Št. 42. V Trslu, v sredo 20. oktobra 1880. f Tečaj V\ EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. i V edlnoHti J« mofl >, „EDINOST" Izhaja vsako iredo; centi ?.a vse leto Je 4 gM. 40 kr., za pulu leta 2 k1<1. 30 kr, za f^etrL leta I gld. 20 kr. ^ Za oznanila, kakor tudi za poslanice se plačuje za navadno Cetiristopno vrsto: 12 kr. če se tiska l krat, 10, Če se tiska 2 krat, 8 če se tiska fl krat. Za večja črko po prostoru. Tri večkratem tiskanji je cena v primeri manjša,__1 Blažena liberalna doba. Liberalno gospodstvo iti gospodarstvo tudi Nemci vodno bolj obsojajo, vzlasti zapušča to svojat kmetovski stan, ker prav kmeta so liberalci pripravili skoro povsod uže na beraško palico, ker so ga dali judom i drugim oderuhom v roke. Spomina vredna je prošnja nemških štajerskih kmetov, o katerej jo poročal vrli »Slovenski Gospodar« v zadnjem listu. V tej prošnji prosijo kmetje, naj državni zbor, kar treba naglo ukrene, da kmetovski stan popolnem ne propade, ker so ga liberalci zmolzli, da se zdaj goni s posestev in uničuje. V tej prošnji kmetje po pravici tožijo, da so jim jo v svo-bodnej (I) državi vzela vsaka obramba in varstvo i da so postali sužnji kapitalistom. In to dokazujejo z številkami, katerim se ne da ugovarjati. Kako strahovito pada vrednost kmetij, to so s tem dokazali, da so na Štajerskem v zadnjih petih letih (od leta 1874—1879) kmetije v vrednosti za 27 milijonov gold. padlo, i da so se mej tem časom kmetje zadolžili za 60 milijonov goldinarjev 11 Zavolj vedno večjih zemljiških davkov, katere so liberalci v liberalnoj svojej modrosti kmetom nalagali, a storili prav nič niso, da bi se kmetištvo povzdignolo, prodaja se posestvo za posestvom; starodavne poštene rodovine so tirajo iz mile domače hišo v nadlogo i beraštvo. V prejšnjih letili so bile javne dražbe zarad dolgov redke i zadevale so večidel lene, nomarno i zapravljivo gospodarje, v zadnjih letih pa se tako množe, da je groza Človeka, ki premišljuje, kam mora to priti. V letu 1874 so jo prodalo v avstrijskih naših deželah 4720 posestev po dražbi zarad dolgov, leta 1878 pa uže 102C4; leta 1874 je 3014 upnikov izgubilo 5.800.000 gld. predlanskim pa 11748 upnikov uže 34.100.000 gld. Ako bi šlo to tako dalje, moral bi so ves kmetski stan zatreti i kaj bi nastalo potem? Le dvoje je mogoče, ali socijalni demo-kratizem, ki bi se najprej obrnol proti judom in oderuhom ter jim spraznil polne blagajnice, ali bi se pa država razrušila, ker bi jej zmanjkalo naravnega, gmotnega i moralnega stala. Državi mora biti tedaj ena najprvih skrb, da se kmetski stan zopet povzdigne, ker prav on jo drŽavi največja i najgotovejša podpora. Teško je res, izkopati ga iz občnega propadanja, ali zgoditi se mora, čo hočemo državo obvarovati občnega poloma. Prošnja Štajerskih kmetov nasvetuje pred vsem drugim to-le: 1. naj se uredć dedinska nastopstva, 2. najj se meja postavi razkosavanju in trganju posestev, 3. naj so potrčimo ukrene, da so zemljišča no bodo z dolgovi preoblagala, 4. naj se dadč postave zastran domovinskega prava in preskrbovanja siromakov. Vso to bi v resnici zelo potrebno bilo, vendar pa še no bodo zadostovalo; potreba je, da se tudi davki znižajo. Mi vidimo namreč, da poljski pridelki iz zunanjih dežel našemu kmotu vedno bolj konkurenco delajo. Žito dohaja v naše kraje iz raznih ptujih držav, celo iz Amerike in Avstralije, iz katerih krajev so celo uže meso uvaža. Pridelki iz ptujih krajev so ceneje od domaČih, ker so bogata zemljišča ali popolnem davka prosta, ali pa jo davek le majhen. Ptujl pridelki tedaj silno pritiskajo i znižujejo ceno domačih pridelkov i zato našega kmeta zelo tarejo. Strašna nesreča je kmetijstvu tudi žganje; dokler se je pridelovalo to iz zdravih tvarin: medico, tropin itd. ni šo mnogo kmetij spravljalo na boben; zdaj pa, ko so ga začeli judje iz vsakovrstne nezdrave sodrgo napravljati i po nizkej ceni prodajati, prodira silno mej ljudstvo, da ga pripravlja na beraško palico i telesno i duševno gonobi. Kakor so je sklenola postava zoper ponarejena vina, enako i Še bolj potrebno bi bilo postavo, ki bi žganjarskej kugi konec storila. To so blaženo liberalne dobo pridobitve, ki osrečujejo avstrijske naše deželo I Takim pridobitvam so mora ljudstvo ustaviti; treba je, da se v vseh občinah začno podpisavati prošnjo na državni zbor enako onej, katero podpisujejo kmetje na nemškem Štajerskem. Učite tedaj vsi, ki imato ljubezen do bližnjega, učite preprosto ljudstvo, da spregleda, kam ga tira li-bcralstvo, ker ko ljudstvo to spregleda, stro tudi glavo liheralskemu modrasu, Naročnina in vse drugo naj se pošilja imravništvu Vi'>ntr, l'n<e združiti z Nami s trajno zvezo služnosti, katera j« največja iu najboljša zveza za blagostanje. ISodi Nam u-smiljenja polni l!og Nagemu početju naklonjen ter naj podpira pričeto. Mi se mej tein naslanjamo na Cirila in Metoda, učitelja Slovanov, kot priprošnika pri njem ter zaupamo, da Nam njiju nebeško varstvo pomore, ako hočemo njiju čcš-čenje povekšati. Zato ukazujemo, da se na dan 5. julija, ka. kor ga |o Pij IX. srečnega spomina določil, v k«.led aru rimsko iu vso cerkve uvrsti iu vsako leto praznuje praznik svetnikov Cirila in Metoda z »OflU'iurn ritus duplicis minoris« in »Missa propria«, kakor jo je kongregacija sv. običejev odobrila. Vam pa, čestiti bratje, nalagamo, da skrbi-te za objavljenje tega Našega pisanja in to, kar je v njem predpisano, ukažete, da vsi iz duhovniškega stanu, ki • Officimn divinum« po obi-čeju rimsko katoliške cerkve služijo, to slušajo