2001 ZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
30
Brigita Kričaj Korelc
\s
Osnovna šola Gustava Šiliha Velenje
NADSTANDARDNI OBOGATITVENI PROGRAM
f
SPODBUJANJE RAZVOJA NADARJENIH UČENCEV
OSNOVNE ŠOLE GUSTAVA ŠILIHA VELENJE
uj
V Evropi in svetu narašča zavedanje o potrebah
najbolj sposobnih posameznikov, narašča število
združenj znanstvenikov in strokovnjakov, ki se ukvarjajo
s problemi nadarjenosti pa tudi združenj nadarjenih,
njihovih staršev in učiteljev. V Sloveniji še nimamo
nacionalnega programa odkrivanja in spodbujanja
razvoja nadarjenih otrok in mladostnikov, vendar se
nikoli prej ni namenjalo toliko pozornosti nadarjenim
otrokom in pomembnosti spodbujanja razvoja
nadarjenih kot ravno v času priprave na devetletno
osnovno šolo. Načrtno spodbujanje razvoja nadarjenih
otrok je zakonsko opredeljeno v novem Zakonu o
osnovni šoli. Osnovna šola mora za izvajanje
osnovnošolskega programa zagotoviti strokovne delavce
^ za pripravo, izvedbo in evalvacijo programov za
nadarjene učence. Posebno nadarjenim učencem mora
prilagoditi metode in oblike dela ter jim omogočiti
vključitev v dodatni pouk in druge oblike individualne
ali skupinske pomoči. Z jasno umeščenostjo nadarjenih
učencev v zakonodajo seje pojavila potreba po
načrtnem razvijanju programov spodbujanja njihovega
razvoja, ki bi bili primerni za izvajanje v slovenskih
osnovnih šolah. Na podlagi razpisa razvojnega projekta
Spodbujanje razvoja nadarjenih učencev osnovne šole
je bila med petimi slovenskimi osnovnimi šolami
izbrana tudi OŠ Gustava Šiliha Velenje. V šolskih letih
1998/99 in 1999/2000 smo v projektni nalogi razvili
svoj program dela z nadarjenimi učenci.
V prispevku bom predstavila nadstandardni
obogatitveni program dela z nadarjenimi učenci,
evalvacijo programa ter povzetke ugotovitev evalvacije.
m
a.
NADSTANDARDNI OBOGATITVENI PROGRAM
ZA NADARJENE UČENCE
UJ
V svetu (in tudi pri nas) se uveljavljajo tri osnovne
oblike dela z nadarjenimi učenci v okviru šolskega
sistema akceleracija, ločevanje, izločevanje,obogatitev.
O
Akceleracija vsebuje: zgodnejši vstop v šolo, preskok
razreda, hitrejše obvladovanje snovi itn. Je dolgoročna
pomoč nadarjenemu učencu. Učenec pride do
zahtevnejših in pedagoško spodbudnejših okoliščin.
Seveda ima akceleracija prednosti in pomanjkljivosti,
na katere moramo biti še posebno pozorni. Akceleracijo
je treba vaditi strokovno in timsko.
Ločevanje oz. izločevanje vsebuje homogeno
razvrščanje (posebni razredi, grupiranje po vrstah
sposobnosti, grupiranje po šolskih predmetih, poletne
šole, sobotne šole).
V okviru obogatitve (enrichment) so nadarjeni
učenci deležni dodatnih aktivnosti in vsebin
(izobraževalni programi v majhnih skupinah znotraj
razreda, raziskovalni projekti, vključevanje v znanstvene
ali druge interesne skupine).
Vse tri oblike dela z nadarjenimi učenci se
razlikujejo, a hkrati tudi prepletajo. Obogatitev in
ločevanje ne vsebujeta le goli »več«, marveč tudi
hitrejši tempo in poglabljanje. Tudi akceleracija vsebuje
več kot golo »hitenje«, namreč tudi razširjeno in
poglobljeno obravnavo učne vsebine. V ozadju teh
modelov so šola, starši in razne institucije zunaj šole,
ki delujejo povezano.
V tujini se vedno bolj uveljavljajo tako imenovane
»sobotne šole«. V Hamburgu imajo v okviru tamkajšnje
univerze sobotno šolo za matematično nadarjene
osnovnošolce. Podobne »sobotne šole« vpeljujejo
tudi v drugih državah.
