čakali. da bode „y" povedal „Sočinim" backom, da ni vse nič pomagalo, čeravno je tožitelj. Štrek- Ijev priganjač, 29. okiobra zanikal, kar je pri prvi obravnavi zatrjeval, in za- trjeval, kar je pri prvi obravnavi zani- kal. (Pač napredno! Iz tega se vidi, ko- liko se sme dati na pričevanje libe- ralca!! Op. st) Zastonj >mo čakali, da bode nepristranski, točni „y" povedal napred.iemu svetu, da ni pomagala niti obilna skrb navzočega Lojzeta Štreklja domišljavemu agitatorju iz zagate. Vse je bilo zastonj. Ürugic so propadü ko- menski trtjoni in „kavalirji" z njiho- vim agitatorjem. Sedaj lahko ponovi komenski „y": „kaplani nas tepejo". Ko bode njegov varovanec predložiljra- čun stroškov, ki jih bode trebA porav- nat«, tedaj naj se spomni. da mora biti mož beseda in vrniti 40 za 20, drugače ga razglasimo na podlagi „Soče" št. 59 za naprednega -— lažnika. Ker ni potolažil „Sočin" „y" na- predne ginajne z novico, da so ukazali navzoči trtjoni njihovemu agitatorju prijaviti priziv, storimo mi to z opazko, da so si morali komenski trtjoni precej napolniti rnošnjičke, drugače bi se ne gnali toliko za agitatorja. Saj čivkajo vrabci na Škabnikovi strehi v Rubijah, da ne plača stroškov ^uSterjev zet. 0 prizivni razsodbi sporočirno svo- ječasno. Iz Dornberga. (D e Č e k p a d e 1 pod m 1 i n s k o k o 1 o.) — V torek, 8. t. m. je s'el 11-letni deček Alojzij Č o- tar iz Dornberga v domači mlin. Koje hotel stopiti v mlin, se mu je zdrznilo in padel je v vodni kanal mlinskega kolesa. Deroča voda ga je potisnila pod kolo. Srečno naključje pa je hotelo, da je prišel deček še živ izpod kolesa na drugi strani tako, da se je oprijel neke ograje. Nezavestnega so ga potegnili iz vode in ga prepeljali v goriško bolnis;- nico. kjer so mu napravili operacijo na trebuhu. Upati je, da deček okreva. Res: Sreča v nesreči! Iz KamenJ. Pomilovanja vreden je Andrej Vodopivec iz Kamenj. Kupil je namreč na dražbi v Beljaku 4. novem- bra dve vojaški kobili, od kojih je bila A v vsakem obziru dobra; druga B pa nestrpna in muhasta. Ko je prvi teden po nakupu za poskusnjo vozil voz blaga črez Kras, začne kobila B sredi poti kakor besna brcati in pri tem ga rani na roki in nogi. Na roki se mu je rana koj zace- lila; hujše je bilo z nogo. Vsled notra- nje poškodbe se mu je začelo gnojiti, da mu je moral zdravnik nogo operi- rati. Predno okreva preteče gotovo še eden, do dva meseca. Pretečeni teden sta gnala njegova dečka vsak svojo kobilo v potok piti. Aled potjo se kobila B iztrga dečku in napade zadej gredočo kobilo A. Ta je dobila silne udarce tako, da se jej je kost nad kolenom zadnje noge strla in črez dva dni predrla meso in kožo, ter vsled tega poginila. Tako je poleg svoje bolezni prisel še ob kobilo vredno 600 K. — Zares pomilovanja vreden. Polifični pregled. Bosenski deželni zbor. V ponedeljek ie bil sklican bosen- ski deželni zbor. Važno vprašanje, ki je na dnevnem redu in ki ga bo moral deželni zbor rešiti, je kmečka odveza. Položaj je sedaj nekoliko drugačen. ka- kor je bil v zadnjem zasedanju. Srbski in hrvaški poslanci, ki so po večini zastopniki malih kmetov in najemnikov turških