v svojih cerkvah, provincijali, mestih, škofijah in redovnih hišah. Naposled hočemo, da se hode na va'c pnbujenjc iu opominjanje splošno molilo in prosilo Cirila in Metoda, da bosta sis svojo milostjo pri Ilogu krščansko reč na vsto-ku varovala, vrstiti pa se sme vojaškej taksi podvrženi po vseh druzih ozira vrednih razmerah (premoženje, zaslužek, čisti dohodek) tudi v višji ali nižji razred. Ali se sme taksa znižati ali popolnoma odpustiti ? Taksi podvrženi se sme uvrstiti v nižji razred, ako so ga zadele vremenske nesreče, slaba letina ali druge nesreče. Prav iz teli vzrokov se smejo takse popolnoma oprostiti v posebno ozira vrednih primer-ljajih tisti, ki bi se imeli uvrstiti v kateri Štirih najnižjih razredov. Kdo je dolžen razen vojaStru podvrženih tudi takso plačevati? Če taksi podvrženi za življenje nema dovolj premoženja ali dohodkov, tedaj prehaja ta dolžnost na tiste osobe, ki imajo po državljanskem pravu skrbeti za njegovo preŽivljenje: Ti so: pred vsemi druzimi oče, in če je brez premoženja, mati, potem ded in babica od očetove in za tema od materine strani, nazadnje posinovnici. Taksna dolžnost teh osob pa ugasne, da le vojaštvu podvrženi more sam plačati. Dokler traje taksna dolžnost roditeljev itd. ne sme se od vojaštvu podvrženega nikaka taksa zahtevati. Kako jt določiti takso pri roditeljih, dedih i. t. d. ? Za te osobe veljajo tista pravila, kakor za one, ki so vojaštvu podvrženi, izjema je pa ta, da se ima deseti del taksi podvržene letne dolžnosti neposrednjih davkov z državnimi dokladami, nevštevši družili doklad, deliti Še z Številom otrok, oziroma vnukov in posinovcev, za katere ima taksi podvrženi izključljivo ali vsaj večinoma skrbeti. Ako bi tedaj kateri oče imel pet nopreskrbenih otrok i bi moral plačati za sina Janeza vojaško takso, plačal bi tedaj le peti del tega, kar bi moral plačati Janez sam, ako bi bil sam svoj gospodar ter bi imel enake dohodke, kakoršne ima njegov oče. Kdo se sme vojaike takse oprostiti? 1. Tisti, ki zarad telesnih ali dušnih hib ne morejo sebe in tistih živiti, za katerih hranjenje so po postavi dolžni in ki nemajo za to potrebnega premoženja ali dohodkov; 2. tisti, ki se preskrbujejo kakor ubogi; 3. tisti, ki so bili uže pred letom 1875 vojaštvu podvrženi ; 4. vojaštvu podvrženi, ki sicer niso bili poklicani v vojno službo, ampak v drugo službo za vojne namene, in tisti, ki spadajo v črno vojsko za tisto leto, v katerem so bili v službo poklicani. Kdaj ugasne taksna dolžnost ? Taksna dolžnost ugasne: 1. če je taksi podvrženi umrl; 2. če je taksi podvrženega zadela kaka hiba, da lil za delo, dokler ta hiba traje; 3. ako se taksi podvrženi iz avstrijsko-ogerske države preseli v drugo državno polovico, v tistej državnej polovice, iz katere se je izselil. Če se je vojaštvu podvrženi oprostil vojaške takse, ali če je taksna dolžnost glede njega | ugasnoia, tedaj tudi roditelji, dedje itd. niso dolžni plačevati takse. Če ugasne taksna dolžnost vojaitru podvrženih, ali se to raztrga tudi na njihove roditelje i. t. d. ? Ce se vojaštvu podvrženi oprosti takse zarad telesnih hib, kakor je bilo zgoraj rečeno, ali ker se preskrbuje kakor ubog, tedaj so takse oproščeni tudi njegovi roditelji, dedje i. t, d. Kdaj se ima ta taksa plačevati in k/le ? Ta taksa se ima vsako leto koncem meseca aprila za minolo leto plačevati, le izseljenci jo morajo za vsa prihodnja leta plačati, predno se jim da list za izseljenje, in sicer pri tistih uredih, katerim se plačujejo državni davki. Zastale takse se iztirjujejo kakor državni davki. (Konec prih.) Dopisi. \ Tratil« dne 18. oktobra. Tržaška konjska železnica jo dobila denarno sušico, vložila je prošnjo mestnemu svetu, naj bi jej dovolil povekšati voznino. Lokalni listi so pisali o tem uže 8 dni zaporedoma. Občno menjenje jc zoper povekšanje vožnine, ker bi to mnogo škodovalo občinstvu in bi gotovo manj prometa bilo, ako se podraži. Tranmaj pa preti, ako se to ne dovoli, da neha društvo; to se ve da bi Trstu to mnogo Škodovalo. Naj brže bode tako, da mestni svet odveze društvo Tramvvaj bremen za tlak ali kaj cnacega, katero breme požira društvu največ denarja. Veselica, s katero je hotelo delalsko podporno društvo svojo zimsko sezono začeti, šla jc po vodi, ker se ni moglo v ta namen gledišča dobiti. Kakor se čuje, napravi društvo »Edinost« majhen koncert v kakej dvorani; v tem koncertu se utegne tudi govoriti o delalskih razmerah v Trstu. Ker uže o delalcih govorim, naj Še omenim, da naše delalsko društvo dobro napreduje. V novejšem času se je tudi pri društvu neka potrebna stvar izvršila, katera je uže davno, kakor jabelko zrela na drevesu visela. Društvo, ali prav za prav odbor so jo iznebil necega raka, ki jo na zdravem životu glodal in zadrževal pravo rast poštenega društva. Če se ne motim, projektirano je Še nekaj enaoega in celo mej takimi, kateri imajo pri vodstvu ozbiljno posla, pa hodijo preradi po stranskih potih. Te dni so se posvetovali poslanci železnice, borse in finančnega vodstva o tem, kako bi se trgovina iz druzih krajev bolj na Trst navezala; sklepi še niso natančniše znani, ali dvomljivo je, da bi se s tem kaj pomoglo, ako se stare praktične stvari izpodkopavajo. Vlada naj Btori to, kar trgovino v Trstu povzdigne, to je: Še eno železnico, a ne hodi naj kakor Ribenčan konja iskat v ono dolino, kder ga ni. Nalirežinft, dne 18. oktobra. Pri nas je vse utihnolo od letošnjega pred-pusta sem. Kde je uzroka iskati, to se lahko ugane. Najzaslužniši tajnik nabrežinsko čitalnice, g. Bedenek, šel