Ob pripravljanju programov za nadarjene učence pa
ne smemo zanemariti rednega pouka. Pomembno je,
koliko je za te namene izrabljen redni pouk in z njim
povezano učno delo, kajti v šoli preživijo učenci velik
del svojega časa. Zmotno je pričakovati, da bo za
nadarjene narejeno dovolj, če jim ponudimo program,
ki se bo odvijal zunaj pouka in ga bo izvajal »nekdo
drug«. Najpomembnejši način pospeševanja razvoja
nadarjenih je namreč kakovosten pouk, ki omogoča
učencem optimalni napredek. Aktivnost učencev pri
1 Bezič, T., Strmčnik, F., Ferbežer, I., Jaušovec, N., Dobnik, B., Artač, J., Bragato, S., Nanut Brovč, N., Pahor, N., Skrt Leban, N.: Nadarjeni, šola, šolsko
svetovalno delo. ZRSŠ, Ljubljana, 1998, str. 55-56.

31
2 2001 XXXII
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJ
pouku je osnovni pogoj, da učitelj sploh opazi
nadarjenost pri učencu in jo smiselno uporabi. 2
V okviru razvojnega projekta smo na Osnovni
šoli Gustava Šiliha Velenje razvili svoj program dela
z nadarjenimi učenci. Pri oblikovanju programov
za nadarjene smo upoštevali naslednje pogoje
(George, 1997) 3 :
- da izbrana metoda dovolj poudarja razvijanje
višjih miselnih procesov,
- daje metoda dovolj fleksibilna in odprta, da
otroku omogoča svoj tempo razvoja,
- da zagotavlja učno okolje, ki daje otroku hkrati
čustveno varnost in intelektualne izzive,
- da izbrana metoda ne bi otroka odtujila od
vrstnikov ali škodljivo vplivala na nadaljnje
učenje, ki bi lahko zaradi ponavljajočih se
vzorcev pripeljala do dolgočasja,
- da izbrana metoda daje prednost procesu po meri
otroka.
Uvedli smo nadstandardni obogatitveni program
za nadarjene učence tretjih, petih, šestih, sedmih in
osmih razredov. Program ni sestavni del obveznega
programa šole.
Obogatitveni programje usmerjen v to, da se
nadarjenim učencem ponudi širša in bolj poglobljena
učna snov (obogatitev - enrichment). Program bi
lahko bil ustrezen in zanimiv za vse učence, vendar,
kot navaja Ferbežer (1997), je pri delu z nadarjenimi
večji poudarek na višjih miselnih procesih, na večji
kreativnosti, večjem kritičnem mišljenju in afektivnem
doživljanju. Pri razvijanju programa smo sledili vsem
smernicam strokovne skupine Urada RS za šolstvo in
razvojnega projekta ZRSŠ glede teoretičnih izhodišč in
faz razvojnega projekta, odkrivanja nadarjenih učencev,
dela z nadarjenimi učenci in evalvacije programa dela
z nadarjenimi učenci.
K oblikovanju programa sva vodja projektne naloge
in ravnatelj povabila vse strokovne delavce šole.
Tisti, ki smo oblikovali k program, smo sestavljali
projektno skupino. Naš namen je bil pripraviti strokoven
in čimbolj raznovrsten program z naravoslovnimi in
družboslovnimi temami, ki bi bil zanimiv za učence
obeh spolov. Hkrati smo želeli, da bi učenci skozi
različne dejavnosti razvijali svoje interese ter odkrivali
svoja zanimanja, kar jim bo v pomoč pri poklicni
orientaciji. Pri vključevanju učencev v dejavnosti smo
upoštevali načelo prostovoljnosti.
Nadstandardni obogatitveni program spodbujanja
razvoja nadarjenih učencev smo izvajali na razredni in
predmetni stopnji.
• Na razredni stopnji smo v okviru programa z
evidentiranimi učenci tretjega razreda izvedli
projekt Elektrika, kjer so se učenci seznanili z
elektriko z različnih vidikov. Kot izvajalci so
sodelovali učitelji mentorji in zunanji sodelavci.
Dejavnosti so potekale enkrat na teden eno šolsko
uro po pouku.
