Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, petek 9. julija 1937
štev. 155. Leto XI. (XVIII.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rac. št. 11.109
JUTRA
Trojanski ko ni	I Senzacionalen preokret v Španiji
Pojutrišnjem poteos prva obletnica s toliko hrupnostjo ter senzačnostjo razglašenega rajhovsko avstrijskega sporazuma. Pred letom dni smo ta dogodek skušali prikazati kot igro rajha s »Trojanskim konjem«, ki ga je priliznjeni diplomat von Papen pripeljal na Dunaj, da se iz konjske notranjosti, kakor nekoč Helade zviti in pretkani sinovi v prevarjeni Troji, vsipljejo rajhovski eksponenti ter legal/no ali nelegalno zavojujejo avstrijsko oblast. Nismo mislili pa, da bo že ob poteku prve obletnice tako vidno izkazana resničnost te domneve. Navzlic protektorski roki Italije, katere trenutni interesi so nujno zahtevali ne-pnrodtio sporazumsko zvezo med Duna-iem ter Berlinom, so že v teku prvega 'eta zazijale v tej diplomatični stavbi tako široke razpoke, da se nehote zbuja radovednost, kedaj se bo v tem primeru ■obistinila tista stara zgodba o ježu in lisici.
Dogodki, ki so sledili porodu tega spačka na diplomatičnem torišču, so prevpili vse lepe besede o sporazumnosti in so zabrisali vse tiste svetle fasade, ki so se v vidu Potemkinovih vasi skušale venomer in ob vsaki priliki prikazovati. Ob najrazličnejših dogodkih od raznih izbruhov ilegalnega frondiranja z bombami in samokresi, sabotaže na vseh straneh, znanih demonstracij ob Neu-rathovem posetir pa do številnih časopisih kampanj v zvezi z najraznovrstnej-simi konflikti ter incidenti ter najnovejšo afero, ko so v kaznilnici Garsten zaprti utlerjevski atentatorji in teroristi pričeli z Sladovno stavko v znak protesta proti ravnanju z njimi, ki ga, kakor navajajo nekateri rajhovski listi, prav nič ne mo-■e ublažiti obvezna udeležba pri službi
v kaznilniški kapeli, ob vseh teh 11 s® drugih dogodkih se je torej na ne-Pobiten način razodela vsa bedna jalovost sporazuma z dne 11. julija 1936.
Gotovi listi bodo te dni gotovo poveličeval; državniško modrost, ki da j« ovekovečena v tein bastardnem sporazumu. Za to opevano »modrostjo« pa sr čuje silovito hreščanje in se lahko obtip-liejo huda trenja, ki razganjajo dobro vo !io sporazumne narejenosti. Nujnost raz ^roja izhaja predvsem iz neodkritosrč !,Qsti z obeh strani, ki se skriva za tem v°som papirja z dne 11. julija. Neplod-n°st tega diplomatiČnega čina ima svoje prve vzroke v različnosti pojmovanja in ":-ania ohei, partnerjev. Dunajski part-l‘~[ lioče s tem sporazumom utrditi av-s 11 iisko neodvisnost, misleč, da so mu s lk;rTl zajamčene v notranji politiki popolnoma proste roke, dočim jc videl ber-1 nski partner v tej’ pogodbi skakalno de-■sko, s katere bo mogoče po izravnanju
anje Politike izvesti nekakšen »hladni« .uislusI m po gdanskem vzoru pretvoriti Avstrijo v nekakšno Župo N. S. D. A. P I iva obletnica je zatekla oba partnerja v vznemirljivem prerivanju. Ko je ostrina napetosti lezla v višek, jc Schusch* >Ug napravil novo gesto, katere večjo
ah manjšo resnobnost bo morebiti izka-
že bližnja bodočnost> Ustanovil je > nc^ v okviru svoje Doniovinske fron-e poseben referat za proučitev načrta,
SC liaciona ) Podarjeni avstrijski cicnien.ti vključijo v Domovinsko fronto, W|1 čemer pa so izključeni narodnosocia-'Sticni atentatorji in teroristi. Ta referat p. ,dllIschnigg zaupal Pangcrnianoma C|tibauru in Seyss-Inquartu. ki se ie D°tlal k Hitlerju v Berlin, da preizkusi iz ®rlinskih perspektiv možnost urosniče-Ja svojega poslanstva.
loda tudi v tej potezi, ki naj bi pomi-1 a napeto vzdušje med Dunajem in Ber-
ditektout itAAAiAtšiA hhmi
VoUutifa m Sdmma!
PARIZ, 9. julija. Senzacionalno je v tuk. krogih deiovala vest o direktnih pogajanjih med Valencijo in Salamanco glede likvidacije španske državljanske vojne. Po informacijah odlično informiranega »PetU Parisiena« so se med odposlanci generala Franca in valendjske vlade takoj po vrnitvi valen-oijskega min. predsednika Negrina iz Pariza v Valencijo vršili na nevtralnih tleh v bližini francoske meje strogo zaupni razgovori. Valencija in Salaman-ca se hočeta direktno sporazumeti. To spoznanje prihaja iz bojazni, da b* utegnila postati Španija in španski narod predmet raznih kupčij od strani velesil. Vest »Petit Parisiena« je zbudila v Rimu in Berlinu precej nerazpolo-ženja in so takoj odhiteli berlinski in rimski kurirji v Salamanco, da izsilijo od generala Franca avtentična in jasna pojasnila. Vzrok tega nenadnega pre-okreta v položaju je, zdi se, tudi v tem, ker se vojna pripravljenost na obeh straneh smatra kot enakovredna, kar je pokazala tudi sedanja republikanska ofenziva na andaluzijski in madridski fronti. Ti uspešni sunki in prodor na obeh navedenih frontah kažejo dobro pripravljenost republikanske vojske in dajo slut*ti, da bi se bratomorni boj utegnil nadaljevati preko zime, kar bi pa moglo postati za vso Španijo usodepolno. Snočnja srdita zračna bitka nad Madridom, pri kateri je sodelovalo na obeh straneh nad 200 bombnikov in letal najmodernejšega tipa in prj katerih so se frankovska letala morala umakniti, potem ko so vladna letala sestrelila v tej bitki 20 frankovskih letal nemškega tipa »Heinkel« ter italijanske znamke »Savoia«, je v polni meri dokazala dobro pripravljenost valencijske vlade tudi za zračno borbo. Napoveduje se za te dni prihod valencijskega zunanjega ministra Girala v Pariz ter se navaja, da je ta obisk v zvezi z direktnimi pogajanji med Valencijo in Salamanco, in da se čuje, da bo Giral ob tej priliki informiral francosko vlado o dosedanjem poteku in uspehu teh direktnih pogajanj.
Bietie MsUrn jmdeMtvi VMesiine
pila v veljavo 1. januarja 1940. Za Arabce, ki hočejo vso Palestino zase, pomeni odločitev Peelove komisije razočaranje. Prav tako so tudi cionisti proti temu načrtu. Židje so ob sporočilu odločitve komisije po radiju šli v procesiji k zidu solza, kjer so molili proti razdelitvi Palestine.
LONDON, 9. julija. Angleška vlada je pristala na predlog kraljeve komisije za razdelitev Palestine na tri dele in sicer suvereno židovsko državo, suvereni arabski del ter na angleško mandatno področje. Sedaj pride v teku 14 dni predlog pred angleški parlament. Nova ureditev palestinskega področja naj bi sto-
Htotia m Mam
PARIZ, 9. julija. Tukaj pričakujejo romunskega kralja Karola II., ki bo odtod potoval v Bruselj in nato v London. Dne i4. julija pa prispe v Pariz belgijski kralj
fctiia Me juestdaHodedMka
Leopold III. Ogledal si bo svetovno razstavo, zdi se pa, da bo razpravljal tudi z vodilnimi franoovskimi državniki.