je »per ordine supcrlore« dati pokujšanja. Zlasti se treba varovati prepira h koncu leta službe, kajti takrat so posli včasi nalašč neslušni, svojevoljni in trdoglavni. Pogosto menjanje poslov ni dobro, ker noben človek nI brez pogreško v. Gospodinja, ki ima več poslov, naj ne sluša In ne trpi njih tožeb, ter naj sc nikdar ne meša v prepire iu svaje, katere imajo posli med sebo; pušča naj jih, da sc sami zopet pomirijo. Ali tudi gospodinja ima dolžnosti do svojih poslov. Poslom je potrebno prijetne in svetle izbice, čiste in mehke postelje, kjer si od teškega dela morejo spočiti. Vsak dan naj jim pusti vsaj eno uro prostega časa (posebno na večer) za njih lastna opravila. Tudi primerne in dovolj hrane jim moramo dajati. Nepotrebnega dola naj se jim ne ukazuje. Gospodinja naj poslom vsaj enkrat v 14 dneh (in sicer v nedeljo popoludne) dozvoli toliko prostega časa, da obiščejo svojo rodbino itd. — Živenje poslov, H nikdar niti ene ure niso popolnoma sami svoji, enako je Živenju sužnjev, ter neznosljlvo. Holnemu družinčetu naj sc kolikor moči prizanaša; naj sc, ako jc mogoče, doma zdravi ter ne pošilja v bolnico. Samo ob sebi sc uineje, da treba poslom pogojeno plačilo o pravem Času in natančno izplačati. Hvalevredna jo gospodinja, ki svoje posle, vzlasti mlade In neskušene, k varčnosti navaja, povsod jim potrebnega sveta dajo, da jih nikdo ne more prevariti ali ogoljufati. Prihranjeni denar naj pri njej ali v hranilnici hranijo. K rojstnemu ali Imendanu, na sveti večer ali ob novem letu naj gospodinja svojim poslom kako malo darilo preskrbi, kajti izredni iu nenavadni darovi jih ne razveseljujejo le, nego tudi k večji pridnosti in zvestobi spodbujajo 0 Minem računu. Gospodinji treba vedeti, koliko sme na leto izd iti. Nikakor pa naj ne misli, da jej je smeti vse potrošiti, kar hi mi oče prisluži, ali kar sc skupno pri hiši pridela. Od skupnih letnih dohodkov sc morajo odšteti vsi letni troški, kakor n. pr. dača, razni troški za popravo hišo i. t. d., ter ostatok še le je čisti letni dohodek. Pa tudi s čistini dohodkom treba gospodinji varčno ravnati; naj pazi, da ne potroši vsega v gospodinjstvu. Vsakega leta naj manjši ali večji prihranjeni donesek v hranilnico, posojilnico ali kam drugam v shrambo da. Ceni več ima hiša prihranjene na obresti izposojene glavnice (kapitala), tem večje je nje blagostanje, tem večja brezskrbuost in varnost v Časih potreb in zadreg. Potroški hiše so trojni: za gospodarstvo, za vsakdanje in iztenredne potrebe. Troški za gospodarstvo so ti le: 1. za najetnščino hiše; 2. za razno izbnino, kuhinjsko in hišno opravo; 3. za perilo in obleko; 4. za plačilo družine, in 5. stroški za poduk otrok, ter drugi razni izdavki, kakor ubogim i. t. d. Moj izdavke za vsakdanje potrebo štejemo: 1. stroške za kurjavo; 2. stroške za svečavo; 3. ■ » živež. Izvenrcdni potroški so dvojni: 1. osebni očeta in matere (za duhan, darila), in 2. slučajni in nepričakovani (za bolezni ali kake drugo nenadne potrebe). Vsaka hiša ima, kakor vidimo, zelo mnogo in različnih troškov, katerih se ni moči izogniti. Edini izdavki za duhan so Čisto nepotrebni. Vpraša se pa, koliko je smeli za pojedino naštete potrebe porabiti? Gospodinja, ki hoče česa prihraniti, mora užc naprej vedeti, koliko sme za eno ali drugo reč izdati. Najprej treba, da dobro preračunimo, koliko ima Čistega dohodka na leto. N. pr. ko bi bilo čistih dohodkov 100 gld., tedaj je smeti za gospodarstvo vračuniti 39 odstotkov t. j. 39 gld. In sicer: 1. za najemščino 17 odstotkov ali 17 gld. 2. za razne oprave 1 » » 1 » 3. za obleko, perilo 10 » » 10 » 4. za plačo poslov 5 » » 5 » 5. za poduk l. t. d. 6 » » G > Za vsakdanje potrebe je potrebno 50 odst. ali 56 gld. in to : 1. za kurjavo 4'/, odstotkov ali 4.50 gld. 2. za svečavo 2 ■ » 2.— » 3. za čiščenje perila 4'/, » » 4.50 » 4. za hrano 45 » » 45,— » Za izvenredne izdavke šc nam ostaje 5 odst. ali 5 gld., od katerih naj se: I. osebnim izdavkom gospodarja in gospodinje vračunita 3'/» odst. ali 2 gld. 50 nove., in na Tirolsko, i drog njegov tovarn* moral je tudi nas zapustiti. Tukaj nam manjka človeka, kateri hi stvar krepko v roki- vzel, a kodo je ta? Nekateri imajo polno opravila in ti se ne morejo brigati; bilo bi Se od druge strani pomoći dobiti, toda tam, kder železna kolesa po kolesnicah drdrajo, kraljuje mogočnost, katerej se je pridružila še zagrizlost do Slovanov. Tako srečo uživa zdaj Nabrežina. Nabreiinci, pozor! ne dajte, da vam narodno ognjišče razpade, naj prinese vsak svojo butarico, da bode zopet gorelo na domaČem ognjišči in ogrevalo otrp-nela srca. Nabreiinci, ohranite staro narodno , čast in narodno slavo! V Dolini, dne 13. oktobra. Včeraj smo položili v hladno gomilo truplo rajnkega Janeza Lavribe. Sprovoda se je vde-ležilo obilo občinstva; najprej ga je spremila šolska mladež, ker rajnki je bil načelnik krojnega šolskega sveta. Potem so šli svetovalci našo županije, na Cela jim gosp. veliki župan Lampe, potem čestita duhovščina In gg. učitelji. Rakvo je spremila čitalniška v črno zavita zastava in čitalnični udje. liil jo rajnki nad .'50 let vćliki župan v našej županiji, odlikovan od svit-Icga cesarja s6 zlatim križcem za zasluge. Pil je narodnjak in poštenjak, kar ga je bilo; on je čital Novice od prvega do zadnjega lista, z dr. Blelwelsom sta bila osobna prijatelja. Njegova obitelj je izgubila dobrega in skrbnega očeta, čitalnica do smrti zvestega uda, dolinska srenja svojega prvega moža. Zatorej naj bodo le malo vrstico v spomin pokojnemu, zato mu tudi iz srca