• Na predmetni stopnji so bili nadarjeni učenci v
okviru obogatitve deležni dodatnih aktivnosti
in vsebin. Oblikovali smo dve skupini (5. in 6.
razred, 7. in 8. razred), za vsako smo pripravili
pet dejavnosti. Nekatere dejavnosti so potekale
v več delih, tako je bilo predvidenih deset srečanj.
Kot izvajalci so sodelovali učitelji, zunanji
sodelavci - strokovnjaki z različnih področij ter
starši. Dejavnosti so potekale v dopoldanskem
času (5 do 6 ur), saj smo izhajali iz predpostavke,
da bodo vključeni učenci brez težav nadoknadili
zamujeno učno snov. Z učitelji je bilo dogovoijeno,
da bodo v primeru nerazumevanja učne snovi
učencem na voljo v individualnih ali skupinskih
konzultacijah. Prav tako nismo želeli dodatno
obremenjevati teh učencev v popoldanskem času,
saj jih je večina vključena v številne zunajšolske
aktivnosti ter bi izvajanje programa v popoldan¬
skem času predstavljalo zanje dodatno
obremenitev. Ugotovitve o popoldanskih
obremenitvah učencev izhajajo iz raziskovalne
naloge učenke Rebeke Gmajnar (1998) Prosti čas
- kako ga preživljajo osnovnošolci (od 9. do 15.
leta) v Velenju. Mlada raziskovalka je opravila
natančno analizo prostega časa učencev naše
šole, iz katere so jasno razvidne aktivnosti ter
obremenitve otrok v popoldanskem času.
V programu dejavnosti so sodelovali vsi evidentirani
učenci razredne stopnje ter identificirani nadarjeni
učenci predmetne stopnje. Učence smo o organizaciji
in poteku posameznih dejavnostih obveščali pisno.
Dejavnosti so pripravili učitelji mentorji. Oblikovali
so jih po določenih kriterijih.
Tema dejavnosti mora predstavljati nadgradnjo
učnega načrta.
Za vsako dejavnost mora mentor pripraviti natančno
pripravo.
Dejavnost naj bi zajemala:
- teoretični del,
- obisk strokovnjaka ali strokovne ustanove,
- praktični del,
- delovne naloge,
- analizo in evalvacijo.
2 Bezič T., Strmčnik F., Ferbežer I., Jaušovec N., Dobnik, B., Artač, J., Bragato, S., Nanut Brovč, N., Pahor, N., Skrt Leban, N.: Nadarjeni, šola, šolsko
svetovalno delo. ZRSŠ, Ljubljana, 1998, str. 111.
3 Nacionalni kurikularni svet: Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci. Pedagoška obzorja, št. 5-6, 1998, str. 276-285.

2001
V )Z GOJA IN IZOBRAŽEVANJE
32
is£
02
Programje oblikovan tako, da so učencem dane
možnosti za samostojnost, odgovornost, ustvarjalnost,
samoiniciativnost, hkrati pa se jim ponuja možnost za
povezovanje z enako ali podobno mislečimi učenci,
tkanje novih prijateljstev, graditev zaupanja med člani
skupine, usklajevanje mnenj in stališč ter sodelovanje.
S programom spodbujanja nadarjenih učencev želimo
učence usmeriti k oblikovanju notranje motivacije, ki
jih bo usmerjala k aktivnejšemu pristopu v življenju -
aktivno in konstruktivno spopadanje s težavami in
problemi ter aktivno oblikovanje in vzdrževanje
kvalitetnih medosebnih odnosov.
Kvalitetno oblikovanje in izvajanje programa je
odvisno tudi od usposobljenosti izvajalcev in
sodelavcev. Kot posebno močno področje našega
programa ocenjujemo kvalitetno in obširno strokovno
izpopolnjevanje in intenzivno sodelovanje strokovnih
delavcev šole, članov projektne skupine (notranjih
sodelavcev), zunanjih sodelavcev in staršev.
Strokovno spopoln jeva nje strokovnih delavcev
sole in članov projektne skupine
• Pedagoške konference.
• Izobraževanja po katalogu izobraževanj.