begov. so za obligatno kmečko odvezo, med tem ko zahteva vlada in mohrmedanski poslanci, ki zastopajo turske veleposestnike, fakultativno od- vezo. Fakultativna odveza obstaja nam- reč v tem, da je popolnoma na prosto dano, ali se hoče najemnik od vele- posestnika odkupiti ali mu pa kot na- jemnik naprej sl' žiti. V slučaju, da se najemnik z veleposestnikom dogovori, da mu kos zemlje odstopi, se obrne najemnik do urada v Sarajevu, da turškemu begu odkupnino izplača. To odkupnino pa mora najemnik državi v obrokili , v 30 do 40 letih odplačati. Tako bi prišlo polagoma do osamosvo- jitve sedanjih turških najemnikov. Srbi in lirvatje pa zahtevajo obligatorično, ali prisilno odvezo. Ta pa obstoji v tem, da država turške bege naenkrat prisili, da vsakemu najemniku kos zemlje od- stopi, za kar jih država v denarju od- škoduje. Seveda bi v tem slučaju ravno- tako najemniki v posarueznih odplačilih to odškodnino državi vrnili. Temu se pa vlada in rnohamedanski poslanci upirajo. Vlada utemeljuje to svoje na- ziranje s tem. češ, da pomeni prisilna odveza izganjanje turških begov iz Bos- ne, kar bi pospešilo izseljevanje Turkov iz Bosne na Turško. Izpremembe pri namestništvih. Dosedanji üezeini predsednik bu- kovinski, dr. pi. Bleyleben, pride kot ce- sarski namestnik v Brno. Na njegovo mesto bo imenovan dosedanji podpred- sednik dunajskega namestništva Friih- beiss. Obstrukcija v gališkem dež. zboru. Obstri'kcija Rusinov v gališkem deželnem zboru se še vedno nadaljuje. Oovori se, da bo radi tega gališki de- želni zbor najbrž zakljuCen. Domače in razne vesti. NJ. Prevzvišenostnaš knozonadškof, ki se mudi na Dunaju pri škofovskih konferencah, se povrne v (iorico dne 10. t. in. Osebna vest. -- Naš rojak poštni oficijal y. Ivan M e r m o 1 j a je napravil te dtii na Duuaju s prav dobrim vspe- hom izpit za višjega poštnega uradnika. Kap Je zadela v četrtek v sodni palači in sicer v odvetniški sobi g. dr. Faganela, odvetuiškega kandidata in koncipijenta pri g. dr. Treotu. 1,000.000 kron! Te dni kro/i po listih vest, da je dunajska vlada dovolila goriški liberalni „T r g o v s k i - obrtni zadrugi" 1,000.000 kron posojila po 2°J„ v svrho, da se obvaruje preteče lesreče na stotine sloven- ski h trgovcev in obrtni kov, ki imajo posla s tem liberal- n i m slovenski m denarnim za- v o d o m, ki je zagazil v veli- k a n s k e d o 1 g o v e, i z k a t e r i h m u ni bilo r e š i t v e. Mi smo ta Skan- dal prerokovali uže koj v začetku, ko se je tako nepremišljeno metalo s stotisočaki okoli kakor s peresi. In glejte! Še predno smo mislili, vidimo uresničeno to, kar smo prerokovali. Milijon kron treba, kakor se čita, da se zaflikajo zevajoče rane, k a- tere so vse kali nerodoljubni slovenski liberalni rnesarji na telo goriškega slovenstva. Kaj bi nam rekli, ako bi mi kaj ta- kega naredili ? Na stotine slovenskih trgovcev in obrtnikov, ki so imeli opraviti s tem nesrečnim denarnim zavodom je zadnje case s strahom pričakovalo, kaj bo z njih denarjem, z njih posojili. Spati niso mogli. Pričakovali so dan na dan po- lom z vsemi grozninn posledicami, ki bispravil na cesto nesteto n e d o 