kličemo: »V miru počivaj I« ---- Postava zoper umetna vina. V zadnjih letih so začeli v raznih deželah in mestih brezvestni ljudje, posebno judl, vino zelo ponarejati i kaziti v veliko škodo kmetom in zdravju ljudi. Poprejšnja večina državnega zbora je to mirno gledala, ker ni imela srca za ubogo ljudstvo, ampak je pri tacih in enačili početjih lo žepe polnila in poprejšnja vlada se tudi ni brigala za ljudsko blagostanje, ker je imela preveč opravka se zatiranjem Slovanstva. Ko je pa nastopila nova vlada i je vsemogočnost poprejšnje večine v državnem zboru konec vzela, takoj jo državni zbor uvidel, da treba meje postaviti brezvestnemu i škodljivemu kaženju vina. Uže v št. 8 smo objavili načrt dotično državnemu zboru predloženo postave. To postavo je cesar potrdil tako, kakor jo je državni zbor sklenol. Ker ima veliko važnost, z".to jo tukaj priobčujemo. Glasi se tako le: g, 1. Napravljati vinu podobno pijače (navadno umetno vino imenovano), kakor tudi pijače iz vinskih jagod s tem, da se jim prida ali primeša družili tvarln, in se to ne godi samo zarad tega, da so vino zboljša ali da jo bolj trpežno, ampak zato, da se napravi več vinu podobne pijače, smo se, če je pridelek namenjen na prodaj ali če se ima točiti, lo kakor obrt, podvržena obrtnemu in dohodninskemu davku in spada pod določbe obrtniškega reda. To p;' ne velja za napravljanje tropinovca in vin piccolo (vinetto na lastnem zemljišču od \ lastnika samega. 2. Pijače, napravljene po katerem v i, odstavek 1 omenjenem načinu, podvržene so, kakor doslej, tistemu vžitninskemu davku, kakor vino. % 3. Prepovedano je rabiti štirkovi sladkor pri napravljanju v g. 1 omenjenih pijač. 1 Pijače, ki so se napravile na kateri v 1 omenjeni način, ne smejo so naznanjevatl, ponujati, prodajati iti točiti pod samim imenom vino. 5. Prestopke v paragrafih 3 in 'i te postave navedenih predpisov, ako ne spadajo pod določbe občnega kazenskega zakonika, imajo kaznovati obrtniške gosposko z globo od 25 do 500 gld. in ako jih ni mogoče iztirjati, s zaporom ter je račnriitl 5 gld. za en dan zapora. Tudi imajo obrtniške gosposke ustavljene pijače, ako so spoznajo zdravju škodljive, na obsojenčevc troške uničiti. Pri ponovljenem prestopku zapade — poleg globe in zapora — pijača, zoper katero je spo-tikljaj, ubožnici tiste občine, v katerej se je storil prestopek, in se ima kazenska obsodba objaviti po deželnem Časniku, kakor tudi po načinu, v tistem kraji navadnem, na krivčevc troške. (i. Ministrom notranjih opravil, financ, trgovine in poljedelstva je naročeno, naj to postavo izvršć. To postavo pojasnuje mlnlsterskl ukaz, katerega tukaj nekoliko okrajšanega podajemo: g. I. Nasproti natornemu vinu, to je taco-mu, ki se jo po vrenju pridobil iz grozdovega soka, imajo se ločiti ti le pridelki: 1. vinu podobni pridelki (umetna vina, ki so so napravila brez grozdja iz zmesi, ki imajo vinski okus (voda, vinski cvet, glicerin, sladkor, sreš itd); 2. poluvina, ki se napravljajo z umetnim ponino-ževanjom mošta ali natornega vina s tem, da se jim primeša vode in družili tvarin, ki dajo pomnožonej tekočini vinski okus (sladkor, glicerin, vinski cvet itd), ali iz tropin, iz katerih se je vino uže delalo. Tu sem (pod 2) spadajo posebno tisti pridelki, ki se napravljajo po tako imenovanem galiziranji (prilivanje vodo in pri-devanjo alkohola lil sladkorja), ali petltloziranji (nalivanje in vrenje sladkorno vodo na grozdne ostanke, ko se jo mošt odločil ali izpranje teli ostankov z stanjšanim alkoholom). % 2. Ako se zgoraj pod 1. iu 2. imenovana umetna, oziroma poluvina, rabijo za prodajo, ali so točijo, tedaj velja njihovo napravljanjo (z Izjemkom v g. 3 navedenim) za obrt in je podvrženo obrtniškemu redu. Na podlogi & 30 obrtniškega reda so izrelaijo ta obrt napravlja-nja umetnega in poluvina za dopuščeno obrt in jo mora tisti, kdor so hočo ž njo pečati, napovedati obrtniški gosposki, katera jo dovoli, ako nI nobenega pomislika v zdravstveno policijskem oziru; prostori pa, v katerih so tako vino na-pravlja, morajo vedno odprti biti zdravstveno policijskemu nadzorovanju. g. 3. Pri določbi prejšnjega g. 2 glede obrt- niške lastnosti pri napravljanju poluvina je izjema pri napravljanju tropinovca in tako imenovanega \ in pirrolo (vinetto1. Na prav I janje tare-ga vina namreč ni podvrženo obrtniškemu redu ampak ima se za svobodno kmetiško pridelovanje, brez ozira, ali je pridelek namenjen za prodajo ali točenje, ali ne, vendar s tem pridržkom, da se tako vino napravlja iz lastnega posestva in pridelka, (le se pa ne rabijo le tropine iz lastnega pridelka, ampak če so nakupijo tudi ptuje tropino za napravijanje tropinovca, tedaj ta izjema nema veljave, ampak ravnati se je po določbah i',. 2 in treba je prositi za dovoljenje te obrt nije. Pri pobiranju vžitninskega davka ni nobenega razločka mej natornim vinom in umetnim in poluvlnom. Toraj se ima od umetnih in poluvin pobirati enak vžitninski davek in v tistih primerljajih, kakor jo to sploh ukazano za vino, S. H. To 3 dotično postave se pri napravljanju umetnega ali poluvina ne smo rabiti štirkovi sladkor (iz Štirkovih ali skrobovih sadežev, semen, čebulj dobljeni sladkor ali sirup). Nt to prepoved se mora tedaj pri napravljanju omenjenih pijač in pri nadzorovanju strogo paziti. 