e.
POSTNI GLA
Lica*' -' L . u
^ ■'•c
ui •'r •
a. n
Stanovsko in strokovno slasilo Zveze poštnih orsanizacij za Slovenijo v Ljubljani.
Izhaja 1. in 15. v mesecu. — Cena 24 dinarjev na leto. Naročnina se vnaprej Rokopise na uredništvo »Poštnega Glasnika" v Ljubljani. Reklamacije, oglase plačuje. — Oglasi po dogovoru. — Poštnina plačana v gotovini.	in drugo pa na upravništvo lista. Rokopisi se ne vračajo.
Letnik V.	V Ljubljani, dne 1. julija 1925.	13. številka
Joja:
kako stoji s pripravniškimi izpiti?
Kakor smo v »Poštnem glasniku« že poročali, ni niti malo upanja, da bi ministrstvo prostovoljno odstopilo od zahteve po pripravniških izpitih, odnosno, da bi imenovalo kakega pripravnika za uradnika pomožne skupine, dokler ni položil izpita. Edini izhod in edina rešitev bi bila pritožba na državni svet, ki pa more biti oprta samo na pismeno rešitev administrativne oblasti. Proti položajni skupini, v katero je bil kdo uvrščen ali iz katere kdo ne napreduje, se ne more nihče pritožiti. Uslužbenci morajo vedeti, da je samo od dobre volje g. ministra oziroma direkcije odvisno, ali in kdaj kdo napreduje v višjo skupino. Po zakonu ni nobene zapreke, da bi ne ostal uradnik 4. ali katerekoli skupine 20 let, ali pa vse življenje v tej skupini. Pripravnik ostane lahko v 5. (pripravniški) skupini vse življenje neglede na število službenih let in tudi neglede na to, če je položil pripravniški izpit. Će se dela morda komu s tem še tolika krivica, mora molčati, kajti zakon v tem oziru ne pozna pritožbe, ker zakonodavce je pač to hotel, da napredujejo v višje položaje samo izvoljeni.
Pač pa se pripravnik lahko pritoži zoper dolžnost polaganja strokovnega izpita. Kakor že rečeno, se ni mogoče pritožiti na državni svet po zakonu samem, ker zakon ne določa, da mora pripravnik delati izpit, nego le, da ga mora položiti, če hoče dobiti pravico do napredovanja v višjo skupino. Podlaga pritožbe na državni svet pa more biti samo pismena določba upravne oblasti, za naše pripravnike torej pismeno ‘rešenje ministrstva za pošto in brzojav, da velja člen 54. urad. zakona tudi za naše pripravnike. Do te pismene odločbe ministrstva in s tem do priziva na državni svet pa more priti pripravnik po informacijah, ki so mi jih dali v ministrstvu, takole:
Pripravnik, ki absolutno ne namerava polagati pripravniškega izpita, naj napravi potom pristojne pošte in direkcije s 5 Din kolkovano vlogo na ministrstlvo za pošto in brzojav, vlogi pa naj priloži (pripne) kolek za 20 Din za rešitev. Ta vloga na ministrstvo naj se glasi približno takole:
Podpisani N. N., pripravnik N. kategorije, 5. skupine, 1. (2.—3.) stopnje osnovne plače sem bil z rešenjem gospoda ministra pošte in telegrafa štev. . . . od . . , . 1924 kot privremeni poštar I. (II.) ki. (poštar VI. ki.) preveden za pripravnika II. kat. 5. skupine in . . stopnje osnovne plače. Ker nisem bil niti jaz, niti kak drugi pripravnik ljubljanske direkcije še imenovan za pt. činovnika v 4. skupini, sodim* da zahteva ministrstvo poprej položitev strokovnega izpita v smislu naredbe gospoda ministra za pošto in brzojav štev. 49.083 od 21. julija 1924.
Z ozirom na to pa, da sem podpisani pripravnik že 'položil strokovni izpit, in si-
cer leta . . . oficiantski (prometni) izpit, smatram, da sem zadostil zahtevi člena 54 uradniškega zakona in da meni ni potreba polagati ponovno strokovnega izpita.
Zato prosim, da mi izvoli ministrstvo izdati pismeno rešenje, da imam podpisani že strokovni izpit, kakršnega predvideva člen 54 uradniškega zakona, in da torej za me naredba gospoda ministra za pošto in brzojav glede polaganja pripravniškega izpita ne (velja. Za pismeno rešenje prilagam v prigibu kolek za 20 Din. (Datum in podpis.)
To bi bil približen vzorec take vloge, ki jo naj vsak prikroji po svoje, kakor odgovarja njegovemu stanju. Morda naj bi poizkusil s to vlogo za vse prizadete tovariše samo en pripravnik. Na to prošnjo bo dobil od ministrstva seveda negativen odgovor, namreč rešenje, da je ta izpit po zakonu predpisan, da njegov oficiantski (prometni) izpit ni identičen z izpitom, katerega določa člen 54 uradniškega zakona, in da velja zato tudi zanj naredba g. ministra v Veshi-ku štev. 14 iz 1. 1924. Toda baš to negativno pismeno rešenje bo potern formalna osnova, na kateri se bo mogel prizadeti uslužbenec pritožiti proti rešitvi administrativne oblasti (ministrstva) na Državni svet. Ta bo šele končnoveljavno odločil, ali morajo polagati pripravniški izpit tudi oni pripravniki, ki so bili v poštni službi že pred uveljavljenjem novega uradniškega zakona in ki torej že imajo strokovni izpit, ali samo tisti pripravniki, ki so vstopili po 1. septembru 1923 v poštno službo.