1 Ž n i h o s e b. k i si s p r i d - nostjo služijo za-se in za d r u ž i n o v s a k d a n j i kruli, Ta strah, ta trepet, katerega so prestajali so jim oskrbeli brezsrčni sloven- ski 1 i b e r a 1 c i, ki so šušmarili in šušma rili z neumnimi š p e k u 1 a c i j a m i, p o t e m pa pobegnili, (eden) k o so pognali v prepad slovensko „M i z a • s k o z a d r u g o", k a t e r i bi moralaslediti „Trgovsko- obrtna za druga", da ji n: pri- skočila na pomoč vlada- Torej vlada, kakor se čita v listih, je z e n i in m i 1 i j o n o m kron obvarovala kraha „Trgovsko- obrtno zadrugo". Potuho daje to- rej vlada liberalnim bankerotarjem. Najprej vse zapravijo, potem pa jim daje milijone, da bodo se te zapravili. Mari bomo miplačevalidavke za to, da bo dajala vlada mili- joneliberalcem, da bodooni s tem denarjem reševali sebe in svojo potapljajočo se li- beral no ladjo. Kakor da bi ne imeli nobenih drugih potreb! Za c e s t e, z a ž e I e z n i c e, za vodo- vode, za pod pore k m e t i j s t v u, živinorejo, za druge občeko- ristne naprave nima vlada d e n a r j a, za bankerotne liboralne de- name zavocle pa ima na razpolago cele milijone. Sram nas je, da se dobe med nami Slovenci brezvestni ljudje, ki tako lahkomiselno zapravljajo premoženja drugih, ki so jim zaupali to. kar so si s trudom in z znojem prihranili. Smi- lijo se nam žrtve ostudnega, brezsrčne- ga Iiberalizma. Tem nedolžnim žrtvam liberalizma naj se pomaga, nikakor pa ne ortim ljudem, ki so zakrivili preteči polom. P r i t i r a naj s e jih n a o d- g o v o r ne pa da se jih bo reševaio iz blata in se bodo z državno podporo še okoriščali. Proti temu smo odločno! Po- kličejonaj se krivci pred zeleno mizo na odgovor, da polože č i s t e rahme o d hiševanjain dasvetizve, kam so pognali s totis očake 1 j ti d s k e g a denarja! Bonio Se govnrili o tcni! Cedna svobodomiselna učlteljska duša. -¦- V torkovi številki je priobčila „Soča" iivodnik pod naslovom „Iz uči- teijskih kroijov", v katerem se zrcali najostudnejSa izprijenost liberaliic uči- teljske du^e, kakoršnin imaino danda- nes v naši deželi vse polno. Zona pre- trcse človeka, ko premisli, da je vzgoja naše dece izročena ljudcin, prevzetim z na/ori. kakoršni so obrazloženi v zgoraj navedeuem uvodniku. Tein ljtidem ni na svetu nič vcč sveto. Sveta jini ni vcra Ijudstva, med kateriiu živijo, sveti jini niso ccrkvcni obredi, sveta jiin ni ne cerkvena ne posvotna auktoritda. Z naj- smrdljivejšo gnojnico oblivajo vcs du- hovski stan, neizvzemši najvišje cerk- vene dostojanstvenike. Kakor pijane ba- rabe napadajo vse, kar jiin pride na pot, grizeč okoli sebe kakor stekli psi. Vse pa zaradi tega, ker sedanje razmere ne dopuščajo, da bi se jiin z obreme njenjem našega itak z davki in raznimi dokladauii preobtoženega ljudstva povi- šale place, kakor bi oni želeli. Uvodnik je bil tako nesramen, tako podel, da se je čutilo državno pravdništvo, ki ima s „Sočo" največje potrpljenje, pri- moramovečodstavkov istegakonfiscirati. Da se naši čitatelji prepričajo, kake vrste duševni proizvodi so bili stlačeni v imenovani članek, navedemo jiin tu le jedno mesto iz njega, ki