A l ENE, 9. julija. V Grčiji je izbruhnila huda kriza v zvezi z izjavo prestolonaslednika Pavla, da se hoče poročiti z meščanko Komandarosovo, hčerko bogatega veleposestnika in trgovca iz atenske okolice. (O tem smo pred dnevi že poročali. Op. ur.) Kralj Jurij je pozval svojega brata, naj pride k njemu na Krf, kjer jc prišlo do hudega nastopa med obema bratoma. Knez Pavle jc svojemu bratu kralju dejal, da lioce na vsak način poročiti dekle, ki jo ljubi, nakar mu jc kralj odgovoril, da je to nemogoče. Prestolonaslednik je nato izjavil, da je
pripravljen odpovedati se vsem pravicam na prestol, ako ni drugega izhoda. V smislu ustave bo treba novega prestolonaslednika voliti izmed članov kraljevske hiše, vendar bo težko najti kakšnega princa iz kraljevske hiše, ki bi prišel v poštev za prestolonaslednika. Predsednik vlade Metaxas se je s torpedov-ko odpeljal na Krf, kjer ostane tri dni. V poučenih kfogih pravijo, da je potovanje v zvezi s krizo, ki je nastala radi prestolonaslednikovih ženitvenih namenov.
!'nom, sc žc nahajajo kali nesoglasja, Jo Šeyss-Inquartovo poslanstvo ima iz vidika sbhuschniggovcev poudarek v spreobračanju skesanih nacističnih grešnikov, iz berlinskih pogledov pa naj bi bil Scyss-Inquart tisto utelešenje krilatice o trojanskem konju, ki naj previdno in pretkano uvede hitlerjevcc v trdnjavo
avstrijske samostojnosti.
Prvo leto se je izčrpalo v likvidiranju ter odstranjevanju neštetili incidentov. Visoka pesem o vsenemškem sporazumi’ je zahreščala v disonancah bedne, tragikomične farze. Ali bo mogla ta taktik:* obojestranskega »nadmudrivanja« še dolgo trajati?. Vsake igre je; enkrat konec.
JtofaJu
Ali je to mogoče
»Kmetski list« poroča v št. 27:
Vojne žrtve doživljajo grozo, ki ni nič manjša od vojnih strahot. Kako je v naših dneh kaj takega mogoče, se nam zdi docela nerazumljivo. Lani je v Jerčinu 15, občina Pristava v okraju Šmarje pri Jelšah umrl vojni invalid Leopold čonč. Bil je 100% invalid, žena je decembra meseca zaprosila za pogrebne stroške kakor je to v zakonu predvideno, in za podporo. Odgovora do danes še ni od nikoder. Letos v februarju je zaprosila za invalidsko podporo, do katere ima po smrti moža ; invalida tudi pravico po zakonu. Tudi ta I prošnja še nerešena počiva na invalid-! skem sodišču. Uboga vdova je medtem od j skrbi in obupa zblaznela in so jo morali oddati v umobolnico. Otroci, sirote, so prepuščeni sedaj brez vsakršnih sredstev popolnoma sami sebi. Trije od njih so zbežali v gozd in žive tam kakor divje živali. Vprašamo le, s čim si je uboga vojna žrtev, človek, ki je pošteno vršil svojo kruto dolžnost, nakopal tako kazen, da jo morajo na tako nečloveški način občutiti celo njegovi potopici? Ali današnji čas res ne pozna nobene vesti in nikakega čuta odgovornosti več?<;<
31* : 5
»Slovenska beseda« navaja v št. 22: »Slovenec ponavlja«, kadar našteva uspehe sedanjega režima za Slovenijo, predvsem javna dela. Njegovo nezakonsko dete, kf je včasih malo preglasno, pa piše, da je od 542 milijonov dinarjev za gradnjo cest odpadlo na bližnjo okolico Beograda 316 milijonov, na vso ostalo državo pa 226 milijonov, tako da odpade pri izdatkih za zgraditev cest na posameznega prebivalca Beograda in okolice 316 Din, na prebivalca Slovenije pa 5 Din.«
„Jaz sem Hrvai'
Na sredini seje narodne skupščine, je govoril tudi hrvatski poslanec dr. Milovan Grba (JRZ). Pritoževal se je, da se državna avtoriteta na Hrvatskem premalo uveljavlja. O nadaljnjem njegovem govoru poroča zagrebški »JutarnjI list«: ^Govori o psihozi v Zagrebu. Pripoveduje kako so stražniki nekoč na trgu prijeli nekega žeparja, ki pa je začel klicati: »Jaz sem Hrvat!«. Ko h množica to sjišala je od vseh strani navalila na stražnike in žepar je pobegnil. Kasneje enkrat pa se je dogodilo, da so policisti prijeli nekega žeparja iz Srbije, pa je tudi on vpil: »Jaz sem Hrvat!«. Od takrat ljudje ne navaljujejo več na stražnike.«
Trojstvo v politiki, trojstvo v pozdravu
Ljublj. »Pohod« poroča v št. 21: »Poleg že neštetih narodnih pozdravov kot n. pr. »Bog živi« — »Salem alejkum«, smo v najnovejšem času dobili še tretji pozdrav: »Pomozi Bog čaršijo na sve četiri Strane« tako, da je trojstvo kot v Politiki, tako tudi v pozdravih enotno.«
za sPomenik blago* mmmmmmmm pokojnega viteškega kralja Aleksandra T Zedini-> telja v Mariboru. Pisarna: Mesino poglavarstvo, Rotov-■ ški trg 1, soba št. 6 a
P.aiitiiua
Dr.	Stoiadinoviiev po-
ze o konkordatu
Na včerajšnji popoldanski seji skupščinskega odbora za konkordat, ki so se je polog odborovnih Članov udeležili tudi drugi številni senatorji in poslanci, je imel predsednik vlade dr. M. Stojadino-vič izčrpen ekspoze o konkordatu, v katerem je med drugim povdarjal politiko verske enakopravnosti. Zatem se je vprašal: Ali se v predloženem konkordatu spoštuje ta verska enakopravnost? Nekateri trdijo, da daje novi konkordat večje pravice rimsko katoliški cerkvi, kakor jih danes uživa srbska pravoslavna cerkev. Drugi so kritizirali, da so v njem nekatera določila, ki jih v drugih konkordatih ni. Naš novi konkordat, tako je izjavil g. dr. Stojadinovič, ima vse tisto, kar imajo drugi tuji konkordati z dodatkom nekaterih členov, ki so povzeti iz zakona srbske pravoslavne cerkve.
Zatem je izvajal:	»Obenem svečano
izjavim, da kraljevska vlada niti od daleč ne misli, da bi s predlaganim konkordatom hotela postaviti srbsko pravoslavno cerkev v nekakšen podrejen položaj napram rimsko katoliški cerkvi. Med kraljevsko vlado in srbskimi pravoslavci ne sme biti nesoglasja. Odločil sem se sporazumno s svojimi tovariši v .vladi, da spravimo v predlagani zakonski osnutek še sledeči novi člen:	»Na
podlagi določb člena 11 ustave o enakopravnosti veroizpovedi se pooblašča ministrski svet, da sme na predlog pravosodnega ministra z uredbo z zakonsko močjo priznati drugim priznanim veroizpovedim iste pravice in ugodnosti, kakor jih dobi s tem zakonom rimsko katoliška cerkev.«
Glede člena 8 konkordata so se slišali očitki, da spravlja našo vlado v podrejen položaj nasproti Vatikanu. Ne more biti govora o kršitvi ustave. Vprašanje o tem, ali se bo prepoved glede vmešavanje duhovščine v politiko sploh izvajala ali ne, ni nikakor odvisno od Vatikana, ampak izključno od naše vlade. Ker so nekateri trdili, da se je naša vlada dejansko podredila Vatikanu, sem se obrnil do Vatikana preko beograjskega papeškega nuncija in sem dobil uradni odgovor, ki pravi, da ni sveta stolica zahtevala, da pride tisti člen v konkordat, in tudi ne bo zahtevala, da se izvaja. Glede druge pomembnejše točke, to je zaščite naših narodnih manjšin ter njihovega jezika v katoliški cerkvi, sem dobil popolnoma zadovoljiv odgovor od beograjske apostolske nunciature, ki pravi, da se bo sveta stolica vedno zanimala in zavzemala za pravico do uporabe narodnega jezika pri jugoslovenskih narodnih manjšinah in to tudi tedaj, če bi se v bodoče ne sklenili drugi dogovori o konkordatu.