Priziv na državni svet mora biti seveda izčrpen in dobro utemeljen. Objavili bomo tudi vzorec priziva, vendar ta za enkrat še ni aktualen, ker ne vem, če bo sploh kdo napravil to vlogo na ministrstvo in kakšen odgovor bo dobil. Kadar prejme pismeno rešitev, naj se obrne glede besedila priziva na organizacijo. Če bo napravilo ta poizkus več pripravnikov, potem ne bomo odovarjali vsakemu posebej, nego bomo objavili kot drugi del tega članka vzorec priziva na državni svet v »Poštnem glasniku«. Vzorec bomo prikrojili po izvrstnem, vsestransko utemeljenem poročilu, ki ga je napravila ljubljanska direkcija na ministrstvo ob priliki predloga za napredovanje pripravnikov v 4. skupino. Na podlagi takega izčrpnega poročila bi smeli upati, da ugodi državni svet upravičeni pritožbi naših pripravnikov.
Vendar naj se nihče ne zanaša preveč na ta članek. Kajti še vedno raje svetujem, da naj gredo pripravniki polagat izpit, in sicer: 1. ker ne morem jamčiti, da bo drž. svet ugodil prizivu, 2. ker se bo pri počasnem reševanju državnega sveta rešitev tega perečega vprašanja zopet zavlekla za eno leto in 3. ker se ni treba tega izpita nikomur nič bati, bo bolj formalnega, kakor pa realnega značaja.
Tudi ni treba nadlegovati društev v tej zadevi, ker stvar je čisto jasna in poti sta samo dve. Prva pot: naj se zmeni 5 pripravnikov in naj prijavijo potom direkcije mini-
strstvu, da žele takoj položiti pripravniški izpit. Ministrstvo bo določilo dan izpita, takrat naj se odpeljejo v Beograd, se zglase določeno uro na ministrstvu in napravijo izpit. Ta jih naj prav nič ne skrbi. Čez nekaj tednov bodo imenovani za uradnike 4. skupine. Katere predmete bodo pri izpitu vpraševali, kako bodo polagali izpit, koliki so honorarji itd., vse to izvedo pripravniki iz 19. in 20. številke lanskega »Poštnega glasnika«. — Druga pot: pripravnik naj dobi od ministrstva pismeni odlok, da mora napraviti strokovni izpit, če hoče priti v pomožno skupino. Na podlagi tega odloka pa naj napravi priziv na državni svet. Morda bo rešen njegov priziv čez 3 mesece, morda čez 15 mesecev, vsekakor preje ne bo imenovan za uradnika, pa tudi po rešitvi drž. sveta ni gotovo, ker se ne ve, kakšna bo njegova odločba. — Tretje poti ni, vsaj danes ne. Če se na kongresu Saveza določi kak drug način rešitve tega vprašanja, oziroma, če nastopi v zadevi sploh kaka izprememba, bomo, kakor vedno, obvestili osobje v »Poštnem glasniku«.
Skupščina poštne organizacije v Zagrebu.
Po dveletnem spanju se je zopet prebudila k novemu življenju in delovanju organizacija poštnih, telegrafskih in telefonskih nameščencev v Zagrebu. Ti dve leti spanja sta bili hrvatskim tovarišem živ dokaz, kako brezupno in brezpravno je stanje uslužbencev, če niso združeni v organizaciji. Nujna posledica nevzdržnih razmer jih je prisilila, da so se po dveletnem prepiranju zopet našli in sklicali za 23. maj t. 1. ustanovno skupščino ptt. uslužbencev v Zagreb.
Tega poživljenja zagrebške organizacije pač ni nihče tako odkrito in s takim veseljem pozdravil, kakor ljubljanska Zveza poštnih organizacij in ž njo vred vsi slovenski poštarji. Zato smo se tudi v razmeroma tako obilnem številu odzvali povabilu zagrebških tovarišev ter nas je pohitelo k novemu krstu zagrebške organizacije kar 6 zastopnikov slovenskih organizacij, in sicer za Zvezo njen predsednik tov. Jakše, za Osrednje društvo nižjih poštnih nameščencev tovariši Gruden, Dvoršak, Martinšek in Labovič, za Sekcijo ptč. činovnikov pa tov. Kunst.
Zborovanje se je vršilo na glavni pošti, kar vsekakor ni bil primeren lokal. Ob začetku zborovanja so imeli sosedni uradni prostori še službo in so delali s pečatenjem pošiljk poklenski ropot. Tudi udeležba ni bila baš povoljna, s pokrajine ni došel menda niti eden; ko bi jih bilo prišlo vsaj toliko, kakor iz Slovenije. Tudi dan in ura zborovanja nemara nista bila najugodnej-£še izbrana.
Vsi govormki so naglašali razcepljenost, boje in strankarstvo v poprejšnjih vodstvih organizacije, kar vse je moralo privesti do poloma organizacije. Novi odbor si je nadel kot glavno nalogo: vsaka politika ven iz organizacije! V poštenem, bratskem sodelovanju uradnikov, zva-ničnikov in služiteljev v skupni organizaciji je rešitev osobja. Na pobudo slovenskih delegatov sta se ustanovili dve sekciji, in sicer sekcija uradn'kov in sekcija nižjih uslužbencev, ki tvorita skupaj Zvezo oblastnih organizacij.
Za predsednika Zveze le bil soglasno in z velikim odobravanjem izvoljen inciator poživlje-
ne organizacije, njen najboljši delavec in predsednik pripravljalnega odbora vrli drug Ljubomir Lalič, uradnik zagrebške direkcije, za tajnika pa marljivi tovariš Vladimir Mileta. To so imena, ki utemeljujejo vse nade, da se bo zagrebška organizacija krepko razvijala, cvetela in rastla.
Na čast predsedniku ljubljanske Zveze in slovenskim delegatom so priredili zagrebški tovariši majhen banket v hotelu Royal, ki je potekel v animiranem in prisrčnem razpoloženju pozno v noč. Predsednik Lalič in drugi so proslavljali v napitnicah zavednost, požrtvovalnost in organizatorični smisel slovenskih poštarjev. Predsgdnik Zveze tov. Jakše se je zahvalil za izredno gostoljubnost in prisrčni sprejem, zagotavljal je absolutno podporo v vseh zadevah od strani ljubljanske Zveze in je napil bratski slogi in vzajemnosti Hrvatov in Slovencev.