0. Umetna In poluvina se po \ omenjene postave ne smejo pod imenom, kateremu vinu navadnim, ni naznanjati, ni ponujati, in tudi ne prodajati in točiti. Za vinu navadno ime se ima posebno listo, ki jo prav splošno (n. pr. namizno vino, ali zaznamovanje z golo letno številko), ali tako Ime, ki naznanja, od kod je pijača in iz kakove zemlje (n. pr. gorsko vino, dalmatinsko vino, ali prosekar, teran itd,) Pri takem vinu more stati še primeriti pridevek, ki kaže pijačno lastnost kakor umetno, ali poluvlno. g. 7. Obrtniške gosposko imajo kazensko ravnanje započeti: t. pri prestopkih % 1 rečeno postave po določbah obrtniškega reda, vzlasti ako se umetno in poluviuo napravlja brez postavnega dovoljenja; 2. pri prestopkih 3 in \ postave — po določbah & i» to postave, ('^o so zapazi prestopek, da so jo umetno ali poluvino delalo brez gosposkinega dovoljenja, pa h krati tudi prestopek, naveden v %% 3 in 4 te posebno postave, postopati je po g. 5 to zadnjo postave. % 8. Če se moj kazensko obravnavo pokaže potreba, da so sumljiva pijača po zvedencih preišče, ker napravljalec ali prodajalec kažnjivo dejanje tajf, ali ker ni trdnega dokaza, kako se jo napravila pijača, poklicati ima obrtniška gosposka onega najbližjega zvedenca o tej poseb-nej stroki vinsko kemije, katerih imenik se jej izroči. Dokler jim ta imenik no dojdo, imajo te gosposke sumljive pijačo najmanj polu litra v vsakem primerljaji posebe pod uredskim zaporom pošiljati ministerstvu za poljedelstvo, da jih ono preišče. J*. 9. Obrtniško gosposko in organi zdravstvene in tržne policije imajo tudi uredoma paziti, da so spolnujejo predpisi omenjeno postave. Ti organi imajo pravico v prodalnicali, ki so pod njihovim nadzorstvom, jemati vina, umetna in poluvina po ceni, po katerih se prodajajo ali točijo, zapečatiti jih z uredskim pe-čalom vpričo prodajalca ali njegovega namestnika in s primernim poročilom pošiljati jili gosposki, da jih preišče. .'. Ii>. Za zdaj imajo obrtniške gosposke napravljanjo umetnih ali pohnln v vsakem pri-merljaju posebe dovoljevati. Kritični politični pregled. Domače dežele. Pripoveduje se za gotovo, da bo vojni mi-nister zahteval od delegacij, naj mu za vojaške potrebe za leto 18X1 sodem milijonov gold več dovole, nogo je bilo dovoljeno za to leto. Vojaški troški so uže zdaj neznosni i kam pridemo, ako bodo leto za letom rastli. Tako se ne bodo mogli pretirani davki zniževati, ni državni dol-' govi plačevati, vedno več bo uboštvu, reve i nadloge. Izvrševalni odbor desno stranke državnega zbora je imel Ili. I. m. na Dunaju pod prvosed-stvoni grofa Holienvvarta pogovor gledA vedenja v prihodnjem zasedanji državnoga zbora. Ta pogovor se ima nadoljevati v Poštu, ko boste tam zborovalo delegaciji. Liberalci državnega zbora nainorjavajo napraviti »Parteitag« na Dunaju. Dunajsko mestno zastopstvo je sklenolo, naj jih posebna deputacija pozdravi v imenu dunajskega mesta. Ta netakni sklep je po pravici zbudil mnogo nevolje ne le v posameznih kronovinah, ncno tudi na Dunaju samem, kur Dunajčanl hočejo imeti mir, ne pa prepira mej narodi. Dunajskemu mostu, Id živi i so bogati od vseli narodov v državi, slabo prisilijo strankarslvo i kajen je onoj stranki, ki išče svoje srečo v Berolinu ter lioče zvezo zdaj pri Turcih, zdaj pri Madjarih iz lega vzroka, da bi mogla zatirali Slovane. Zadnji čas so se obrnoli do Madjarov ter se jim laskali, da bi stopili v boju zoper Slovnnstvo v njih vrste, a Madjari so jih otirali; zdaj kličejo zopet Bistnarkovo listo na pomoč ter prete ministru TaalTeju s prusko jezo, ako no bo zatiral Slovanov. Grof Taaflfe pa so tako mlačno vede, da gubi zaupanje užo tudi pri nenemcih, ker so resolucije, sklonom; v državnom zboru, šo vodno nespolnjeno; čoški časnik »Pokrok« mu svotujo, naj odstopi, ker mu ni volja spolnili tega, kar jo sam obečal i kar je večina državnega zbora od njega zahtevala. 0 n. Ako izmej naštetih potreb (tedaj tudi stroškov) katera odpade (n. pr. najeinščina l. t. d.), tedaj treba dolični znesek v shrambo dati, a ne za drugo nepotrebno reč ga potrošiti. Celoletne dohodke, ki jih v mesečnih obrokih (kakor uradniki) dobivamo, treba na 12 enakih delov razdeliti, ter na stran deti znesek odločen za stvar (n. pr. najemščino), katero moramo za polu leta ali za vse leto h krati izplačati. O trošklh, ki zadevajo vso hišo, naj se gospodar in gospodinja skupno posvetujeta. Vsakdanje izdavko pa mora edino lo gospodinja na skrbi imeti. Obema pa je treba varčnosti v izdavitih. NiČesa nepotrebnega naj se no kupuje. Hiša, v katerej se več potroši in porabi, nego prisluži ali pridela, pride hitro na beraško palico. V obleki, hrani i. t, d. treba, da smo varčnj in zmerni I Vsi našim dohodkom preveliki, kakor i našemu stanu neprimerni troški, naj se opuste. Gospodinja mora biti v vsem varčna. »Varčna gospodinja, pravi pregovor, mora za pero čez plot skočiti«. Vsakej gospodinji je potreben zapisnik (zapisna knjiga) Ako imamo 100 gld. dohodkov, poleg katerih smo uže zgoraj odmerili izdavke za razne reči, tedaj si napravimo v zapisniku tak le obrazec: ■Si .5 17 tf. 1«. obleka in perilo »So ■i -z rt rt t* 7i !/3 O-O. L? ii 01 (n 10 R. •'K- o g- a* K. 1 n. K. 1 n. K. | '1. K. n. K: I n. oi '•V ^ '■""'K; K- | n, -'•'K. K- ll ija K. Vsakdanjo izdavke, kakor za hrano i. t. d. treba h koncu vsakega tedna ali meseca v zapisnik vpisati; drugI troški za najemščino, poduk, plačilo poslov i. t. d. pa naj so v zapisnik zapišejo tistega dne, ko smo jih izdali. Razen zapisnika jo potreba še kuhinjske knjižice, v katero zapisujemo izdavke za reči, nakupljeno od kuharice. Bazen glavnega zapisnika in kuhinjske knjižice še treba dnevne knjige, v katero vpišemo vsakdanji znesek kuhinjske knjižice, ter potroške za hrano, katero nI nakupila kuharica. Gospodinja, ki meso, mleko, žemljo i. t. d. na počiik (upanje) jemlje, naj na koncu tedna ali mcseca vso seštete troške v dnevno knjige vpiše. Slednjič še se potroški dnevnih knjig vpišejo v zapisnik pod predelom »hrana«. Gospodinja, ki vso potroške točno zapisuje, lahko hitro in vsak čas preračuni, koliko jej je še smeti potrošiti od zneska, odločenega za to ali ono reč v vsem tednu, mesecu ali letu. V novem gospodinjstvu so treba vseh nepotrebnih izdavkov varovati, vzlasti polog negotovih dohodkov. 