Nadaljnje sporno vprašanje bi moglo biti vprašanje vzgoje mladine v duhovniških seminarjih. Tudi v tej točki sem dobil uradno izjavo, da se bo deca vzgajala v patriotskem duhu in čutu dolžnosti do domovine, države in človeške družbe. Prav tako sem tudi v nadaljnjem spornem vprašanju, ki se tiče nadzorstva državnih oblastev nad poukom v seme-niščnih gimnazijah, prejel od apostolske nunciature popolnoma zadovoljiv odgovor, da se ima državno nadzorstvo še nadalje izvajati v popolnem obsegu.
SOKOLSTVO
in ki jo vzgaja v ljubezni do grude in kmetskega stanu.
V okviru Ietošnijh prireditev je društvo priredilo tabor kmetske mladine, združen s tekmo koscev in grabljaric, ter kolesarsko dirko. Kakor vedno doslej, je bil obisk tudi tokrat rekorden, kar je vsekakor znak, da vživa društvo v vseh plasteh kmetskega naroda na Dravskem polju mnogo simpatij. Uvod v to slavje kmetske mladine je bila veličastna povor ka, ki se je razvila po vasi s konjeniki in državnimi zastavami na čelu, za katerimi so krepko in strumno korakali uniformirani kmetski fantje z zavihanimi rokavi in kosami na ramenih ter dekleta z grabljami. Na tisoče mladih ljudi je korakalo v povorki in se zgrnilo na tekmovalni prostor, to je na travnik posestnika Kaca. Iz vseh obrazov je sijala nevfešna želja in težnja: delo, kralj in domovina!
Slavnostni kmetski tabor je otvoril častni društveni član Plombergar, ki je v svojem vznesenem govoru povdarjal pomen in spoštovanje, ki gre kmetskemu delu ter kmetskemu stanu. Kmetsko delo ni in ne more biti nobeno hlapčevsko delo, temveč delo, ki prispeva k vsesplošnemu napredku vsakega naroda. Prebujeni kmetski stan hoče in mora iz teme v duševno prosvetljenost, da si na ta način pribori ono mesto, ki mu po vsej pravici pripada. Njegovemu govoru je sledil govor tov. Kronovška, predsednika Zveze društev kmetskih fantov in deklet iz Ljubljane, nakar so sledile vznesene besede dr. Rosine, ki je orisal smernice društvenega delovanja, ki naj zastopa povsod koristi kmetskega stanu, ki je hranitelj milijonov ljudi in ki gre skozi trpljenje in ponižanje lepši bodočnosii nasproti. Vsi govori so globoko odjeknili v vseh navzočih in želi zasluženo priznanje.
Zdravstveno stanje patrijarha Varnave povzroča zdravnikom mnogo skrbi
Beograd, 9. julija. Patriarhu Varnavi se je v zadnjih 24 urah zdravstveno stanje nekoliko zboljšalo, čeprav povzroča zdravnikom še vedno mnogo skrbi. Obiski pri patriarhu so strogo zabranje-ni. V Saborni cerkvi so bile včeraj molitve za zdravje patriarha, ki se jih je ; udeležila ogromna množica ljudi in so beograjski trgovci radi teh molitev že ob 18.30 zaprli svoje prodajalne. Stanje patriarha Varnave se označuje kot zelo resno, vendar ne brezupno.
Neposredno za tem se je začela t e k-m a koscev, pri kateri je odnesel prvenstvo prvak-kosec, ki je v razdobju štirih minut v dveh redih pokosil travniški kompleks 30X4 metrov, za kar je are jel prvo nagrado, to je uro, ki jo je daroval častni član društva tov. Pesek. Za hitro in lepo izvršeno delo so bili tekmovalci nagrajeni in sicer: I. nagrado Godec Ivo, II. Vahtl Franjo, 111. Godec Anton, IV. Vuk Ilenko, V. Ajdič Ivo, VI. Vuk Tone in VII. Veber Lojze. Pri kolesarski dirki je odnesel prvo nagrado Volil Franjo. to je spominsko uro, ki jo je daroval častni član tega društva tov. Ploniberger. Ostali kolesarji so prejeli manjša darila in nagrade, ki so jih darovali mariborski in okoliški trgovci, ki jim gre zato še posebna zahvala.
Mladinski kmetski tabor, tekma koscev in dirka kolesarjev so ponovno izpričali neugnano delavnost Društva kmetskih fantov in deklet, ki žanje od teta do leta v svojem delu vse vidnejše uspehe in ki skrbi vsestransko za procvit naše '?asi.
y (ttoiiesivu Sene
Svečani del sokolskega nastopa v Rušah bo potekel tako-le:	Ob pol 14. uri
zbor pred kolodvorom v Rušah. Po prihodu mariborskega vlaka sprejem in pozdrav kuma — (Sokol Maribor Matica). Na to povorka skozi vas do Sokolskega doma. Na čelu povorke sokolska konje-ni'- in fanfare. Ob 15. uri zbor celokupnega telovadečega članstva in konjenice na letnem telovadišču. Pozdrav državni
?/§!eko je najcenejše ter najučinkoviteje kozmetično sredstvo
Spored	sokols
svečanost! v
zastavi. Nagovor staroste. Razvitje nara- ( ščajskega prapora, zaobljuba praporšča- j ka-naraščajnika. Bratimstvo z ostalimi prapori. Govor, kuma in drugih delegacij. Zborsko petje himne sokolskih legij. Ob 15.30 uri javni telovadni nastop. Po nastopu narodno slavje. — Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. Na svidenje v Rušah!
Zdravo!
Naša kmetska praporom stare
Društvo kmetskih fantov in deklet v Skokah na Dravskem polju je združilo v svojem dosedanjem triletnem delovanju na kulturnem, prosvetnem in narodnoobrambnem polju vso tamkajšnjo kmetsko mladino, ki sc je strnila v močno M. Gubčevo četo v splošen napredek in pov-zdigo nacionalne in kmetske stanovske zavesti. Izmed številnih organizacij, ki so vzrastle v Dravski dolini, Slovenskih goricah in Dravskem polju je nedvomno ena
mladina pod zelenim pravde
najdejavnejših organizacij Društvo kmetskih fantov in deklet v Skokah, ki prireja stalno razna predavanja, gledališke igre ter izlete na našo severno mejo, tako v št. Jurij, Sv. Marjeto, št. Ilj itd. V preteklem letu je društvo razvilo svoj društveni zeleni prapor, katero razvitje je združilo s proslavo 400Ietnice obstoja vasi Skoke. Društvo ima stalno v vidiku skrb za kmetsko mladino, ki ji krepi zavest stanovskega in nacionalnega duha
Ko premišljujemo o ženskem svetu in njegovem stalnem prizadevanju, da si ohrani čim deli časa mladosten izraz in mladostno svežost, si ne moremo kaj, da ne bi omenili dragih kozmetičnih sredstev, ki si jih naše dame nabavljajo, da z njimi vedno znova posveže svoja lica, ustne in oči in da jim na ta način vsaj za par ur vrnejo nekdanjo svežost in sijaj. Koliko skrbi imajo naše dame s temi pred meti in koliki so izdatki za vse te umetne pripomočke! Vprašamo se: mar niso vsi ii izdatki v največ primerih odvišni? čemu segati po dragih sredstvih, če so nam pa na razpolago cenejši in ravno tako, če že ne bolj učinkoviti pripomočki. Izven vsakega dvoma je, da zbuja vsaka dama, ki količkaj da na svojo zunanjost in ki je poleg tega tudi notranje, duševno uglajena, našo pozornost. Ohraniti sebe tudi v zrelejših letih, to je princip sodobne žene. Temu načelu vsak razsoden moški prav gotovo ne bo oporekal. Razumljivo je pa, da pade na račun dragih kozmetičnih sredstev iz vrst zrelih mož pre-pogostokrat upravičena in utemeljena kri tika. čemu draga sredstva sodobne kozmetike, če nam je pa narava sama dala dovolj sredstev, ki jih dame lahko ravno tako učinkovito uporabljajo?