ni bilo kon- fiscirano in ki se glasi: „Toda vaj bo treba. ker odvadil se jc prosti Slovenec noža in puške. Davno je že, ko je v sili in stiski po- grabil za bojno orožje. (Kniečki punti). Zadnjič jc je nabil, da bi se rešil gro- fovskih in farških pijavk, naperil je svoje orožje v opravičeni jezi proti sa- mostanotn in farovžem, ki so v zvezi z vlado in velikaši odirali do kosti ubogo krnečko paro, prav tako, kakor se še sedaj godi to v neki deželi....." Ali se ne glasi to kot poziv na punt, na revolucijo, prav po vzorcu Fer- rera in najhujših portugalskih prekucu- hov. In ljudje takih nazorov so izgoji- telji naše dece! Kaj pravijo k temu po- klicani činitelji?! Ali bodo k takein u početju res molčali? ^oliko je verjeti „Soöi"? V Št. Peter je „Soča" jako zaljubljena. Pela je „Glorio" štirinajst dni, ker so spra- vili tamošnji liberalci v starešinstvo štiri starešine njih mišljenja. Vedno je pöv- darjala: K'erikalci v Št. Petru gredo h koncu. V tern ujeuem vročem veselju pa se je našel nekdo, ji poslal dopis o minulih volitvali ter se v dopisu hudo zagnal v starešinstvo, za kar bi ga isto lahko klicalo pred soduike, naj dokaže svoje trditve. Pod dopisoin v „Soči" pa je bil podpisau c. kr. poštni uradnik g. Miroslav Brumat. Župaustvo bi lahko tožiio njega in „Sočo". A čujte, kaj je prišlo potem! V četrtkovi „Soči" izjav- lja uredništvo „Soče", da je je nekdo namazal, da dopis iz Št. Petra ne od- govarja resuici in da dopisa ni poslal „Soči" g. Miroslav Brumat in da vse preklicuje, kar je bilo pisano v dopisu. No, vidite, koliko je verjeti „Sočr ! Gosp. Miroslav Brumat bi lahko prišel v nešrečo, za kar bi se iniel zabvaliti „Soči". Zato pa bi moral sedaj on „Sočo" in dopisnika tožiti, ker sta ga postavila v nevarnost, ako sta res (?) zlo- rabila njegov podpL«. „Edinosti' „kislo grozdje" so naši članki in notice, katere pišemo v obrambo naSe stranke proti nje („Hdinosti") kri- vičnim in neresničnim napadom. NoČemo s teni reči. da manjka gospodom pri „Hdi- nosti" zinožnosti in učenosti, spuščati sc z nami v časniški boj o političnem dulovanju nase stranke. To ne, ker ve- mo, da bi s tem hudo žalili učcne go- spode, ki gledajo doli na nas z nekake nebotične vi.šine; ne mi. ainpak stvar, ali prav za prav resnica in pravica, za katero se mi bojujemo — ne bojujemo, ampak branimo — je. ki provzroča učeni tržaški gospodi težave in preglavice. Je pač težko, buriti se proti temu, kar je res in prav. To jemlje sapo tudi gospo- dom pri „Hdinosti". Ker pa tak položaj ne dela časti nitt kakemu zakotnemu lističu, kamo li svetovno uglednemu dnevniku, kot je „Hdinost", zato se ona („Hdinost") že nekako ženira svoje očitne zadrege; neljubo jej je, da se vidi po- stavljeno v ulogo onega. ki je pritisnjen na zid. Dolgo časa je upala, da se reši z molčanjem in da umolknemo tudi mi; ali dobra in pravična stvar se da tako vsestransko braniti in zagovarjati, da noče bitt naše brambe konca. To dela „Hdinost" nervozno, ona postaja nestrpna in v tej nestrpnosti se zateka po vzgledu lisice h „kislemu grozdju". Našo brambo imenuje „klobosarjenje". S tem meni rešiti svoj ugled pred