Omeniti moramo s posebno pohvalnostjo naše nižje uslužbence, ki so imeli s svojimi zagrebškimi tovariši tri konference, da so jih preparirali in pregovorili za sodelovanje z uradniki v skupni vrhovni organizaciji, vendar tako, da so njihovi posebni interesi zaščiteni v posebni sekciji nižjih uslužbencev. Našim gori navedenim delegatom iz Osrednjega društva nžjih poštnih in brz. uslužbencev gre pač glavna zasluga, da je prišlo do ustanovitve skupne organizacije v Zagrebu. Žal, izgleda, kakor da njihov trud ni imel trajnega uspeha. Baš danes mi namreč poroča tov. predsednik Lalič, da hrvatski zvaničniki in služitelji zopet nečejo ničesar slišati o skupni organizaciji z uradniki, nego hočejo delati popolnoma sami zase, ker se boje, da jih ne bi uradniki izigrali in oškodovali. — Kolika zaslepljenost! Naši tovariši — nižji uslužbenci morajo zdaj na kongresu porabiti vso zgovornost, da jih zopet privedejo na pravo, edino pravilno pot.
Jo/a. ‘
Orsanizatorično sibanje. Poročilo
o rednem občnem zboru Zveze poštnih organizacij, ki se je vršil dne 17. maja 1925 v dvorani Mestnega doma v Ljubljani.
(Nadaljevanje in konec.)
4.	Poročilo blagajnika. Blagajnik tov. Bizjak poroča o denarnem prometu Zveze. — Zveza je imela v preteklem poslovnem letu 29.722.65 Din dohodkov in 25.524.45 Din izdatkov. Koncem leta 1924 je znašalo imetje Zveze v gotovini 8.037.17 dinarjev.
5.	Poročilo revizorjev: Preglednik računov tov. Ban poroča, da je s tov. Apihom pregledal blagajniško poslovanje in našel vse v popolnem redu. Predlaga, da izreče občni zbor odboru zahvalo in mu da absolutorij. Predlog je bil z odobravanjem sprejet. Občni zbor votira svoto 3000 Din kot častne nagrade predsedniku, tajniku in blagajniku, ki ■ naj si jih razdele med seboj po delu in funkciji.
6.	Pred prehodom na to točko dnevnega reda izjavlja predsednik Urbančič, da je sklenil z današnjim dnem odložiti predsedstvo Zveze in prosi občni zbor, da naj nanj pri predstoječih volitvah predsednika pod nobenim pogojem več ne računa. Vzroki, ki so ga privedli do tega sklepa, so njegovo rahlo zdravje, polna zaposlenost v službi, kakor tudi okolnost, da mnogi z njegovim delovanjem v organizaciji niso zadovoljni. Poudarja, da mu je Zveza pri srcu kakor lasten otrok in da je storil za njo vse, kar mu je bilo mogoče. Zahvaljuje se vsem, ki so ga podpirali v njegovem delu od ustanovitve Zveze pa do danes, ko odlaga to častno mesto.
Nato prečita tov. Berčon v imenu Sekcije poštnih, telegr. in čekovnih činovnikov sledečo izjavo:
Kakor smo slišali iz poročila predsednika Urbančiča, odlaga danes brezpogojno svoje mesto. Tako odhaja iz Zveze mož, ki je bil njen ustanovitelj in njen prvi predsednik, pa vse skozi od leta 1919 do današnjega dne. Odhaja mož, čigar ime je nerazdružljivo zvezano z uslužbenci pošte, telegrafa in telefona v Sloveniji. Odhaja mož, ki je posvetil dosti svojih moči in časa dobro-bitu slovenskih poštarjev. Kaj je bil Urbančič In Zveza nam vsem, pričajo zlasti prva leta, dokler mu niso neosnovani napadi in črna nehvaležnost vzeli precej živahnosti in borbenosti. Kajti uvi-
del je, da nekaterim ljudem ne bo ustregel, pa da bi žrtvoval zanje svojo lastno kri. — Toda teh šest let predsedovanja Urbančiča v Zvezi so tako glasne priče njegovega dela in njegovih uspehov, da teh uspehov ne more preupiti noben zabavljač. Z naštevanjem preobilnih zaslug predsednika Urbančiča bi napolnil celo knjigo. Zato se omejim samo na ugotovitev: Urbančič je bil vsakomu in ob vsakem času na razpolago. Storil je vsakomur samo dobro, če je bilo le v njegovi moči, hudega ni storil nikoli nikomur.
Sekcija si pač ne more želeti boljšega predsednika, kakor je bil on. Toda sila razmer je pripravila našega priljubljenega predsednika Urbančiča, da nikakor noče več prevzeti tega mesta. Mi ga ne moremo, mi ga ne smemo pustiti oditi kakor zamorca, ki je storil svojo dolžnost. Da sc vsaj malo izkažemo hvaležne, predlagam v imenu. Sekcije ptč. činovnikov: Današnji redni občni zbor Zveze poštnih organizacij se zahvaljuje ustanovitelju, prvemu in vesčasnemu predsedniku tov. Urbančiču za njegovo uspešno delovanja in ga v znak hvaležnosti imenuje častnim predsednikom Zveze.