Mnoge žene niti ne slutijo, kako sc lahko na cenen način pomladijo in to samo na ta način, da sc strogo držijo danih pred pisov. Vsesplošna sodba strokovnjakov, da je mleko najučinkovitejše kozmetično sredstvo, ki ima za seboj že slo- in stoletno preizkušnjo in ki ga poznajo in upo rahljajo žene vseh narodov na Svetu.
Predpis za to »lepotno kuro« je povsem enostaven. Kdor izpije redno vsak dan pol litra mleka, bo po razmeroma kratkem razdobju prijetno iznenaden. Mleko mu osveži lice, oči se nm zbistrijo. Skratka: iz pacienta, ki tako postopa, se rodi mladenič svežih lic in bistrega pogle da. Poleg zunanjih učinkov, ki jih povzroča redno zavživanje mleka, ne smemo podcenjevati tudi notranjih. Mleko je ona tekočina, ki dela v našem notranjem organizmu prave čudeže. Ono urejuje prebavo, čisti telo raznih soli in vpliva blagodejno celo na revmatizem. Mleko ima v sebi vse polno vitaminov, ki so našemu organizmu neobliodno potrebni. Z eno besedo: mleko je najnaravnejše pomlajevalno sredstvo, tako za ohranitev mladostne svežosti, kakor tudi za zdravje. Po vsem tem sodeč zasluži mleko, da ga pravilno ocenjujemo, ne samo kot hranilo, temveč tudi kot odlično in ceneno kozmetično sredstvo, katerega naj bi se posluževale? v prvi vrsti vse naše gospe in gospo-,,, dične.
veseljak.
Gna: »Nek gospod bi rad z vami govoril.«
On: »Ali jc videti dostojen človek?«
Ona: »Ne veni — vam jc zelo podoben!«
Mod konjskimi niošetarji.
A: »Čuj, konj, ki sem ga kupil od tebe, jc poginil.«
B: »Beži no, to je pa res čuduo. Dokler jc bil pri meni, ni tega nikoli storil...«
Postit Hunto
Odmev ji je bil odgovor. Mislila je, da jc Marko morda pri potoku, šla je tja in stopila za skalo.
Na mahu pred njo je ležal mrtev Marko, z blaženim nasmehom okoli usten. Poleg njega pa je klečala planinska vila in tožila:
»Oj Marko, ljubček moj! Preveč je bilo za te sladkosti in si radi nje umrl. Jaz sem kriva tvoje smrti. Nimam te več. Oj, moj ljubi Marko, sama sem ostala. Sedaj grem, dragi Marko, daleč in nikdar več se ne povrnem. Naj me kaznuje rno-la usada.«
Tinka je kriknila od bolesti. Hotela jc zbežati, a vila, ki je radi krika skočila kvišku, jo je ujela za rob obleke.
»Kaj hočeš tukaj?« jo je vprašala.
Tinka pa je namesto odgovora, pokleknila k Markovem truplu in je pričela vzdihovati:
»Marko, moj ljubi, zakaj si umrl? Oj ti moj knez, zakaj so sc zaprle tvoje modrc oči? Zapustil si me in sedaj sem sirota sama na svetu. Nimam duše, ki bi me še ljubila. Oj Marko! Tvoja Tinka je tako nesrečna!«
Vili se jc zasmilila Tinka. Hotela jo je rešiti njenega zla.
»Pomagaj ga zakopati,« ji jc velela.
Izkopali sta grob v mehkem produ m [.položili vanj Marka.
Nato je vprašala Tinko:
»Hočeš za vedno biti pri Marku?«
Tinka ni odgovorila. Samo pogledala je vilo proseče, kakor bi hotela reči:
»Ah, kako rada!«
Vila se jc jc dotaknila s čudodelno palčico.
V hipu se je Tinka spremenila v lepo, vitko brezo, raztezajočo svoje veje nad Markovim grobom.
Tužno je zašuniclo v vejah breze in slišati jc bilo, kakor bi plakala...
*
čez nekaj časa sc jc izza skale dvignila v zrak srebrnobela meglica in počasi odplula visoko gori pod nebo v soln Čne višave ...
(•Konec,).
Same nevihte
»Povejte mi, prijatelj, pravi mornariški Častnik pri izpitu mornariškemu pripravniku, če bi vas preseneti] na tnorju vihar, kaj bi storili?«
»Vrgel bi sidro, gospod kapitan.«
»'Kaj pa, če bi prihrumel silen vihar?«
»Vrgel bi drugo sidro.«
»A kaj čc bi prihrumel Se hujši vihar?«
»Vrgel bi tretjo sidro.«
»Dobro. Zdaj mi pa povejte, kje bi dobili vsa ta sidra?«
»Na istem kraju, kjer bi našli vi vso to nevihte, gospod kapitan.«
HUuMmke 'm	u/mbe
"WW9r ^PnVVflr^r
Avtomobilski izlet se ie končal z usodno vožnjo v hišo na Ruški 6
Davi nekolika po 3. uri se je pripetila na Ruški cesti strahovita avtomobilska nesreča in je le srečnemu slučaju pripisati, da ni zahtevala Človeško življenje. V omenjenem času se je vozil iz smeri Frankopanovc ceste proti Ruški cesti avtotaksi št. 2-648, ki ga je šofiral 591etni šofer Ferdo Četnba, stanujoč v Kopitarjevi ulici 16. V avtomobilu so bile še štiri druge osebe, ki jih je Čemba s svojim vozilom peljal proti mestu. Vsa družba je popivala v neki okoliški gostilni. Bili so vsi zelo dobre volje ter so v avtu popevali. Ko je privozil avto po Franko-panovi cesti proti Ruški cesti, se je zaslišal nenadoma močan ropot, sledilo je kričanje in v naslednjem trenutku se je avto zaril v zid hiše na Ruški cesti št. 6, kjer se nahaja gostilna »Pri zlatem zvoncu«. Udarec je bil tako silovit, da se je prednji del vozila popolnoma razbil in zdrobil. Potniki so se znašli vsi na tleh ter so se le s težavo izmotali iz avtomobila. Vsi so zadobili lažje poškodbe in takoj pobegnili ter pustili šoferja, ki ni
kazal nobenih življenjskih znakov, v vozilu. Na kraj nesreče je prišel takoj službujoči stražnik, ki je poklical mariborske reševalce, ki so šoferja Ferda Čembo nemudoma odpremili v tukajšnjo splošno bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da je pri nesreči zadobil težke notranje poškodbe in mu je bil med drugim strt tudi prsni koš. Policija je nekaj časa zatem aretirala tri osebe, ki so se peljale v avtomobilu, dočim je četrta, neki muzi-kant-citraš, brez sledu izginil. Vsi aretiranci se nahajajo na dopustu v Mariboru in so kuharji na ladji »Hvar« v Kotorju. Vsi so imeli pri sebi večje zneske denarja. Na kraj nesreče se je podala davi policijska komisija pod vodstvom policijskega nadsvetnika g. S r e b o t a, ki je ugotovila dejanski stan ter vzroke nesreče. Komisija je dognala, da je avto pred katastrofo zavozil v zid gostilne »Pri zlati hruški« na Frankopamovi cesti ter se odtod odbil in treščil zatem v zid »Zlatega zvonca«. Stanje ponesrečenega šoferja je zelo resno.