'Ničesar ne kupovati na počiik (upanje)* bi moralo biti poglavitno pravilo v vsakem gospodarstvu in gospodinjstvu. Vsako reč treba, da takoj plačamo. H koncu še omenjamo, da ni samo naloga gospodinje o tem skrbeti, da ne napravlja večjih izdavkov, nego so dohodki, marveč jej treba gledati tudi na to, i. naplota, spleta in zamašovanjo (krpanje) nogavic, 5 kačkanje, (I. vezenje, 7, predenje, in 8. krojenje platnine. Izmej omenjenih ročnih del so najpotrebnejša: šivanje, krpanje, pletenje in krojenje platnine; ta ročna deia mora vsaka gospodinja popolnem uirieti. Gospodinja, ki lan doma pridobijo, mora tudi v predenju biti zvedena. Štiri do petletni otroci so morejo uže učiti kačkanju (hiilceln), ker je celo lahko. Vendar je pletenje (štrikanje) korist-riiše, ter tudi ni posebno teško. Kriva misel pa je, če kdo pravi, da je le deklicam potrebno učiti se pletenja, ('lomu bi morali dečki biti ves božji dan brez dela? — S počelku naj se pleto lahke reči, pozneje še le težje. Mej raznimi pletenimi rečmi so nogavico najimenitnejše. Nogavico moraja bili pravilno, dobro iu lepo spletene, no preveč trdno, pa tudi ne prerahlo. Najvažnejše ročno delo jo šivanje. Najlažje in najprimerneje se uče deklico šivanja, ako mati z njimi od starega perila nareja obleko za uboge otroko ali za punčlce. Krojenje platnine naj so ne uči pred 12. ali l;i. letom. Drugače so krpajo tkano in drugače pleteno reči. Prvo treba zašili, s krpo nadšiti ali podšiti Pleteno razstrgano blago pa so zaSivIje, vpleta in priplcta. Tudi krpanja se treba učiti. Užo s početka naj mati navadi otroke zdravju neškodljivoga držanja pri delu; naj jili nauči snažnosti, pravilnosti, natančnosti in urnosti. Pri delu treba, da otrokom pokaže in razjasni primerno orodje. Pove naj jim, kateri sukanec (niti) jo boljši. Naj jih uči poznavati raznega blaga (robo) iu njega notranjo vrednost. prendarjati, ali ne bi prav bilo, da se driavnemn poslanstvu odpovedo. — Nuj gredo, nič jih ne bo škoda, brez njih uže pojde, saj oni niso, kakor so bili Čehi, zastopniki katerega naroda, ali stanu, le gobe so na državnem drevesu, kolikor prej se jih iinebimo, toliko boljše. Hrvatski lian grof PejaČeviČ se je neki v ttudapeštu krepko potegnol za hrvatske narodne pravice ter odločno zahteval, naj se odpravi madjarski tečaj v Zagrebu i naj se iztrebi ma-djarščina iz uredov pri železnicah, poštah i telegrafih ter hrvaščina pri njih uvede. Madjari proganjajo nemščino na vso moč, zaprli so nemško gledišče ter zahtevajo, da se mora tudi trgovina in obrtnija pomadjariti. Nemci sicer vpijijo zoper to, a satni niso nič boljši; kakor oni merijo Slovanom, tako jim odmerjajo Madjari. Tudi judom groze in utegne priti dan, ko sc bo judom prav na Madjarskem slabo godilo. Boscnskadeželna vlada je razglasila pogoje zastran naseljevanja v Bosno in Hercegovino; ti so: 1. Vsaka rodbina dobi kolikor treba državnega zemljišča da si sezida hišo za stanovanje in gospodarska poslopja ali pa poslopje, kjer hi izvrševala kmetljsk prlstransk posel, potem njiv in travnikov in Če treba, tudi pašnika. Zemljišče se da v last naseljencem s tem pogojem, da sc itna plačanje zdanje cenjene vrednosti v določenih obrokih pričeti in sicer v letih, katera predlaga deželna vlada; zemljišče je hipoteka, dokler se popolnem ne izplača in za to, da sc obroki plačevanja točno drže. Nij treba, da bi se državno zemljišče brez plačila oddajalo, ker je zdanja kupna cena za nerodovitno zemljo jako majhna cena, ki naseljencev ne bo pritiskala. Pašnikov nij treba kupovati, ampak plačati se bodo morali po nekoliko leti majhne obresti. 2. Vsaka rodbina dobi za zidanje poslopij potrebni les brez plačila. 3. Naseljene občine dobe tudi lesa za zidanje cerkve in Šole, 4. Naseljenci ne plačujejo 10 let počenši od časa, ko so se naselili, nikakih državnih davkov, ako dotično zemljišče ni bilo uže pred na-seljenjem obdačeno. 5. Ako se imajo naseljenci zarad pristranskega zaslužka ali kako drugače obdačiti z osobnim dohodninskim davkom, zaračuni se jim skozi 10 let od Časa naseljenja davka prosti dohodek 3000 pijastrov. Neobdačenost pa se zgubi ako se naselbina proda osobam, ki se v deželi ne naselijo. Neobdačoni so tedaj le pravi naseljenci. V Bosni 1 Ilrcegovini se utegne vendar nekoliko na boljše obrnoti, uvel se je namreč avstrijski kazenski zakonik, bi bo kristijane branil in varoval v svojih pravieah. Tuje dežele. liže zadnjič smo omenili, da je turška vlada ukazala, naj se Crnogorcem izroči Ulčinj z njegovim ozemljem in res jc Riza paša to naznanil črnogorskemu knezu, ki se pa brani zasesti Ulčinj zato, ker se na turško besedo nič ne zanaša ter se boji izdajstva. Tega prašanja tedaj še ni konec i sam Bog v£, kako se ta vozel razvozlja, ker velevlasti niso edine in utegne se zgoditi, da njihovo vojno brodovje brez dela in vspeha zopet v domače luke odpluje. Zadnje novice pravijo, da je vse razdrlo, Turek je bil, kakor vselej — figa mož. Z grškim prašanjem se pa nikakor ne bo pečalo, to je zdaj gotovo; angleški časniki so namreč to