javnostjo. Ali v našem „klobasarjenju" je marsikatero jedro, na katero bi bila „Hdinost" lahko odgovorila z dvema, s tremi bescdami. Za v/.orec si dovoljuje- mo le dve vprašauji: 1. Kdaj pove „Hdi- nost" svojim čitateljeni, da je vedoma lagala, ko je pisala, da dobiva dr. Gre- go rčič 4000 kron deželno - odborniške letne place? --¦ 2. Kdaj pove javnosti, kaj je resničnega na govorici: da tisti „poročevalec", ki je dal „povod" dr. (iregorinu za znano odpr'o pismo nag. Babiča, ni v resnici nikdar živel. No, te dve vprašanji niste inenda „klobasariji", ker /sebujete dve goli dej- stvi. Ali iztakne „Hdinost" zanji kako drugo „kislo grozdje"? Hočemo videti! „Siovensko katoliško delavsko društvo" priredi due 20. t. m. ob 3'/2 pop. pri Gorjancu na Kornju shod, na katerem bo govor o ljudskem štetju. Shod goriške podružnice društva poštnih uradnikov. ¦— Poštni uradniki bodo iineli v nedeljo 13. t. m. ob 4. popoludne shod po § 2. v dvorani „Angelo d'oro", s sledečhn dnevnim redoni: 1. Službena pragmatika; II. Dra- ginjska doklada. K teinu shodu so vab- ljeni vsi državni uradniki goriški. Vsled pravil dru^tva poštnih uradnikov so opravičeni udeležiti se debate in skle- panja o dnevnem yl.'m le člani. Upošte- vaje važnost točk, ki se bodo obravna- vale, se prosi, da se udeleže tega shoda vsi državni uradniki. Tatvine v Gorici in okolici. — V soboto popoludne je bilo ukradeno iz- pod stopnic hiše št. 7 v (iosposki ulici dvokolo Pucli-Styria. Trije uzmoviči so se pojavili v išt. Petru ter okradli tamkajšnjo vinarsko zadrugo. Na nekem skednju, kjer so najbrže prenočili, so drugi dan našli en ukraden dežnik ter par črevljev. Isti trije uzmoviči so v Renčah v Pahorjevi gostilni ponoči razbili okno, poskodovali psa ter odnesli dvokolo. V sredo ponoči so predrzni tatovi vdrli v vilo Claudi v Soški ulici. V istein stanovanju stanuje ena sama gospa. Ko je zaslišala Sum pri vratih svoje spalnice, je vprašala, kdo je, na kar ji je odgovoril moški glas : „Dolgo- prstnež !" (iospa je nato oddala iz re- volverja proti vratom par strelov, kar je predrzneže odgnalo. Tudi v ulici Trigemina so neznani tatovi ukradli dvatisoč kron. Izven tega so se izvršile v raznih drugih hišah manjše tatvine. Občinske volitve v Št. Audrežu so se tako skončale, da so zmagali pristaši S. L. S. v vseh treh razredih, Liberalci in socialni demokratje skupaj (prirnera: pes in mačka) so se trudili na vso moč, da bi si osvojili vsaj tretji razred. A re- veži so „z združenimi močmi" (viribus uuitis) spravili na volišče le — 16 (reci šestnajst) rdečih in liberalnih kampelcev ! Malo! Znani ,,ljudski govornik" je bru- sil pete in jeziček z rdečimi bratci v družbi, da bi pokazal šefu Gabrščeku, da vendar šteje nekaj v Št. Andrežu. — Naših volilcev je prišlo na volišče v III. razredu 116. V II. in I. raz- redu so bili izvoljeni tudi naši pri- staši. Liberalci se niso niti prikazali. — „Sočina" hujskarija je bila brez- uspešna. Pa saj se mora človek smejati takim budalostim kakoršne so navajali v ^Soči". Torej liberalni petelini in ne- zadovoljni socialni demokratje so ostali na cistern. Živio! Uravnava Vipave. — Državni