Vsem sokolskim edinicam v Mariboru! Pozivamo vse članstvo, da se udeleži polnoštevilno sokolskega zleta v Ruše in svečanosti razvitja naraščajskega prapora Udeležba v kroju, za člane, ki nimajo krojev pa z znakom.
Meddruštveni odbor.
Sokolsko društvo Maribor Matica poziva vse svoje članstvo in naraščaj, da sc udeleži ^polnoštevilno svečanosti razvitja naraščajskega prapora bratskega Sokolskega društva v Rušah v nedeljo, dne 11. t. m. Zbor ob 13. uri na glavnem Kolodvoru, odhod z vlakom ob 13.20. Za Sokole jezdece zbor ob 10. uri v art. vojašnici. Udeležba za člane strogo obvezna. Za brate in sestre, ki imajo kroje, v kroju, za ostale z znakom.
lovariška zvestoba. Maturanti mariborske klasične gimnazije 1901 so lani ob priliki proslave 351etnice mature sklenili, da sc bodo poskj zbrali vsako leto na oblctniške .sestanke. Tako so sc sešli tudi letos za 361etnico v sredo 7. t. m. zvečer na tovariški sestanek v Mariboru, v četrtek 8. t. m. pa so pohiteli v idilični Penzion Lobnica na Pohorju, kjer letuje "iihov tovariš prof. dr. Jehart. Ob veseli šali in pesmi so jim lc prekmalu minile Prijetne urice. Odzvalo sc je 11 tovarišev, cela vrsta pa jih je bila zadržanih ni so poslali pozdravna pisma.
Molitve za patriarha Varitavo. Kakor v vseh pravoslavnih cerkvah v naši državi, se bodo vršile tudi v tukajšnji vojaški kapeli v nedeljo dne 11. t. m. kakor ^di v ponedeljek dne 12. t. in. (na Pe-jfovdan) po končani liturgiji svečane mo-rtv« za srečno ozdravljenje Nj. Svetosti ^riarha gospoda Varnavc, o čemer se <)D()?arjajo verniki te paroliije.
li'men! V zadnjem času so sc v Mariboru poročili: Dr. Potrč Otmar, zdrav-”!k- Vinarska 3, in Foissy Ernestina, mejnika, Murska Sobota, v gradu; Lepake Karol, višji kontrolor drž. žel., Ciril pelodova 14, in Herzog Marija, vd. pl.
, . er, Tezno; Podvcršič Izidor, tov. dehvec. Meljska 42, in Urlep Amalija, i , -r’	'	Radvanje; Šeruga Janez, tka-
ec, c/.no, in Semenič Marija, navijalka, ,'ezno; urafiko Frančišek, referent za kmetijstvo v šItlarju prj jeIšall, in Lu-umsek Ljudmila zasebnica, Košaki 56;
.udolf Karol, zelarski sjn> jn Lipga Mari-kmečka hči, od Male Nedelje; Vauhnik Friderik, tesar, in FiSer Frančiška, Jelavka, Počehova 79; Kostanjšek An-«>n, zas. uradnik, in Vrečko Josipina, za-n6 Celjska Pfas Mirko, zasebni radnik, in Polič Katarina, zasebnica, domsko selo št. 7. — Bilo srečno!
. Za novega šefa pošte Maribor I. jc 'nenovan Ivan Ortan, doslej vodja tele-l0Mskega oddelka pri pošti Maribor I.
Diplomiran tekstilni tehnik. Te dni je Ppložil na državni srednji tehnični tckstil-" soIi v Leskovcu diplomski izpit Mu-orčan g. Janek Stepančič, sin višjega ‘ “ntrolorja državnih železnic v Maribo-ru- Čestitamo!
Prodajalna BENKO
sveže svinjsko mese in znižane cene prekajenemu mesu.
Sokoli jezdeci! V nedeljo ob 10. uri
predpoldne zbor v topniški vojašnici!
Mestna podjetja — avtobusni promet
sporoča, da vozi’mestni avtobus dne 11. t. m. ob 5.40 na vrh Pohorja. Vožnja se vrši samo v slučaju lepega vremena in ob zadostnem številu prijav. Interesenti naj pošljejo svoje prijave najkasneje do 10. t. m. (19. ure) v prometno pisarno mest. avtob. prometa. Glavni trg, tel. 22-75. Vrnitev ob 19.30 od odcepa. Cena v eno smer Din 20.—.
Zasluženo priznanje. Deputacija mariborskega Aerokluba s predsednikom direktorjem Krejčijem na čelu jc te dtii izročila bivšemu dolgoletnemu predsedniku mariborskega Aerokluba gimnazijskemu ravnatelju dr. Tominšku častno diplomo centrale .lugoslovenskega Aerokluba in častno plaketo mariborskega oblastnega odbora. Vidno vzradoščen se je direktor dr. Tominšek zahvalil za nepričakovano počaščenjc.
Jadralna skupina mariborskega Aerokluba otvori v nedeljo, dne 11. t. m. na letališču na Teznem tečaj za brezmotor-no letenje. Pouk predvideva pripravo za izpit za A in B diplomo. Prijave do 10. t. m. (Tajništvo Aerokluba v Mariboru, Aleksandrova c. 20, pisarna odvetnika Kukovca.) Interesenti naj izpolnijo predpisane formularje.
Staro-katoliška cerkev. V nedeljo II. t. m. ne bo v Mariboru običajne službe božje, ker bo na la dan — pri ugodnem vremenu — v proslavo sv. Cirila In Metoda služba božja ob 9. uri na Pohorju pri spomeniku Viteškega kralja Aleksan-dra-Ujedinitelja. Za slučaj slabega vremena bo služba 'božja' v Mariboru, proslava pa je preložena na naslednjo licdc-jo 18. t. m. V ta namen se zbirajo nekateri zjutraj ob 5. uri na Trgu kralja 1 etra. Reflektanti za avto vožnjo sc opozarjajo, da poseben avto ne bo vozil, ker so za vrnitev čas in smer (mnogo jih pojde po slavnosti v Ruše) mnenja cepljena. Kdor se želi voziti, sc iiapotuje na redni avtobuspromet (vozi z Glavnega trga 5.45 in nazaj 19.45).
iadkii ieis$w*me mii
Kitajska prestoitca borbo z Japonci
se pripravila za
ŠANGHAJ, 8. julija. Sovražnosti med Kitajci in Japonci so bile o polnoči ustavljene vendar so na obeh straneh v pripravljenosti. V Pejpingu in Tientsinu je proglašeno obsedno stanje. V Tientsinu je bila velika japonska parada s tanki, letali in težkim topništvom, da se Kitaj-
cem pokaže japonska moč. Pogajanja med japonskimi in kitajskimi delegati so se izjalovila in so se sovražnosti zopet pričele. V Pejpingu pomagajo dijaki in meščani vojski pri urejevanju strelskih jarkov, da se Pejping ubrani pred japonsko invazijo.
Balkanske države posredujejo v Londonu
LONDON, 8. julija. Danes se je sestal londonski odbor k plenarni seji. V diplo-matičnih krogih se je razširila vest, da bodo države Balkanskega bloka kot popolnoma nezainteresirane napravile poskus, da posredujejo za kompromis med Francijo in Anglijo na eni strani ter Italijo in Nemčijo na drugi strani. V smislu
Kralj Karo! v Beogradu
BEOGRAD, 8. julija. Jutri prispe v Beograd ob priliki svojega potovanja v inozemstvo kralj Karol romunski. Kralj odpotuje iz Beograda v Pariz.
CEiamberEain: Španci naj sami odločajo © svoji usodi
LONDON, 8. julija. Predsednik vlade Nevillc Chamberlain je imel sinoči velik politični govor, v katerem je naslovil na
Društvo jug. akademikov v Mariboru.
Radi službene odsotnosti prof. Baša je nocojšnje predavanje »Maribor nekoč nemško, danes slovensko mesto« preloženo. Datum predavanja borno pravočasno objavili.