razodeli i Grke svarili, naj se nepremišljeno s Turčijo ne spuščajo v vojno, ker se je pokazalo, da se s Turci ne morejo meriti; tolažijo jih s tem, da Evropa še ni zadnje besede govorila, — To je pa Grke zelo razgnevilo, grška vlada je naznanila velevlastim, da zdaj stopi sama na noge i zasede ono ozemlje, katero jej jc berolinski shod prisodil. S tem se prično zopet nove zmešnjave, katerih konca ne bo, dokler se ne nasadi križ na Ajo Zofijo. V Kolinu na Nemškem so imeli zadnje dni veliko svečanost, dozidali so namreč po 200 letnem zidanju, velikansko katoliško čerkev, v katero so nekdaj tudi Slovenci na božjo pot hodili. Ali ta svečanost je bila žalostna, Če tudi se je nje sam nemški cesar vdeležil. Imela je preveč posveten značaj i ljudstvo ni kazalo veselja, ampak žalovalo je, ker jc pruska vlada kolinskega škofa z dežele izgnala. Katoličani so hoteli pri tej priliki prositi cesarja, naj pokliče škofa nazaj i naj neha proganjati katoličane, ali cesar prošnje ni hotel sprejeti. DOMAČE STVARI. ftlo% en«M «lelnlrl pozor t Iz zanesljivega vira smo izvedeli, da nekateri lahoni na vse kriplje delajo na to, zloglasnemu društvu »Operaio« zopet pomagati iz luže, ker je v zadnjem času izgubilo mno^o udov. Nekoliko go-Bpodarjev je začelo svoje fakine samovojno vpi-savatl v »Operaio«; zavezali so se, za nje šest mesecev doneske plačevati, da bi jih potem stalno društvu priklenoli. Zares, zvito vedo Lahi svoje lirnanice in pasti staviti. Toda — prezreli smo uže, da bi so dali ujeti. Le kako kratkovidno budalo se njihovim obećanjem in sleparijam uda. Delalci, niti s silo ali žuganjem sc ne dajte zapeljati, saj niste sužniki I Ako pa je katerega njegov gospodar uže vpisal, — dobro, naj si da plačevati šest mesecev, potem pa, ko bodo njega za mošnjo prejeli, naj brž odstopi, in sc hitro pridruži domaČemu delniškemu druitvu, kateremu edinemu je mar za blagost in dobiček slovenskega delalca I Kdor se pa I.ahom in la-honom izda, podlaga je tujčevej peti, izgubi svobodo, In silijo ga zatajevati in zasramovati slovensko svojo kri in svoj narod. Postane v vsem breiznačajnik! Po vsej pravici kažejo pošteni narodnjaki s prstom za njim, rekoč: Lejte ga odpadnika ali renegata 1 Rojaki, ne (lajajte mej sebe rovarjem in ščuvarjem one stranke, ki je na sumu slabega domoljubja, ampak po-dučujte iu spodbujajte mej seboj one, ki so šc nevedni in ne poznajo pravih razmeri Kopel velika licfteda v dvorani gostilne »Monte Verde. — V nedeljo 30. t. m. pred praznikom vseh Svetnikov bode v velikej dvorani »Monte verde« beseda, katero napravite društvi »Edinost« in delalsko društvo v dobrodelen namen. Program se objavi v prihodnjej številki) a uže zdaj vemo, da bode zaminivo predavanje o napredku obrtnijo i kmetijstva in bodocostl delalskega stanu, nadalje bode pel mešani zbor pod vodstvom g. Bartlja in pel bode tudi močani pevski zbor in kvartet. Tudi bode svirala godba in po besedi bodo domaČa zabava s plesom. — Vstopnine bodo menda le 30 soldov-Nadejati se je, da bo mnogo občinstva, posebno ker imamo v Trstu po nedelji še z praznika. Poziv* Vse tiste društvenikc, ki so s plačilom zaostali, pozivijani so, naj takoj doplačajo, ker sc sicer iz društva izbrišejo. Odbor delniškega podpornega druttva. Lfthoitftka kultura*Neki malopridneži so v Rojanu tik mosta v nedeljo ponoči iz on-dotnega znamenja ukrali podobo sv. Petra iz gibsa, ter jo odnesli. Treba bi bilo bolj paziti lahončičev, kateri radi v okolico na dobro kapljico zahajajo, da sc jim v enakem dogodku kamor gre, pomore. Težaki so se ustavili delu minoli petek v novi luki pri razkladanji blaga iz parnikov terjajoč več plače. Ko so pa začeli drugi težaki mesto njih delati, hoteli so jih napasti, kar je pa policija hipoma zabranila in red naredila. I*r omembe v iržadko-koprftkej škofiji* Ć. g, Ivan Dragovina, župni upravitelj, ide v isto službo v Lovran. Dozdanji duh. pomočnik v KrŠikli Č. g. Fran Korelič, imenovan je za župnega upravitelja v Gologoricl. G. g. Josip Flegar, župni upravitelj v Humu, imenovan jc za Župnika v Grdem selu, na njegovo mesto pride Č. g. Blaž Deklcva, sedaj kaplan v Slumu. Ć. g. Peter Pikulič, župnik na Vranju, imenovan je za župnika v Boljunu. Razglaft* Pri deželnej sodniji v Trstu sc 8. nov. na javnej dražbi odda hrana in druge potrebščine za jetnike. Ponudbo ustmono ali pismeno pri dež. sodniji s poroštvom 1500 gld. Več KlovanKklh Škofov in višjih duhovnikov ter plemičev jc poslalo papežu pisma, v katerih naglašajo priznanje in zahvalnost vsega Slovanstva za čast, ker jc proglasil imendan slovanskih apostolov Cirila in Metoda za praznik vsega katoliškega sveta. Pomanjkanje duhovnikov v porečkoj školi jt. Pastirski list poreškega škofa poudarja, kako v njegovoj Škofiji primanjkuje duhovnikov, ter poživlja duhovščino in vse dobre ljudi, naj nabirajo darove, da se napravi glavnica, iz katere bi dobivali podporo upapol-ni učenci, ki sc mislijo duhovskomu stanu posvetiti. — Tako glavnico jc ustanovil pred nekaterimi leti tudi tržaško-koprski škof In uže zdaj prav dober sad rodi. Ubožni učenci, ki uživajo podporo od presv. škofa, jako so mu hvaležni, ker se vsi prav hvalevredno vedo in v šolah izvrstno napredujejo, kar smo v »Edinosti« uže omenili. — Nadloga mej duhovništvom jc tudi sad liberalne dobe, a sreča je, da ta sad no bo dolgo cvetel, vsuje so mu cvetje naglo, kakor vsem sadežem, katero so liberalci nasadili, in to je veselo znamennje, ker priča, da imajo avstrijski narodi zdravo srce. ljubljanski kolizej nas spominja na I broširata. Herostral, ki