po- slanec F o n je dobil z Dunaja poročilo, da poljedelsko ministerstvo takoj (trpelo je zadosti dolgo!) odredi vse potrebno, da se nemudoma prično dela za izvrši- tev splošnega načrta kakor tudi podrob- nega načrta za celo vrsto brambenih naprav, ki so najbolj nujne. Služba župnika v Čepovanu je razpisana. Prošnje je vlagati do 7. de- cembra. Službo podeli c. kr. namest- ništvo. — Kat slov. izobr. društvo v Biljah priredi žaloigro v petih dejanjih „M1 i n a r in n j e g o v a h č i'' v ne- deljo 13. novenibra ob 3. uri pop. v dvorani pri Solerju. K obilni udeležbi vabi o d b o r. Sestanek Sodalit Ss. Cordis Jesu za tolminsko dekanijo bo v te- trtek 1 7. novembra ob 10h pri sv. Lu c i j i. Smrt strojevodjo na tržaškem drž. kolodvoru. Ko je hotel železniški strojevodja Josip Markovič v kurilnici državne železnice v Trstu stopiti na lokomotivo, da jo spelje na prometni kolodvor, se je zgrudil na tla ter bil v par trenotkih mrtev. Zahteve poštnih uradnikov. Za- stopniki državne zveze nemških poštnih uradnikov so izročili v trgovinskem ministerstvu zahteve in sklepe, storjene na prvem nemškem splošnem poštnem zborovanju. Deputaciji se je zagotovilo, da se bodo kar najbolj ozirali na nji- hove želje. Sporočilo se jim je, da bo začetkom meseca decembra okoli dve- sto asistentov avanziralo za oficijalc oficijali pa, ki so na vrsti. da avanzi- rajo, postanejo višji oficijali. Shod madjarskih katolikov. — Madjarski katoliki pripravljajo velik shod vseh katolikov. V to svrho je sklical primas Vaszary vse madjarske škofe na konferenco za 12. t. in.; kon- ferenca se bo bavila z vsemi v^sasanji madjarskih katolikov. Prijeti roparski napadalci. — V Trstu so prijeli dva delavca, Miladina Boljaka in Petra Komozeca, iz Benko- vaca v Üalmaciji, ki delata pri pnsta- niškem stavbenem podjetju. Osumljena sta. da sta pred tremi meseci izvršila roparski umor nad nekim bogatim po- sestnikom blizu Krškega. Zlmsko-športna aaketa v Bohinjskl Bistrici. Prošlo nedeljo dne 6. t. m. se je vršil v Bohinjski Bistrici na vabilo ravnateljstva državne železnice v Trstu razgovor, katerega glavne točke so bile: 1) posebni zimsko-Športni vlaki; 2) zni- žanje voznih cen za obiskovalce krajev, kjer se goji zimski sport; 3) vremenska poročila. Zborovanje je vodil zastopnik c. kr. ravnateljstva drž železnice v Trstu, gospoddr. Foregger, ki je vzel na znanje želje in mnenja posamezmh udeležen- cev. Navzoči so bili zastopniki dež. zvez za tujski prornet na Kranjskem. Ko- roškem. Ooriškem in Trstu, odposlanci športnih društev kakor: Societä Alpina delle Giulie. osrednjega odbora sloven- skega planinskega društva v Ljubljani in njega podružnic v Trstu. in Gorici, sekcija nemško avstrijskega plan, dru- štva v Ljubljani in Trstu. ljubljanskega „Bicycle-Cluba" in „Schi-Cluba" Beljak. Predvsem se je povdarjalo. naj se tudi letos uvede posebni vlak. ki bo vozil ob nedeljah in praznikih po zni- žanih cenah iz Trsta do Jesenic. Isti naj bi odhajal iz Trsta šele ob 6h 30, vračal pa bi se tako. da bi pasiral Boh. Bistrico zvečer ob 8h 30, kar bi ustre- zalo željam vsestranskega občinstva. Dalje se je izrazila