Ne zamudite 10. julija 1937 ob 18;30. uri največje senzacije letošnjega leta na zelenem polju S'K Železničarja. Svojo umetnost, vitke, debele, okrogle in onemogle linije bodo ta dan pri brcanju žoge razkazovali carinski in železniški uradniki. Tem bombnikom, eno in dvo-krilnikom, bo vlivala res prepotrebni elan železničarska godba »Drava«. Čisti dobiček t'e prireditve je namenjen fondu za letovanje siromašne železničarske dece. Zato vabljeni vsi na to prireditev. Ne zamudite!
Nekoliko hladneje, menjajoče se oblačno bo vreme v smislu dunajske vremenske napovedi za danes.
Nočno lekarniško službo imata danes Maverjeva in Vaupotova lekarna.
94:4. Pri Balonu na Pobrežju sc je vršil izredni občni zbor Združenja gostilničarjev /.a Maribor okolica. Zborovanju. ki je bilo zelo dobro obiskano, so prisostvovali tudi predstavniki oblastev. Dnevni red občnega zbora je obsegal le eno točko, in sicer volitev nove uprave, ker ;e bila stara uprava z g. Holcem na čelu, kakor smo svojčas poročali, razrešena svojih funkcij. Pri včerajšnjih volitvah pa jc g. Holc dobil popolno zadoščenje, ker je bila stara uprava zopet izvoljena, in sicer s 94 proti 4 glasovom.
Klub kolesarjev, motociklistov »Perun« Maribor priredi 11. julija veselico s pestrim sporedom. Kegljanje, streljanje na dobitke, ples, v gostilni Tomšc — Pekre. Vabljeni člani in prijatelji športa.
Fala v megli! Včeraj jc bil na Fali poskus z zameglenjem v svrho zaščite pred napadom iz zraka. V trenutku jc bila Fala v megli in.se je poskus odlično posrečil.
posestva iz rok v roke. Mestna občina mariborska je prodala ženi ključ. drž. železnic Fani Berlotovi 904 nr veliko parcelo v rnagdalenskem predmestju za din 13.560. — Trgovec Rupert Schmidt je kupil od mestne občine mariborske 38 nr zemljišča v Slovenski ulici za 5168 din,
kompromisnega predloga naj bi se generalu Francu priznal značaj vojskujoče se sile, na drugi strani pa naj bi se iz Španije odpoklicali tuji prostovoljci, medtem pa naj Anglija in Francija vršita kontrolo. Temu kompromisnemu predlogu pripisujejo delne izglede na uspeh.
Nemčijo topel poziv, da sodeluje z ostalimi narodi. Izjavil je, da ni danes v Evropi nikogar, ki bi hotel vojno. Glede Španije bi se dosegel sporazum pod pogojem, da zapustijo prostovoljci bojišča. Španci naj sami odločajo o svoji usodi. Chamberlain je obžaloval, da ni von Neurath prispel v London, vendar upa, da bo v kratkem prispe! v London. Ves londonski tisk se podrobno peča s Cham* berlainovim apelom na Nemčijo.
Tatinske srake na Mariborskem otoku.
Včeraj popoldne se je doslej še neznani zlikovec splazil v kabino trgovca Juliusa Schelhamerja iz Gradca ter mu odnesel žepno uro, nogavice in druge predmete v skupni vrednosti' nad 700 dinarjev.
Mladina v svet. Neznano kam je izginil od doma ISletni Božo Kavčič, stanujoč na Vojašniškem trgu 2. Prav tako je odšel od doma 171etni Franc Kuster, doma v Spodnjem Dupleku ter se doslej še ni vrnil.
Usodno guganje na drevesu. Včeraj popoldne se je lOletni železničarjev sin Ferdo Šulc, stanujoč v Pristaniški ulici 7, igral, Ob bregu na obrežju Drave. Splezal je na kostanj, da bi privezal vrv v svrho guganja. Ko pa je prijel za neko vejo, ki je bila suha, se je veja odlomila in ubogi fantek je z višine 6 m treščil na tla, kjer je obležal s strtima rokama ter hudimi poškodbami na glavi. Poklicani mariborski reševalci so ga prepeljali v splošno bolnišnico.
V Zagrebu razstavljene lovske trofeje. Dne 17. t. m. bo ob 10. uri dopoldne v Zagrebu otvotjena zanimiva razstava najboljših jugoslovanskih lovskih trofej. Razstavljene bodo torej one trofeje, ki bodo jeseni krasile jugoslovenski oddelek mednarodne lovske razstave v Berlinu. Tudi mariborski lovci se bodo. udeležili skupne ekskurzije v Zagreb z odhodom z jutranjim vlakom 17. t. m. in po telet', sporočilu 24-11 (Sprager), Istega dne bo namreč v Zagrebu pričetek velikega lovsko športnega streljanja.
Mmm
S »Putnikom« na Grosglockner. Prekrasen izlet z luksuznim avtokarom: Veldcn - Millstatt - Heiligenblut - Franc .Toscfs Holic - Zel! um Sec - Salzburg -St. Wolfgang - 1 selil - Aussec - Graz. Popolen aranžman (vključno vizum) le Din 1000. — Prijave do 14. julija pri Putnik« Maribor-Celje-Ptuj.
V Graz vozi »Putnikov« moderni av-tokar zopet v sredo, dne 21. julija. Ceria vključno vizum Din 100. Takojšnje prijave: »Putnik« Maribor-Celje-Ptuj.
Mestna obilna prodala vojašnice za dva milijona din.
Podpis pogodbe — Pred gradnjo nove carinarnke
Kakor smo že svojčas poročali so se vršile med vojaškim erarjem in mestno občino mariborsko pogajanja v svrho zamenjave, oziroma prodaje vojašnic. Mestni svet mariborski je že svojčas napravil zadevne sklepe ter pooblastil mestnega župana dr. Juvana za podpis zadevne pogodbe. Te dni je bila podpisana pogodba med Državnim zakladom kraljevine Jugoslavije in mestno občino maribor-
sko, v smislu katere proda Državni zaklad mestni občini mariborski vojaško skladišče in 2 ha, 31 a in 80 nr veliko zemljišče ob Einspielerjevi ulici za din I»709.000, mestna občina mariborska pa vojašnice »Vojvoda Putnik«, »Vojvoda M'šič« in »Kralja Aleksandra« za skupno ceno 2,109.000 dinarjev. Mestna občina mariborska se ie v smislu pogodbe obvezala, da bo na kompleksu v Einspie-I e rje vi ulici zgradila novo carinarnico,
Državni zaklad pa, da bo v slučaju, ako ne bo več rabil omenjenih vojašnic prodal mestni občini nazaj omenjene vojašnice, kakor so bile cenjene Jn sicer vojašnico »Vojvoda Mišiča« za 500.120 dinarjev, vojašnico »Vojvode Putnika« za 1,809.230 dinarjev, vojašnico »Kralja Aleksandra« pa za 999.135 dinarjev. Omenjena pogodba stopi v veljavo, čim jo odobrijo na merodajnem mestu v Beogradu.
Narodni poslanec A. Lukačič za naše železničarje
Svojčas smo objavili vsebino interpolacij narodnili poslancev Avgusta Lukačiča in tovarišev na prometnega ministra radi nujne ureditve položaja železničarjev in njihove službe v območju ljubljanske železniške direkcije. Minister dr. Spalio je ob včerajšnji skupščinski seji v svojem odgovoru na vprašanje narodnega poslanca Lukačiča, ali mu je znan položaj železničarjev v območju ljubljanske direkcije in ali so mu znani nedostatki, ki vodijo v desorganizacijo cele železniške službe v dravski banovini, dejal med drugim, da se ljubljanska direkcija nahaja glede manipulativne obremenitve na tretjem, dočim je glede števila osebja na prvem. Točna je trdi-
tev, da donaša ljubljanska direkcija največ dohodkov, ni pa mogoče radi tega utemeljiti zahteve po izjemni ureditvi službenih odnošajev železniškega osebja na območju ljubljanske direkcije. Glede imenovanja novih železniških uslužbencev ni mogoče pristati na kakšno razlikovanje glede pripadnosti reflektantov k tej ali drugi banovini.