si ni mogel pridobiti slavnega imena, zažgal jc efezejsko svetišče boginji' Diane i tako ostal svetu v neblagem spominu. Ljubljanski kolizej, o katerem je slavni »PreŠerin« rekel, da bo tri devištvo kršencam s kolesom: pridobil je tudi večini ljubljanskega mestnega zbora neslavno ime, ker se jc ona v to staro deviško, v necej jami proti Šiški stoječo podrtijo tako zaljubila, da je 00,000 »ld. nanj posodila i ga s tem tako rekoč kupila, boljše bi bilo, da se je ta denar v Ljubljanico vrgel, ker popravljanje te počene i raztrgane kolibe bo polnilo sod brez dna. Ljubljanski nemčurji hočejo to razdrapano poslopje ponuditi minister-stvu za vojašnico, če tudi jc zdravstvena komisija izrekla, da je nezdravo. Da take ponudbe ministerstvo ne sprejme, to je gotovo; potem pa naj sedejo ljubljanski nemčurski svetniki na razvaline kolizeja ter naj zakrožijo jeremijado, da bodo na veke sloveli. ttlovenske poliofniče« katerih niso hotelo jemati davkarije na Štajarskem, morajo sc, kakor naznanja »Laibachcr Z t g.« vsled ukaza finančnega ministerstvu od 15. avgusta t. i. brez spotikljajo jemati. — Se tacega ukaza je treba uradom, potem pa naj človek govori o enakopravnosti I llavniharjeva štipendija z 100 gld. za gimnazijalce, rojene v tržaško-koprskej škofiji je razpisana. Prošnje so imajo vlagati do 8. novembra t. 1. preČ. škofijskemu ordinarjatu v Trstu. Npraznjene učiteljske Mlužhe 3. vrste so razpisane Podgradom in v Materiji z slovenskim učnim jezikom, v Rukavcu in Ka-stvu, v zadnjem kraju podučiteljska služba s hrvaškim učnim jezikom, potem za učiteljice 3. vrste v Kastvu in Lovranu s hrvaškim, in v JelŠanah z slovenskim učnim jezikom. Prošnjo sc imajo poslati do 1. novembra krajnemu šolskemu svetu v Voloski. Javne dražbe. 21. okt. 20. nov. in 22. dcc. predpoludnc posestvo Janeza Bobrih v Hrpcljah, sodnija Podgrad. — 15 nov. 15. dec. in 15. jan. hiši št. 17. in 18. v Gradišči. Cena 2000 fl. „fitlovenska knjižnica** nam kmalu Izroči zbirko novih izvirnih slovenskih novel dr. Iv. Tavčarja, izviren roman iz zapuščine Jos. Ogrinca in Še ne imenovan izviren roman g. .lurčiča. reško narodno gledališče v zla- tej Pragi na Veltavi, krasna stavba, umetniško dovršeno, s češko roko i češkim umom izvršeno delo, odpro se svečano na poročni dan carjevi-ča Rudolfa. Tržno poročilo. Kara — v nekoliko boljšem menjenii, ker se je tudi v Ameriki popravilo stunje tega blunu; došla ho namreč od tam poročila, da so cene malo poskočile. — Tukuj se kupuje še po starih cenah. Olje — navadno je nekoliko poskočilo, ker je došlo sopet več naročeb iz Rusije. — Tudi lino namizno je trdnejši, ker ga primanjkuje. Ril — v dobrem menjenje — cene stare. Sadje — Skoro vsemu sadju, posebno pa rozinam ceno rastejo — Franeozje ga naročajo vedno več, zbog tega utegnemo letos imeti veliko draginjo. — Rozine stanejo uže od f. 32 do 11 — opušu f. 23. — smokve f. 20.50 - rožinl f. 12 iz prvih rok, Mast in šjieh vsak dan draže; denes stane mast uže f. 02 -03 - Speh f. 0*>-75 na več. Petrolije — sopet nrnv trdne cene tukaj in zunaj denes velja f. 15 — brez odbitka, Iz prvih rok nI utegne celO prekoračiti to ceno. Domači pridelki — ližola cena vedno pada pri vsem tem še nij nič tujih kupcev. Rudeči f. 11.50, bohin^e f. 12.75, koks f. 14.50, mešanec f. 8.30 b*ll f. 12. — Maslo iskano po dobrih cenah Koron f 0 p» se podraži, kako? hitro ga jenjaio voziti kmetje a bližnje Pivke In z G-ri^kega. Sliv« polhoma na boljŠH, rena kranjskemu m Štajerskemu blagu i.' f. Lupliene slive, umoli Iskane po f. m i„ 7.ilo, — Plenica še vedno više, — koruza brez spremembe — Oves zanemarjen. In — popolnoma zanemarjen ; nij knpra zatoM pa tudi cene slabše. Seno — še precej obrajtano dobro blago. Vrednostni papirji _ Ker se je nekoliko odmotala diploinatiiina štrena, poskočil! so vrednostni papirji sopet in je borsa sopet prav dobre volje. Dunajska Borsa dni 19. oktobra. Enotni drž. dolg v bankovcih . 71 gld. 15 k. Enotni državni dolg v srebru .72 • 80 » Zlata renta........8fl ■ 35 ■ 1800, državu i zajem.....129 » — ■ Delnice narodne banke ... 815 » — » Kreditne delnice...... 273 » 80 » London 10 lir sterlin .... 117 » 80 ■ Srebro..........— Napoleoni.........9 » 37 » C. kr. cekini........5 ■ 02 • 100 državnih mark.....58 » 10 » JAKOB KLENIENC via Si. Antonio št. 1—694. Poročamo p. n. občinstvu, da smo prejeli za nastopli letni Čas obilo zalogo raznega blaga po cenah, katerim sc ni bati konkurence : Flanclne Sale in rute, volnate luknji-časte rute, platna, bombaževine, zagrinjal in pokrival, porhanda vsake vrste, baržuna svilnatega in pavolnatcga, Črnega in bar-vanega itd. pa tudi zalogo drobnega blaga, čisto novega, svilnate trakove, gumbe, ovratnike za gospode in gospe, opletke, franže, okraske, predprte, srajco in drugo razno blago. (6—5) FRANCE ŽITKO - na Cent. 100 cent. 50 10 gld. 30 kr. » 78 » MU 10 » — » » 08 » 82 7 » 35 » » 40 » 18 0 » - » Za barvo i delo se daje poroštvo. Izbrana zaloga i delalnica svete oprave po Ambroz(janskein (milanskem) obredu, tvarina in brokat iz nemških, laških i francoskih fabrik. Delalnica cerkvenega perila. Prijemajo se tudi zastori, da se popravljajo. XB. Za cerkve *e pogoju ju plačilni obroki lirez povišanja tarife. POLU FINE brez cvetic 1 brez ziata 1 srebra irUolit* liroka cvim Cent. 1O0 cent. .">0 lfl gld. 10 kr. » 78 n 30 10 » - »» » 08 » 33 0 » 05 » » 10 » 18 5 H 05 » * I * I ❖ I t i 1 ❖ 1 ❖ 1 * 1 ❖ 1 * 1 * 1 * i * Lastnik, druStvo „Edinost". - Izduteij in odgovorni urednik: Anton Šlunder. Tisk. Fran Huula v Trstu.