• Delovni sestanki notranjih in zunanjih sodelavcev,
ki so zajeti v projekt, s koordinatorkami in vodjo
projektne naloge. Pripravljali in dopolnjevali smo
program spodbujanja nadarjenih učencev
(organizacija dejavnosti, vsebina dejavnosti,
priprave, razreševanje sprotnih dilem in vprašanj,
priprava in izvajanje evalvacije programa itn.).
Srečevali smo se po potrebi in dogovoru.
• Delovni sestanki vodje projekta s koordinator¬
kami in vodstvom šole. Srečevali smo se najmanj
enkrat na mesec, po potrebi in dogovoru.
Sodelovanje s starši
K sodelovanju smo pritegnili starše nadarjenih otrok
kot aktivne zunanje organizatorje in strokovne
sodelavce. Z njimi smo individualno sodelovale vodja
projektne naloge, koordinatorke ter učitelji mentorji
dejavnosti, v katerih so starši sodelovali.
Starše vseh učencev smo na uvodnem roditeljskem
sestanku seznanili s projektno nalogo, z analizo stanja
šole ter rezultati projektne naloge, za starše otrok,
vključene v projekt, smo pripravili roditeljske sestanke.
Poleg tega smo s starši sodelovali prek pisnih sporočil
po pošti ter v individualnih pogovorih.
Sodelovanje z zunanjimi sodelavci j
Povezovali smo se z zunanjimi sodelavci,
strokovnjaki z različnih področij in s strokovnimi
ustanovami, ki so nam omogočili preverjanje naučenega
(Lekarna Velenje, Okrajno sodišče Velenje, Šolski
center Velenje, uredništvo Dela Ljubljana, RK
Slovenije, MZPM Velenje, Premogovnik Velenje,
PUP Velenje, EIS TEŠ Šoštanj, Okoljevarstveniki
Univerze Ljubljana, Astronomsko društvo Gostosevci
Velenje itn.). Zunanje sodelavce so pritegnili k
sodelovanju učitelji mentorji ali vodja projektne naloge.
Nanje smo se obračali z ustnim povabilom oz. ustnim
dogovarjanjem ali pa s pisno prošnjo. Naša
pričakovanja v zvezi s sodelovanjem v programu smo
izrazili v pogovoru z vsakim zunanjim sodelavcem
posebej. Posebna izobraževanja v zvezi z nadarjenostjo
in nadarjenimi učenci za zunanje sodelavce nismo
izvajali, saj smo za delo z nadarjenimi učenci
usposabljali učitelje mentorje, zunanji sodelavci pa so se
v program vključevali izključno s svojim visoko
specializiranim strokovnim znanjem, katerega so
prenašali v teoriji in praksi nadarjenim učencem.
5

33
VZGOJA IN IZOBRAŽEVAN JvE
2 2001 XXXII
VSEBINA PROGRAMA
Predmetna stopnja Razredna stopnja
PROJEKT ELEKTRIKA
-r-: *
mm
m
m
M
<
EVALVACIJA NADSTANDARDNEGA
OBOGATITVENEGA PROGRAMA
Vsako strokovno delo je potrebno spremljati in
evalvirati. S spremljanjem in evalviranjem
obogatitvenega programa Spodbujanje razvoja
nadarjenih učencev OŠ Gustava Šiliha Velenje smo
želeli preveriti, ali so naši prijemi in program dela z
nadarjenimi učenci ustrezno izbrani in izdelani.
Izhajajoč iz spoznanj metodologije pedagoškega
raziskovanja je v razvijanje kurikula, v našem primeru
programa spodbujanja razvoja nadarjenih učencev,
potrebno vključiti racionalno evalvacijo (miselno,
teoretsko presojo o smiselnosti in ustreznosti programa)
in empirično evalvacijo (spremljanje ter kvantitativno
in kvalitativno vrednotenje programa, ki se izvaja).
V navedenih evalvacijah predvidoma sodelujejo tako
člani projektne skupine, koordinatorji, konzulenti pa
tudi učitelji, učenci, starši in zunanji sodelavci. Namen
evalvacije je jasno ugotoviti prednosti in pomanjkljivosti
programa, morebitne ovire, nevarnosti itd.
Racionalna evalvacija pomeni, da smo na podlagi —
racionalne presoje program dopolnjevali in spreminjali.