Narodni poslanec Lukačič se ni zadovoljil z ministrovim odgovorom povdar-jajoč, da je položaj naših železničarjev tak, da ga je treba za vsako ceno nemudoma zboljšati. Ljubljanska direkcija je pri uvozu obremenjena za 75, pri izvozu za 44, pri transitnem prometu pa zn. 85% vsega našega obmejnega in tranzitnega prometa.
Dejstvo je, da so dohodki ljubljanske
direkcije sorazmerno največji in znašajo po 41.900 Din na uslužbenca in po 350.000 Din na kilometer proge. Dohodki ljubljanske direkcije znašajo 21% celokupnih dohodkov državnih 'železnic. Zahteval je, da se poveča število osebja, saj morajo naši železničarji delati tudi po 17 ■ur na dan. Spričo tega je povsem razumljivo, da je tudi njihovo zdravstveno stanje v nevarnosti. Glavni pogoj za ohranitev delovne sposobnosti železničarskega osebja pa je v tem, da se mu zagotovi eksistenčni minimum, za katerega pa ni danes nikakor poskrbljeno. Delavstvu naj se vrne onih 10% prejemkov, ki so jim bili odvzeti z uredbo o znižanju plač. Vpokojencem pa naj se pokojnine redno izplačujejo takoj po njihovi upokojitvi.
HktfoHe .novice
Administrativni adresar dravske banovine
Naša marljivo ter iniciativno delujoča Tiskovna založba v Mariboru nam je pripravila novo dragoceno delo pod uredniško spretno roko g. A. A. Pčeljnikova. Je to administrativni adresar dravske banovine, ki smo ga že krvavo potrebovali in ki v pregledni, zgoščeni obliki vsebuje vse one podatke o naših administrativnih institucijah, ki jih v poklicnem in poslovnem življenju vsak dan znova iščemo ter potrebujemo. Izitje tega 89 strani obsegajočega adresarja v odličnem tisku in okusni opremi Mariborske tiskarne d. d. bodo radi tega toplo pozdravili vsi naši uradi in vsa naša podjetja, pa tudi zasebniki, ki so na dragocene podatke, kakršne vsebuje ta adresar, v svojem poklicu in delovanju nujno navezani.
Administrativni adresar Dravske banovine v založbi Tiskovne založbe r. z. z o. z. v Mariboru, ki se naroča pri Tiskovni založbi (Maribor, Gregorčičeva 26), vsebuje nad 2500 krajev naše banovine. Pri vsakem kraju so priobčeni sledeči podatki: samoupravna in katastral-na občina, ljudska šola, sodnija, pošta, telegraf, telefon, župnija, železniška postaja (razdalja v km), carinarnica, finančna in davčna uprava, orožniška stanica, srednje šole itd. Adresar vsebuje tudi seznam najpomembnejših inštitucij Ljubljane in Maribora. Vsi podatki so priobčeni v obliki zgoščenih tabel v knjigi in nudijo izvanredno preglednost in točnost pr: minimalni izgubi časa.
Adresar pa je tudi pravi priročnik za-poslovnega človeka, uradnika, trgovca, obrtnika itd. Pripravljen je po oficialnih podatkih do 1. julija t. 1. Vzlic obširnemu pripravljalnemu delu, stroškom tiska in sestavljanja seznamov je cena knjigi določena na samo Din 50.—. Knjiga se radi potrebe in koristi sama najbolje priporoča. Nobeden poslovni človek bi je ne smel pogrešati, v vsakem uradu in pisarni je nenadomestljiva.
Bogataš pri zdravniku.
—- Vaša hčerka je slabokrvna. Predpisati ji moram železo.
— Železo? Morda bi ji pa predpisali kaj boljšega, zlato ali platino, saj mi si lahko to dovolimo.
Carinski in železničarski uradniki na
zelenem polju. Kakor smo že poročali, bo jutri v soboto 10. t. m. na stadionu SK Železničarja ob Tržaški cesti zanimiva nogometna tekma, in sicer bodo tekmovali železničarski in carinski uradniki. Tekma bo sigurno zelo zabavna, saj bodo igrali prominentni uradniki, ki se menda še nikoli niso udejstvovali na zelenem polju. V moštvu »carinikov« bodo sodelovali: Pavlovič, Nenadič, Rijavec, Lunaček, Stojkovič, Kovačevič, Slavič, Brozovič, Dučič, Misirlič, napad carinskega moštva pa bo vodil priljubljeni upravnik tukajšnje, glavne carinarnice g. Živojin Mihajlovič. Tudi železničarski uradniki sd mobilizirali svoje najboljše moči in je njihovo moštvo sestavljeno takole: Rožman, Goderer, Mrvar, Lovrec, Caf, Lasič, Pilaj, Lušanj, Rozman, Jošti, Kokot. »Steber« moštva bo vsekakor vratar inšpektor Franjo Rožman, ki bo pokazal svoje spretnosti tudi na zelenem polju. Pred težko nalogo pa bo tudi podpredsednik SK Železničarja g. E. Jošti, ki bo moral dokazati, da na zelenem polju ni »lajik«. Vse v vsem, jutrišnja nogometna tekma bo za vse težka preizkušnja. Tekma se bo pričela ob 18.30.
houuefotitdoMtske okolice
Propagandne plavalne tekme. Preteklo nedeljo so se Ljutomerčani udeležili propagandnih plavalnih tekem v Murski So-
boti. Tekmovali so v sledečih disciplinah: I. Cravel; Vrstni red zmagovalcev je bil naslednji: 1. Gabrijelčič M. (Murska Sobota), 2. Mesarič D. (Murska Sobota), 3. Golar M. (Ljutomer). II. Prsno plavanje: 1. Kukovec I. (Ljutomer), 2. Gabrijelčič M. (Murska Sobota), 3. Ha-ring I. (Ljutomer). III. Hrbtno plavanje: 1. Kuhar I. (Ljutomer), 2. Gabrijelčič (Murska Sobota). IV. Ženska štafeta: Tekmoval edino Ljutomer. Pri tej priliki smo videli, da so Ljutomerčani pokazali lepe sposobnosti, manjkalo jim je le primerno kopališče za trening.
V nedeljo v Veržej! Sokol v Veržeju ima 11. t. m. ob 16. uri svoj letni telovadni nastop pred dvorano br. Hedžeta. Gostoljubni Veržejčani nas vabijo v svoj krog. Pridite! Zdravo!
faspodotske kUSsbe
Obtok kovancev se bo povečal za 146 milijonov dinarjev
Poročali smo o zakonskem načrtu o kovanju novih kovancev. Dosedaj je bilo nakovanega srebrnega in nikljevega denarja skupno za 1212 milijonov dinarjev, odslej pa ga bo za 1360 milijonov. Srebrnega denarja bo poslej samo za 800 milijonov dinarjev, dočim ga je bilo sedaj za 1 milijardo. To pa zato, ker ne bodo lOdinarski kovanci več iz srebra, temveč iz niklja in jih je bilo doslej za 200 milijonov din. Novih nikljevih kovancev po 10 din bodo izkovali za 250 milijonov, t. j. za 50 milijonov več. Število srebrnih kovancev po 50 din se bo
Mali oglasi
Prodam
SPALNICA
trdi les s tremi ploščami Din 900—, mala kuhinjska kredenca 130-—, skoraj nov po-grezljiv šivalni stroi, mize, sobna kredenca naprodaj. — Koroška c. 10, v trgovini.
ms
Razno
ROBAUSOV SUHOR
uajfincjša slaščica. velika hranilna vrednost, zlata rezerva vsake gospodinje.
3488
HALO!