Na to izvaja predsednik Osrednjega društva nižjih uslužbencev tov. Gruden:	Z današnjim
dnem je gospod Urbančič odložil funkcijo Zve-zinega predsednika in odločno odklanja ponovno izvolitev. Gospoda, zdi se mi, da doživlja naša Zveza s tem dejstvom v svoji zgodovini zaključek prve dobe, ki bi se imenovala 'lahko po vsej pravici Urbančičeva doba. Skozi dolgo dobo šestih let je g. Urbančič vzorno opravljal težko in nehvaležno delo, ki mu ga je nalagala funkc'ja zvezinega predsednika, in naša Zveza je z njegovim odstopom utrpela težko, nenadomestljivo izgubo. Gospoda! Malo je članov oziroma članic v naši sredi, ki bi požrtvovalno in nesebično delali za občni blagor, a želi za svoj trud in za svojo požrtvovalnost samo očitanja. Gospod Urbančič pa je eden izmed takih ljudi. Govorim le v imenu Osrednjega društva nižjih poštnih nameščencev, za katere je g. Urbančič mnogo storil. Zastopal je vedno naše interese tako, ko' da bi bil saro spadal v naše vrste; često nam je pomagal z dobrim svetom in, kadarkoli smo ga zaprosili za pomoč- nam je ni odrekel, če je le bilo to v njegovi moči. čast mi je, izreči g. Urbančiču s tega mesta v imenu nižjih poštnih uslužbencev naj iskrenejšo zahvalo. Imel sem namen, predlagati ga častnim predsednikom Zveze, ker pa me je s tem predlogom prehitel tov. Berčon, se z navdušenjem pridružujem njegovemu predlogu.
Tudi tov. Labovič kot zastopnik mariborske sekcije nižjih poštnih nameščencev se zahvaljuje predsedniku Uubančiču za njegovo požrtvovalno delo. Občni zbor z vidnim veseljem odobrava izvajanja tovarišev Berčona, Grudna in Laboviča in sprejme izvolitev tov. Urbančiča častnim predsednikom z dolgotrajnim in burnim ploskanjem. Tov. Urbančič, ginjen nad nepričakovanim izrazom tolikega priznanja, se zahvali za prisrčne ovacije in poudarja, da ni delal nikdar z namenom, pridobiti si časti in priznanja, vendar pa mu je ta trenotek dal zadoščenja za marsikatero težko in bridko očitanje. Obljublja, da bo, če tudi ne več na vodilnem mestu, tudi v bodoče in vedno deloval v prid Zveze.
Nato je bil izvoljen predsednikom Zveze tov. Joško Jakše, ki burno pozdravljen izjavlja, da sprejema to izvolitev le kot discipliniran or-gan'za'tor, dasi nerad zapušča Sekcijo ptč. čin. Očrta v kratkih potezah smernice, po katerih namerava delovati kot predsednik Zveze in se zahvaljuje svojemu predniku, ki je izoral ledino ter ugladil pota, da bo njemu delo lažje, in ga prosi, da ga tudi nadalje podpira s svojimi izkušnjami in nasveti.
7.	Prvim tajnikom je bil izvoljen tov. Joško Čampa, drugim tajnikom pa tov. Srečko Staut.
8.	Preglednikom računov so bili izvoljeni tov. Lucijan Kovačič in Martin Ban, namestnikom Karel Apih.
9.	Glede zvišanja članarine posežejo v debato tov. Urbančič, Jakše, Ban, Gruden, Šalehar, Berčon in Dular. Po daljšem razmotoivanju je bil sprejet predlog tov. Dularja, da se članarina ne zviša, toda delegate morajo plačevati društva sama. Na stroške Zveze bo mogel potovati v bodoče samo en delegat.
10.	Slučajnosti: Tov. Bizjak očrta križevo pot pripravnikov in pojasnjuje zadevo glede pripravniških izpitov. Izreka javno zahvalo gospodu di-
rektorju Gregoriču, ki je v tej stvari storil toliko, da je upati na ugodno rešitev.
Tov. Čampa poroča, da je bilo pred nekaj dnevi odpuščenih pri čekovnem zavodu pet dobro kvalificiranih zvaničnikov, dočim so ostali dnev-ničarji in pa slabše kvalificirane moči na svojih mestih. Predlaga, da Zveza ukrene takoj vse potrebno, da se ta krivica popravi, in da obvesti o tem gospoda ministra pošte in telegrafa.
Tov. Plausteiner iz Maribora omenja, kako kruto je zadel novi stanovanjski zakon državne nameščence. Po daljši debati je bilo sklenjeno, da odbor Zveze podvzame potrebne korake v svrho zvišanja stanarine.
Tov. Čampa poroča, da bo v soboto dne 23. maja t. 1. občni zbor poštne organizacije za Hrvatsko in Slavonijo v Zagrebu, na katerega naj pošljejo društva čim več svojih delegatov. Ker vsled prekratkega roka Zveza ne more sklicati več seje, predlaga, naj občni zbor določi zvezinega delegata za Zagreb. Sklene se, da naj zastopa Zvezo na občnem zboru zagrebške organizacije novo izvoljeni predsednik tov. Jakše, v slučaju, da bi bil ta zadržan, pa častni predsednik tov. Urbančič.
Novi predsednik tov. Jakše se spominja bednih odpravnikov in pojasnjuje novo uredbo o prenosu pošte, ki bo urejevala tudi razmerje poštnih poslovačev ter zboljšala deloma njihov položaj. Obljublja, da se bo Zveza tudi v bodoče zavzemala z vsemi svojimi močmi za te bedne poštne nameščence.
Tov. Martinšek prosi novega predsednika, da naj tudi on posveti, kot dosedanji predsednik, svoje moči n'žjim poštnim uslužbencem ter podpira njih težnje. Predlaga, da naj si Zveza čim preje oskrbi nova pravila, ker dosedanja ne odgovarjajo nič več razmeram. Prav posebno pa naj bi se Zveza zavzela za one bivše podeželske pismonoše, ki so upokojeni z malenkostno pokojnino.
Tov. Gruden priporoča, naj bi bodoči odbor Zveze razmišljal o ustanovitvi hranilne in posojilne zadruge, v katero bi vlagala društva svojo imovino, posamezniki pa svoje prihranke. Iz teh vlog bi dobivali potrebni člani posojila z nizkimi obrestmi. Sedaj vlagajo društva in posamezniki svoj denar v banke, ki ga obrestujejo kvečjemu po 6—8%, društva in posamezniki pa morajo plačevati bankam, za posojila 20—30% obresti.