želja naj bi se tudi letos izdajale športne karte z dokaj znižanimi cenami, katerih razpe- čavanje bi prevzele deželne zveze za tujski promet. Želje dež. zveze za tujski promet na Koroškem: naj bi se uvelja- vile športne karte iz Trsta. Gorice in Ljubljane tudi za koroška športna sha- jališča, kakor Weitzelsdorf, Celovec, Beljak, je toplo priporočal in utemlje- val zastopnik deželne zveze za tujski promet na Kranjskem. Naznanila o vremenskih razmerah iz Kranjskega in Koroškega bodo spo- ročevale oficie'ino postaje dr^.avnih že- leznic, v mestih Trstu in Ljubljani pa bodo razgiaševale poročila ondotne de- želne zveze za tujski promet. Potem« takem se bode letos že izdatno izboljšal eel promet, ter se poljubno razširil. Športne karte se uveljavijo tudi za Kranjsko goro. s čimur bode posebno ustreženo željam Ljubljančanov, ki jiin bodo na ta način odprte 3 proge. Prav posebno pa se bo dvignil in povzpel, kakor vse kaže, v bližajoči se zimski sezoni zimski šport v Bohinju, tako da sinemo pričakovati da postane Bohinj v kratkih letih po raznih na- MANUFAKTURNA TRGOVINA J8 IPü Hjß jBLH JRTWi ir^ Wjt BJak mmL ^E^hl I # jf f\ i"^ I s*\ I^BflHSHHRHBRIBBHRBBSESHBKSBBBnBHIS B3HHBEESSS^BIiBBBBBHÄJBffi8BSSäBHSBBSBt3B89BSBHBKBfflBHfi^^ HB^BBSWBBRSMMHBBaBwKäBfflBBiBWiHIK^^B v^^^spocunj^LiKo^iUSK0 CIK0RIJ0U^~vk"st^~ | —;—«j---------------— ¦ i = edino pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenski izdelek. = I I--------------------—------- daljnifi napravah, prvo in glavnomoderno zimsko športno shajališče. Tudi Bled uvede Ictos dvoje san- kališč, polcg tcga pa se bo gojilo tain posebno ürsanje. Sneg V četrtek smo imeli v Gu- rici skiajno neugodno vreme. Deževalo je celo popoludne in pihal je inočaii veter. Bližnje bribe, kaker htib Sv. Va- lentina, Sv. Goro in druge pa je pobelil sue«. — Dražba nepremlčoin tvrdko Sti i v Korminu. \' srtdo se je vrfcila dražba nepreiničniii zakonskih Stua v Korminu, ki sta zaradi raznih sleparij falitala. (ilavno hiSo je kupila banka „Slavija" v Ljubljani za 44.ÜU0 K. Ista banka je $e vkupila skupino treh hi$ za 10.000 K in eno bišo za S0OO K. Slo\enski kolon Toroš je vkupil hišo in zemljišča v skupni vrediiüsti OS0O K. Lahi so za- radi tejja yroziio razburjeni. Na smrt sta bila obsojena v četitek od porotnega sodiSča v Rovinju zatozenca Udovičic In Kraicer. ker sta izvrSila nmor v žminjski okolici v Istri. Izpremembe prl državni železnici. Kot volonterja sta vstopila v sluzbo Franc «Snierdu na postajo Lesce in limil Drinov na Bled. Prestayljeni so: pristav Jožef Bezič iz Trsta v Ljubljano. pristav Emanuel HlavaCek iz Trsta v Gorico. asistent Franc Podbregar iz Ljubljane v Sv. Lucijo-Tolmin, asistent Miha Rozanc v Trst. uradniski aspirant Stanko Legat iz Sv. Lucije v üorico. Ernest Sdnvar/ iz Jesenic v Gorico in Konrad Tedlnzič iz Splita na Opdne. Nečemo biti nahodni. linpavi. slu- zasti. mi ne kasljamo. nismo slabi. nc nervozni. mi vporabljanio f:ellerjev Fluid z znamko ..F.lsafluid". Dvanajsto- rica za poskušnjo 5 K. Imamo dober tek, zdrav želodec. nobenih slabosti, TT^CA TrlfdvllD dosežete. VaSa slabost in bolečine izginejo, Vaše