Medved Jakob bo sekal teletino dne 10. julija v soboto na špeharskem trgu po Din 6—8. Točna in solidna postrežba!	2764
Sobo odda
OPREMLJENO SOBO
s posebnim vhodom oddam takoj. Pušnikova ll-I. .3705
LEPO OPREMLJENI SOBI,
velika in mala. v mirnem delu mesta, sončni, oddam takoj, odn. s 15. julijem. — Kopalnica. Naslov v upravi.
3611
Stanovanje
LEPO STANOVANJE
novo urejeno, oddani takoj, odnosno s 15. julijem- Studenci, Ciril-Metodova ul. 17. nasproti pošte.	3744
Službo išče
ŠIVILJA
iz dežele, vajena trgovine, kuhinjskih in hišnih del, s svojim dobrim strojem išče mesto pri šivilji, v trgovini ali kjerkoli v Mariboru ali okolici. Naslov v upravi »Ve-černika«.	3742
Službo dobi
UČENKO
sprejmem. L. Uhlcr, delikatesa, Glavni trg.	3762
šale
resnice
Ali ne bi lahko dejali: boljša je kultura brez kulturnih tednov kakor pa kulturni tedni brez — kulture?!
V nekem zagrebškem listu sem brai: Hrvat pravi: »Vrag te skelil in dal!« — Srbin pošilja vse v »tašnu« materinu. — Slovenec pa kliče — »Aufbiks!«
zmanjšalo, po 20 din pa povečalo, in sicer vsakih za 50 milijonov. Obtok dvo-dinarskih novcev se bo povečal za 50 milijonov (od 100 na 150), enodinarskih za 25 milijonov (od 75 na 100), SOparskih za 25 milijonov in jih bo v prometu za 50 milijonov, obtok 25parskih novcev pa se bo zmanjšal od sedanjih 12 na 10 milijonov. Iz niklja je bilo dosedaj denarja za 212 milijonov din, v bodoče pa ga bo za 560 milijonov, t. j. za 348 milijonov več. Obtok srebrnega denarja pa se bo kot rečeno zmanjšal za 200 milijonov. Predlog, da bi se kovali tudi 5dinarski novci, ni prodrl. Novi 50dinarski kovanci bodo tehtali 15 gramov, dočim so tehtali stari 22 gramov. Teža 20dinarskih novcev bo znašala 9 namesto sedanjih 14 gramov. Pač pa se bo vsebina srebra v teh kovancih povišala od dosedanjih 500/1000 na 750/1000.
Dosedanji kovinski denar, ki se nahaja v prometu, in sicer: din 550,000.000 v kom. po 50.— din, din 250,000.000 v kom. po 20.— din, din 200,000.000 v kom. po 10.— din, din 100,000.000 v kom. po 2.— din, din 70,000.000 v kom. po 1.— din, din 25,000.000 v kom. po 0.50 din. din
12.000.000 v kom. po 0.25 din se mora postopno vzeti iz prometa in prekovati v kovnici zavoda za izdelavo novcev Narodne banke.
Drobiž po 2, I, 0.50 in 0.25 din so dolžne sprejemati vse državne, banovinske in občinske blagajne, in sicer: v komadih po 2.— din do 2000 din, v kom. po 1.—• din do 1500 din. v kom. po 0.50 din do 1200 din, v kom. po 0.25 din do 500 din.
Privatniki pa so dolžni sprejemati hkrati za 500 din po 2.— din, 200 din po 1.— din, 100 din po 0.50 din, 25 din po 0.25 din.
Novih srebrnih kovancev po 50 din se bo nakovalo 10,000.000 v vrednosti 500 milijonov din, 20dinarskili pa 15,000.000 v vrednosti 300 miljonov, skupno za 800 milijonov dinarjev.
Novih nikljevih novcev po 10 din bodo kovali, kot rečeno, 25 milijonov komadov v vrednosti 250 milijonov din.
Novega drobiža se bo nakovalo:
75.000.000 po	2.—	din	za	150	milijonov,
100.000.000 po	1.—	din	za	100	milijonov,
100.000.000 po	0.50	din	za	50	milijonov,
40.000.000 po	0.25	din	za	10	milijonov
dinarjev.
Obnovljeni rudniki. V Kopaoniku v Srbiji je pričela te dni z obratovanjem neka angleška rudarska družba. Obnavlja stare rimske rove, ki predstavljajo najbogatejša rudarska ležišča y Evropi. Poleg drugih rud so naleteli tudi na izredno bogato zlato rudo, ki se lahko meri z najbogatejšimi zlatimi rudniki na svetu.
Naši ribiči so v preteklem letu nalovili nad 6 milijonov kg rib. Po statističnih podatkih so jugoslovenski ribiči nalovili v našem Jadranu skupno 6,333.960 kg rib v vrednosti 30,252.090 dinarjev. Največ rib so nalovili splitski ribiči in sicer 2f 7 000 kg v vrednosti 12,900.000 din.
Sodoma in Gomora
39
Videč, da nima v Rovetti zvestega poslušalca, mu je začel na dolgo in na široko pripovedovati kloštrsko historijo, resnično in izmišljeno, samo o svojem početju ni ničesar povedal. Rovetta dolgo časa ni mogel priti do besede. Končno se mu je pa vendar posrečilo, zasukati pogovor tako, kakor je želel.
»Kaj pa zdaj počenjate?« je vprašal An gelika. »Ali ste si že izbrali kak poklic, ali poiskali kako službo? Kakor se ml zdi, nimale skrbeti samo zasek Angelika je to vprašanje spomnilo na realne potrebe življenja in ga opozorilo,
da bi mu morda ta prijazni dostojanstveni gospod pomagal do dobrega kruha.
»Nič nimam, ne poklica ne službe,« je zavzdihnil in naredil skrajno žalosten obraz. »In tudi denarja nimam nič. O, vi ne veste, kako je človeku hudo, ki nič nima in nič ne zna. Če veste za kako službo, pomagajte mi, da jo dobim. Vse svoje življenje bi vam bil hvaležen in molil bom za vas cele noči.«
Rovetta je zadovoljen kimal z glavo. S človekom, ki nič ni in nič nima, se da govoriti — st je mislil in sočutno dejal: »Poskusil bom storiti za vas, kar mi
bo mogoče. Samo potrpeti bodete morali nekaj časa. Službe se ne stresajo iz rokava. Nekaj denarja bodete pa že imeli za ta čas.«	*
»Kje ga bom vzel?« je hinavsko vzdihoval Angelik. »Ko sem prišel na svet — bog daj moji materi vse dobro — nisem imel ne enega vinarja v žepu in pri kapucinih ga tudi nisem nikoli videl. Revež sem, revež in bi kako dobro službo prav rad prevzel.«
»Zanesite se name,« je dejal Rovetta slovesno. »Imam odlične prijatelje ter izvrstne zveze in pomagal vam bom toliko raje, ker vem, da imate ljubeznivo sestro. V! ’el sem jo včeraj in ugajala ml je zelo.«
>0, že verjamem, da vam je ugajala,« je zarenčal Angelik. »Vam bi ugajala in še marsikomu. Ali svetujem vam, da sc nič preveč za njo nc ozirate. Danes, ko
sem govoril s cesarskim gospodom na po liciji, mi ni treba več skrivati, da to ni moja sestra, marveč moja nevesta. Zapomnite si to, častiti gospod; moja nevesta je, ki je ne dam za vse službe, kar jih imata francoski in avstrijski cesar in še turški sultan povrh.«
Angelik je bil postal jako nezaupen proti Rovetti. Meril ga je z grdimi pogledi in govoril je tako glasno in izzivajoče, da je vsa dvorana gledala nanj. Toda vitez Rovetta ali Kadona sc ga ni nič več bal. Spoznal je, da ima opraviti z nedolžnim pijančkom in ni mu bilo težko pomiriti ga.
Ne razburjajte se, gospod,« mu je rekel. »Jaz sem oženjen in nimam glede vaše neveste prav nobenih namenov.
(Dalje.),
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA1. Tiska Mariborska tiskarna d. d.,
oredstavnik ravnatelj STANKO DETELA, ysi v Mariboru