Ker se ne javi nihče več k besedi, sporoči predsednik, da se vrši v restavraciji Zvezdi prijateljski sestanek v čast udeležencem občnega zbora z dežele, katerega naj se članstvo polnoštevilno udeleži. Nato poživlja navzoče, naj vplivajo na svoje tovariše in tovarišce, da bodo posvečali svoji stanovski organizaciji več smisla in brige. Častni predsednik tov. Urbančič zaključuje občni zbor in se poslavlja z vskTkom: »Vsi za enega, eden za vse, kajti le v slogi je moč«.
Zapisnik
sejo širšega odbora Zveze od 12. junija 1925.
Dnevni red:	1. Nagovor in poročilo pred-
sednika. 2. Dopisi. 3. Konstituiranje odbora. 4. Predlogi in vprašanja.
1. Predsednik pozdravi navzoče delegate ter izvaja: Novo poslovno leto Zveze se je prh-čelo pod žalostnimi okolščinami. Prva seja širšega odbora, kakor veste, ni bila sklepčna, zato smo morali sklicati za danes ponovno sejo z istim dnevnim redom1. Pa tudi danes smo morali čakati pol ure, preden se je zbralo toliko delegatov, da smo sklepčni. To priča, kako malo zanimanja imajo zastopniki posameznih društev za svojo centralno organizacijo. Tako na zadnji, kakor tudi na današnji seji ni nobenega zastopnika Društvi poštnihi upravnikov in Društva poštnih konceptnih uradnikov. Tukaj je potrebna jasna in odkrita beseda: Če izvoljeni zastopniki posameznih organizacij nimajo interesa na Zvezi, potem ga tudi jaz kot predsednik nimam. Zato je samo od Vas odvisno, če in kako bo Zveza delala, in od tega bo odvisen uspeh Zvezinega delovanja. Motite se, če mislite, da bo nosil odgovornost za klaverno životarenje in za neuspehe Zveze njen predsednik. Predsednik bo storil svojo dolžnost, poživljam pa vse delegate, da store svojo dolžnost tudi oni, drugače odklanjam že danes vsako odgovornost. — Moj namen je, navezati naj-ožje stike z vsemi 'bratskimi pokrajinskimi or-
ganizacijami in z vso močjo se nasloniti na Savez in na njegovo sedanje vodstvo. V ta namen sem se že poklonil kot novi predsednik diičnemu predsedniku Saveza S. Tomi Jovanoviču in se udeležil kongresa organizacije v Zagrebu, katerega so se udeležili poleg mene še 4 zastopniki Osrednjega društva nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev in delegat Sekcije ptč. čin., tako da je bila Slovenija številno zastopana, kar se je od' strani zagrebških tovarišev ob vsaki priliki pohvalno poudarjalo. Šli pa nismo med naše hrvatske tovariše zaradi števila, ampak da s svojimi izkušnjami pomagamo našim' tovarišem, ki so bili dve leti brez organizacije. To se nami je posrečilo, posebno moram pohvaliti delegacijo naših nižjih uslužbencev, katerim gre brez dvoma glavna zasluga, dla je prišlo do združitve sekcije nižjih uslužbencev z uradniki v enotno Zvezo po vzorcu naše Zveze. Natančnejše bom o tem poročal v »Poštnem glasniku«. — Kakor sem1 že na občnem zboru v nastopnem govoru omenil, ne morem obdržati v Zvezi dosedanje prakse, boljše rečeno razvade, ki se je razpasla v Zvezi. Na Zvezo se namreč obračajo s pismenimi in ustmeni prošnjami posamezni uslužbenci — člani različnih društev, kakor da bi ne imeli ti člani svojega lastnega ožjega društva, tako da izgleda, kakor da je poleg obstoječih 7 poštnih društev Zveza kot nekako osmo društvo, ne pa zveza teh društev. Zveza ima samo 7 članov, to je tistih 7 društev, ki so včlanjena v Zvezi. Zato se izmenjava korespondenca samo med Zvezo in temi društvi, ne pa tudi med Zvezo in posameznimi člani teh društev, ki so samo posredni člani Zveze. Zato bo odstopila odslej Zveza vsako vlogo, ki ji jo bo poslal kak poštni uslužbenec, v rešitev tistemu društvu, katerega član je dotični uslužbenec. Tudi glede prijavljanja in odjavljanja članov in glede plačevanja članarine zahtevam večji red, kakor je bil doslej. Pravila Zveze določajo, da morajo posamezna društva redno in točno javljati Zvezi člane, ki so na novo pristopili, kakor tudi člane, ki so iz kateregakoli vzroka prenehali biti člani v Zvezi včlanjene organizacije. Nekatera društva so s plačevanjem članarine zelo netočna, ta društva opozarjam, da po pravilih Zveze nimajo pravice do • glasovanja delegati, katerih društvo je 3 mesece v zaostanku na članarini. — Kakor boste čuli pri drugi točki dnevnega reda, je Maturantsko društvo poštnih prometnih uradnikov zopet izstopilo iz Zveze. To je pač žalosten nastopni pozdrav novemu predsedniku, ki se je vsekdar trudil in boril za enotnost in složen nastop vseh poštnih nameščencev Slovenije. Toda tukaj ni ne čas, ne prostor za jadikovanje, vsak naj dela, kakor misli, da bo zanj in za interese njegovega društva najboljše. Zdi se mi pa potrebno naglasiti , da bo zastopala Zveza samo interese tistih članov, ki so organizirani v Zvezi. Če pride še do tako važnih pninclpialnih zadev, ki bi zadevale celokupno ptt, osobje, je Zveza trdno odločena, da se ne raz-govarja z nobenim društvom, ki ni včlanjeno v Zvezi. Med dopisi boste čuli proteste drugih oblajstnihl organizacij proti separatističnemu združevanju maturantov in proti sprejetju maturantov v Savez. Ker danes maturanti niso več člani Zveze, nimamo do njih nobenih obzirnosti več, vsled česar bomo lojalno podpirali zahteve drugih pokrajinskih organizacij ter istotako zahtevali od Saveza, da separatističnega maturantskega udruženja ne prizna. Dosledno se bom' držal načela:	kdor ne prizna Zveze, tega tudi
Zveza ne prizna. — H koncu naj omenim samo še tole:	Proti mojemu predniku, sedanjemu
častnemu predsedniku Zveze tov. Urbančiču so vprizarjali njegovi nasprotniki, ki so se skoro dosledno izkazali tudi nasprotniki Zveze, tako gonjo, da se je že gabilo vsakemu poštenemu človeku. Za ves svoj šestletni trud in žrtvovanje je žel toliko nehvaležnosti in si nakopal toliko sovraštva, kakor da bi ne delal vseh šest let drugega, nego škodo svojim tovarišem. V svojem nastopnem govoru odločno izjavljam, da se moti, kdor misli, da bo tudi z novim predsednikom tako pometal. Jaz nisem hlapec Zveze, ampak samo njen prvi delavec in samo kot takega me mora smatrati članstvo. Delal bom z odprtim vizirjem, brez bojazni in pošteno. To troje mi je porok, da bom znal temeljito obračunati z ljudmi, ki bi skušali lotiti se mojega poštenja ali mojega dela.