oči, /ivci, miSice, kite se ojačije, VaSe spanje V dot/ ZillldVljC postane zdravo. Vaša dobra počntnost se zopet vrne, ako vporabljate pristni Fcller-jev fluid s z. „Elsafluid". Dvanajstoricaza poskušnjo 5 krön franko. Izdeluje le lekarnar I:. V. Feller v Stubici, Hlsatrg 2()4 (Mrvatstvo). zato uživanio Fellerjeve rabarberjeve krogljice z znamko „Hlsapillen". o za- bojčkov 4 K. Dobivajo se pri I:. V. Fellerju v Stupid, lilsin trg St. 2o4 (Hrvatsko). Drobtinice. Cook slepar. Danski znanstve- nik Rasmussen objavlja sedaj izpoved onih dveb liskimov, ki sta znanega „najditelja severnega tečaja" Cooka spremljala proti severnem tečaju. Iz toll izpovedi jasno sledi, da je Cook naj- veeji slepar. kar jib eksistira na svetu. Na podlagi Ramussenovih objav bo ko- danska univerza odtegnila Cooku svoj čas nm podeljeni častni doktorat. Izvršitev smrtne obsodbe na dr. Crippenu. — Dr. Crippen bo 2.1. t. m. obešcn. Podana milostna prošnja je bila odklonjena. Vssti. ki so krožile zadnji čas. čes. da njegova žena še živi, so neresnične. HUdUll'lrUlIU ULlltljlLCJ, neniškera.italijan- skftra in hrvatskega jezika ter strujepisja. inte- ligentna. želi vstopiti v odvetniško ali kako drugo pisarno. Poniulbe pod „Čas je slato" na naše upravništvo. Na prodaj so v Rihembergu pare. st. 1479|1, 1493. 1494 I. telo vložka 249 d. o. Rihemberg in pare. stev. 13t>|5. 136|334 in 383|51 d. o. iste. Na- tančnejše se izve pri uredništvu .. Gorice". Nö]boljso CBSRQ tyrdHo. — Ferje za pestelje po zeIo nizhih cenab. ^—^ Sivo perje. skubeno 1 kg 2 K. boljša vrsta 2 K 40 v, polu belo 2 K 80 v, helo 4 K. belo pull 5 K 10 v ; I kg najfinejše snežno-belo, skubenu 6 K 40 v, 8 K; 1 kg puh-perjje, sivo 6 K, 7 K ; beio iino 10 K; najfinejše iz prsnega perja !2 K. Pošilja se 5 kg poštnine prosto. PnQtplinS nnrPUH iz Sostega- rudeeega, višnjevega belegn ali ¦ UOlGljlia V\ll aia rumenkastega nenikinga, 1 pernica dolga 180 cm, široka 120 cm ter 2 blazini za podrtlavo vsaka 80 cm dolga. (i() ______^..^^, -^~^^) cm široka. napolnjena z novim, sivim, trpežnim perjem 16 K; s polpu- -------------—^^^i^ hom 20 Ki s puhom 24 K. Posameznc pernice 10 K, 12 K, 16 K; bla- zine za podglavo 3 K.3-50. 4 K. Pernice 200 cm dolge. 140 cm široke 18 K, 14 K 70 v. 17 K 80 v, 21 K ; blačine za podglavo 90 cm dolge, 70 cm široke 4 K 50 v, 5 K 20 v, 5 K 70 v. Spodnje per- nice iz močnega čestanega platna. 180 cm dolge, 116 cm široke, 12 K bO v. 14 K 80 v. Razpo- šilja se proti povzetju in sicer od 12 K višje poštnine prosto. Z?. neugajajoče blago se vrne denar. Cenikf zastonj in poštnine prosto. ~ S. Benisch v Descheoitzu. St. 743. Češko. (Böhmerwald).------ Kaho se obranimo žslodinili bolečin?! Takini boloznirn, na katerih trpi dandanašnje človeštvo, se pride vspešno v okom ter se jim more eiiergično uasprolovati s tern, da se pravočasno uporahlja === Dr. Engel-nov nektar.------- Kajti niočan žolodec in dobra prebava 'vorijo ternolj zdravomu telesu. Kdor hočo svoje zdravje chraniti tudi do starošli, naj uporablja po svojih izvrstnih vspehih slaviti Dr. Engel-nov nektar. Ta pijača, ki je jzdeiana h izvrstnih zeliščnih sokov in