(Dalje prih.)
To in ono.
Pol let3. — Pol leta je za nami. Z novim polletjem se navadno plačuje naročnina za II. polletje in pa tudi zaostanki. Kdor ima kaj plačati na naročnini, bo prejel z današnjo številko položnico, na kateri je označen plačljivi znesek. Zato prosimo, da se položnice posluži vsakdo takoj prve dni v juliju. Člani »Sekcije« ne dobe položnic. — Uprava.
Kongres Saveza pošt., telegr. in telef. nameščencev. Sedmi kongres Saveza ptt. nameščencev se bo vršil tudi letos 12. in 13. julija v Beogradu v poštnem domu s sledečim dnevnim redom: L Volitev predsednika kongresa, treh tajnikov, treh oveirovateljev zapisnika! in treh števcev glasov. 2. Poročilo upravnega odbora. 3. Blagajnikovo poročilo. 4., Poročilo nadzornega odbora. 5. Referati oblastnih organizacij. 6. Volitev upravnega in nadzornega odbora. 7. Referat o zakonu za poštno, brzojavno in telefonsko stroko in njeno zakonodajstvo. 8. Referat o izpremembi uredbe o razvrščanju, kolikor se tiče ptt. uslužbencev. 9. Referat o izplačilu razlike plače od 1. oktobra 1923 do 1. maja 1924.
10.	Zidanje zgradb za ptt. oblasti in za stanovanja ptt. uslužbencev. 11. Izpremcmba pravilnika o polaganju izpitov ptt. uslužbencev. 12. Referat o ustanovitvi odseka za strokovni pomladek in otvoritvi strokovnih šol na sedežih direkcij. 13. Zahteva, da se člen 100 zakona o drž. nameščencih ne uporablja za poštno-teleg. in telef. uslužbence. 14. Predlogi in vprašanja, člani iz zunanjih krajev države se morajo legitimirati kot delegati svojih oblastnih organizacij in pododborov, člani iz Beograda pa s članskimi izkaznicami. Vstopnice na kongres se bodo (izdajale samo na podlagi legitimacij. Savez je zaprosil, da se dovoli udeležencem tridnevna odsotnost brez potovanja, kakor tudi za četrtinsko vožnjo po železnici in bo članstvo o tem pravočasno obveščeno.
Selski sluge. V zadevi notice, priobčene v
11.	številki »Pošt. glasnika« od' 1. junija t. 1. pod tem naslovom, se obračajo na organizacijo s prošnjo za pojasnila tudi taki uslužbenci, ki niso upravičeni prositi za priznanje službene dobe pred 1. 1910. Pravico do priznanja te službene dobe imajo samo pragmatični nižji poštni uslužbenci, t. j. tisti, ki so bili prevedeni po novem uradniškem zakonu za služitelje ali zvaničnike. Pavšalni sluge, poštni sli in dnevničarji niso pragmatični uslužbenci in se zato nanje to ne nanaša. Tisti pragmatični nižji pošt. nameščenci (služitelji in zvaničniki), ki se jim ob prevedbi ni vštela službena doba pred 1. 1910, naj vlože prošnjo, naslovljeno na direkcijo, za štetje službene dobe od 21. leta starosti. Prošnji je treba priložiti uradno potrdilo od pošte, kjer sp službovali, kjer mora biti natančno naveden čas, od kdaj pa do kdaj so službovali pri posameznih poštah. Brez tega potrdila ne bodo službena leta nikomur priznana. Kdor je plačeval prispevek v provizijski sklad, naj priloži tudi tozadevno knjižico, ako jo ima. Prošnja je oproščena kole-kovine na osnovi člena 128 zak. o drž. nam. — Nepragmatičnim slugam pri poštah 1. in 2. razreda gredo po novem' pravilniku o prenosu in prevozu poštnih pošiljk zvišani prejemki s 1. julijem, poštnim slom pa s 1. novembrom t. 1. S tem odgovarjamo na vsa pismena vprašanja, ki smo jih prejeli v zadnjih tednih od posameznih uslužbencev.
Prošnja. Anton Ladiha, pismonoša v Vel. Laščah, si je nakopal v službi bolezen, ki je imela take posledice, da so mu morali odrezati v bolnici nogo. Prizadeti potrebuje protezo, ki bj stala okrog 2500 Din. Ker si je pa iz lastnih sredstev ne. more nabaviti, apeliramo na uslužbence, zlasti na nižje, da prispevajo težko prizadetemu tovarišu po svojih močeh. Denarni prispevki naj se pošiljajo po poštni nakaznici na Zvezo, na nakaznici pa je treba navesti: Prispevek za tov. Antona Ladiho. — Osobje pri direkciji, pri poštah Ljubljana 1 in 2, Maribor 1 in 2 ter Celje naj pobira prostovoljne prispevke z nabiralno polo. Te sezname in nabrani denar je poslati Zvezi.
Izplačilo razlike. Na seji narodne skupščine dne 20. junija f. 1. je pri razpravi o novih dvanajstinah stavila skupina poslancev predlog, da naj vlada vstavi v dvanajstine kredit za izplačilo razlike na plači, ki pripada državnim uslužbencem za čas od 1. oktobra 1923 do 1. maja
1924, katero svoto vlada še zdaj dolguje svojim nastavljencem. Finančni minister je odgovoril, da tega predloga ne more sprejeti, češ da se mora odstopiti ta predlog finančnemu odboru v na-dalnje proučavanje finančnega efekta, ki bi ga imelo to izplačilo. Vladna večina je odobrila predlog finančnega ministra. Tako smo torej drž. nameščenci zopet udarjeni do konca novembra t. 1. Takrat se bo zopet našla skupina poslancev, ki. bodo takrat v opoziciji, pa bodo zopet stavili tak predlog takratnemu finančnemu ministru in tisti bo spe izjavil, da »proučuje« to vprašanje in tako dalje brez konca in kraja. Kakšen finančni minister, kakšen finančni odbor, kakšno državno računovodstvo je to, ki po 21 mesecih ne zna izračunati, koliko dolguje najbednejšim, najpotrebnejšim in najzaslužnejšim državljanom?
Himen. Poročila se je tovarišica Zora Jer-šetova, pt. pripravnica II. kat. na pošti Ljubljana 4 z bančnim uradnikom g. Mirkom Hafnerjem. —• Poročil se je tov. Fran Pangre, poštni poslovač in posestnik v Dobu pri Domžalah, z učiteljico gdč. Anko de Toni. Obema paroma iskreno čestitamo in želimo obilo sreče.
Sestanek Sekcije poštnih, telegr. in čekov, nih činovnlkov. V nedeljo, 5. julija t. 1. priredi Sekcija podeželski sestanek za svoje člane v kamniškem okraju v Dobu pri Domžalah. Sestanek se bo vršil v gostilni pri Matičiču ob glavni cesti, nasproti pošte. Začetek ob y«4. uri popoldne. Poroča delegat iz Ljubljane. Pozivamo vse tovariše in tovarišice pošt Dob, Dol pri Ljubljani, Domžale, Ježica, Kamnik, Lukovica, Mengeš, Moravče, Motnik, Radomlje, Šmartno v Tuhinju, Trojane in Trzin, da se sestanka zanesljivo udeleže. Vabljeni pa so tudi člani in članice iz Ljubljane in drugod, da porabijo ta sestanek za izlet v lepi in prijetni Dob. Odhod iz Ljubljane z vlakom; ob 14.10, prihod v Domžale 14.55, po državni cesti peš v Dob 25 minut. Nazaj odhod iz Domžal ob 21.18, prihod v Ljubljano 21.55. Polovična vozovnica za tja in nazaj 5.50 Din. — Sekcija ptč. činovnikov.
Zahvala. Celjski pododsek Sekcije ptč. činovnikov se zahvaljuje tem potom bivšemu predsedniku Zveze, sedanjemu častnemu predsedniku gospodu K. Urbančiču za njegovo požrtvovalno, neumorno in neplačano delo, zavedajoč se ploda njegovega dela. Oospod Urbančič, truden od dolgega in napornega dela, je odložil mesto predsednika, mi pa našega velikega bojevnika in njegovega spretnega dalekosežnega in plodonosnega dela ne bomo pozabili, marveč ga bomo ohranili vsikdar v hvaležnem spominu. — Dalje smo trdno uverjeni, da imamo na čelu Zveze novega predsednika tov. gospoda J a k š e t a, moža, ki ne bo hotel niti za korak zaostati za svojim dičnim prednikom. Zavedamo se, da smo mu z izvolitvijo naložili težko breme, ali uverjeni smo, da bode to breme hrabro, spretno, neomahljivo in energično prenašal v dobrobit organizacije in članstva. Zato pozdravljamo novega predsednika in ga pros!mo za njegovo naklonjenost. — Celjski pododsek.
Dopusti poštnih uradnikov v Češkoslovaški republiki. Poštnemu uradniku, ki je že 5 let v državni službi, gre 14 dnevni dopust, za 6 ‘do 15 letno službovanje je 21 dnevni dopust, za več ko 15 letno službo ima uradnik 28 dni letnega dopusta, višje uradništvo ima pa 35 dni dopusta na leto. Ako mora kdo dopust prekiniti (kar se pa ne zgodi), dobi povrnjene potne stroške. — Vsak državni nameščenec v čSR mora biti član Rdečega križa in socialne oskrbe. Ako je bolan, dobi brezplačno vso zdravniško oskrbo, stanovanje in hrano v kopališču ali letovišču, kamor ga pošlje uradni zdravnik. Da se zdravljenje v kopališču ne šteje uradniku v dopust, je jasno. — Kakor je razvidno iz povedanega, stori češkoslovaška vlada tudi v sanitarnem oziru mnogo mnogo več za državne nameščence, kakor jugoslovanska za nas državne tlačane. Naši vladi smo mi tako malo mar, da niti ne respektira zakona, če se nas tiče. Če bi ji bila postava sveta, kakor je to v drugih' evropskih državah, bi nam bila že zdavnaj razliko izplačala. Državniki, ki ne spoštujejo državnih zakonov, izpodkopujejo temelj državi. Videant consules.. .1
Odgov. urednik Konrad Šegula, Ljubljana. Izdaja Zveza poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani.
Tiska »Narodna Tiskarna« v Ljubljani.
Znana ugledna tvrdka
Drago Schwab
javlja vsem cenj. poštnim uradnikom (cam),
da prodaja vsa oblačila na mesečne Obroke. Tozadevna pojasnila in diugo rešuje tvrdka obratno.	36
Kupujte pri tvrdkah, ki inseriraio v našem listu!
Ljubljansko gradbena družna iu.
UOBUAIIA, Rimska cesta 13. telefon 327
Gradbeno podjetje, tehnična pisarna, parna žaga, tesarstvo xa stavbe In pohi&tvo.
FbŠKAFA!!,Ljubljano
Rimska cesta 16 Mizarstvo s parno silo. Bogata zaloga modernega pohištva ter amerikanske pisarniške rouleaux-oprave.
Josip Peteline,
Sv. Petra nasip 7.
priporoča najcenejši nakup potrebščin za kro ače čevljarje in šivilje, modno blago, palice, tovarniška zaloga najboljših šivalnih strojev .QRITZNER" v vseh opremah za obrt. Kayser, Adler za čevljarje in krojače
Slamniki po znižanih cenah
ravnokar dotu. Oblike od 60 do 150 Din. Otroški od 60 do 120 D n. Nakiteni od 100 Din, dokler traja zaloga. — Oglejte sl cene v Izložbi
= MINICE HORVAT =
modlstka
Ljubljana, Stari trs štev. 21.
Modna manufakturna trgovina
Fabiani & Jurjevec
Ljubljana	Stritarjeva ul. 5
Priporoča se pri nabavi blaga za obleke Cene zmerne.	Postrežba točna in solidna.
Manufakturna veletrgovina
Hedžet & Koritnik
Brzojavi: Hedžet. Ljubljana Telefon št. 75
Največjo izbiro vsakovrstnega usnja, čevljarskih in sedlarskih potrebščin, priporoča
ANDREJ SEVER
v Ljubljani, Stari trg 30.
The Rex Co.
Ljubljana	Zagreb
Gradišče 10.	Sajmište 56.
Telefon št. 268 int. — Ustanovljeno 1906. Špedjalna trgovina prvovrstnih pisalnih in kopirnih strojev, razmnoževalnih aparatov jn raznovrstnih pisarniških potrebščin. Pisalni stroji na obroke.
Konfekcijska tovarna
FRAN DEAENOA & CIE., Ljubljana.
CENTRALA:	Poštno-hran. račun 10563. PRODAJALNA:
Emonska cesta 8.	Brzojavi: Derenda.	Erjavčeva cesta 2.
313	Telelon interurban	249
Lastna novo-zgrajena tvornica moške, deške in otroške konfekcije ter vseh vrst uniform. Prodaja »voje lastne izdelke po izredno znižanih konkurenčnih cenah tudi na drobno v detajlni trgovini na Erjavčevi cesti št. 2 (nasproti Dramskega gledališča). Vsem državnim stalno nameščenim uradnikom in uslužbencem proti primerni garanciji tudi na obroke. — Oglejte sl na&o bogato zalogo in prepričajte se o brezhibni prvovrstni ročni Izdelavi In nizkih cenah.
Slouenska banka
centrala
Stritarjeva ul. LJUBLJANA Stritarjeva ul.
v lastni palači.
Delniška glavnica Din 7.500,000*— Rezerve	Din 1.500,000 —
Podružnici:	Ljutomer, Doljna Lendava
Afilijaclja:	Slavenska banka d. d. Zagreb
Izvršuje vse bančne posle, obrestuje vloge na vložne knjižice po najvišji obrestni meri.
1

Prometni zavod za premog
•................ d. d. v Ljubljani ......................
prodaja premoga iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premog in koks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete
Naslov: Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani,
Miklošičeva cesta štev. 15, prvo nadstropje.
Manufakturna veletrgovina
FELIKS URBANC, UUBLJANA
Sv. Petra cesta &tev. 1
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po nizkih cenah.	(22
IVAN JELAČIN, Ljubljana,
veletrgovina špecerijske in kolonialne robe.
Solidna in točna postrežba. Ustanovljeno leta 1888
Tvornica dežnikov
I MIKI	LJUBLJANA,
I	Mestni trg številka 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov in sprehajalnih palic.
Za nakup vseh piaarnišhlh In iolshth potrebščin priporočamo tvrdko
M. Tičar, Ljubljana,
Šelenburgova ut. 1, Sv. Petra c. 26.
Pri nakupu zimskih potrebščin za ženske in moške obleke se priporoča
manufakturna trgovina
Janko Česnik
LJUBLJANA
Lingarjeva ul. — Stritarjeva ul.
S: Cene zmerne!
„Z O R A“
družba z o. z.
Ljubljana, Kralja Petra trg št. 2
(nasproti sodnije)
nudi najceneje
prvoratnl bencin in petrolej amarikanska atrojna, mazil-na in oilinder-olja, karbolinej atrojna maati, modro palico, žveplo itd.
Čevlji z znamko
so najboljši. Zahtevajte jih povsod!
Prodala na malo v Ljubljani:	Na deželi
Aleksandrova c. 1 V vseh Vefclih Prešernova ul. (Seljak) trgovinah 8 Čevlfl
Na veliko pošilja tovarna
PETER KOZINA & Ko. Tržič.
Ceniki na zahtevo zastonj!
F LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA H		
Delniška glavnica: Din 50,000.000'— Skupne rezerve ca Din 10.000.000'— SE PRIPOROČA ZA VSE BAN	Centrala: UUBUANA - DUNAJSKA CESTA PODRUŽNICE: Brežice	Gorica	Metkovlč	Sarajevo Celje	Krani	Novi Sad	Split Črnomelj	Maribor	Ptu|	Trst ČNE POSLE	Agencija: Logatec	SE PRIPOR	Brzojavni naslov: Banka Ljubljana Tel. štev.: 261, 413, 502, 503 in 504 OČA ZA VSE BANČNE POSLE