Vsa mnenja, stališča, sodbe, ocene, pripombe,
pomisleke, pobude in predloge smo analizirali in
sintetizirali ter oblikovali priporočila za dopolnitve
in spremembe programa.
Za empirično evalvacijo smo oblikovali merske
instrumente za opazovanje, ocenjevanje in spremljanje
izvajanja programa (anketne vprašalnike, ocenjevalne
lestvice ...).
Bistveni cilj evalvacije je postaviti racionalno
podlago za utemeljeno pričakovanje , da bo »novi«
program boljši od tistegaki smo ga imeli , pri čemer
učencem ne smemo prizadejati nobene škode.
(Sagadin, 1991).
>
UJ
o
O

2 2001 XXXII V )Z GOJA IN IZOBRAŽEVANJE
34
Racionalna evalvacija
V prvi fazi smo opravili racionalno in formativno
evalvacijo izhodišča projektne naloge in splošnih ciljev
ter opredelitve pojma nadarjenosti. V drugi fazi smo
oblikovali preliminarno obliko programa in izvedli
racionalno evalvacijo programa, analizo stanja,
racionalno evalvacijo ciljev, sredstev in pripomočkov,
kadrovskih resursov, sodelovanja staršev in povezovanja
z okoljem, organizacije del, racionalno evalvacijo vloge
koordinatorja dela z nadarjenimi ter racionalno
evalvacijo programa odkrivanja nadarjenih učencev.
Racionalna evalvacija programa je bila opravljena v
obliki izmenjave medsebojnih izkušenj, diskusije med
člani projektne skupine ter konzulenti ter v obliki pisnih
mnenj konzulentov o programu in priporočilih za
dopolnitve in spremembe programa.
m
M
<
te.
a.
N
Empirična evalvacija
Empirična evalvacija je bila sprotna - formativna in
končna - sumativna.
Izvajali smo jo z anketnimi vprašalniki za učitelje,
učence, koordinatorje, zunanje sodelavce in starše.
V projektni nalogi preizkušene in uporabljene merske
instrumente, kijih omenjam v nadaljevanju prispevka,
je mogoče dobiti pri avtorici prispevka.
Z empirično evalvacijo smo poskušali s pomočjo
merskih instrumentov odgovoriti na naslednja vprašanja:
Ali zastavljeni program zadovoljuje učenčeve specifične
potrebe in interese? Ali sta organizacija in vsebina
programa ustrezna? Ali so naloge vodje programa,
koordinatorja ter učiteljev jasno postavljene in
uresničene? Ali so prijemi, načini in metode dela v
programu ustrezni? Ali program spodbuja vsestranski
razvoj učencev? Ali učenci pridobivajo znanje na višjih
taksonomskih nivojih? Ali so se pojavile vidne
spremembe v vedenju teh učencev pri rednem šolskem
delu? Ali druženje v programu spodbuja učence k večji
dejavnosti in sodelovanju? Ali seje pri učencih pokazal
premik k oblikovanju notranje motivacije, ki jih bo
usmerjala k aktivnejšemu pristopu v življenju - k
aktivnemu in konstruktivnemu spopadanju s težavami in
problemi? Ali program spodbuja razvoj divergentnega
mišljenja otrok? Ali druženje v programu pripomore k
oblikovanju večje pripadnosti skupini in zaupanja med
člani skupine, k aktivnemu oblikovanju in vzdrževanju
kvalitetnih medosebnih odnosov? Ali učenci čutijo
psihološko in pedagoško podporo šolske svetovalne
službe? Ali obiskovanje programa vpliva na odločanje
za nadaljnjo izobraževalno oz. poklicno pot?
D
o
Empirična formativna evalvacija vsebine in ciljev
dejavnosti na razredni in predmetni stopnji
Projektna naloga je vsebovala dva programa -
program za razredno stopnjo in program za predmetno
stopnjo. Vsak programje sestavljen iz posameznih
dejavnosti. Dejavnost je zaključena celota, sestavljena
iz ene ali več učnih ur. Cilje posameznih dejavnosti
programa so sprotno spremljali in vrednotili učitelji,
učenci in zunanji sodelavci. Pri tem smo upoštevali
vsebino (kaj), instrumente (kako) ter roke za
preverjanje (kdaj).
Empirična formativna evalvacija je sprotna
evalvacija, kjer smo s pomočjo merskih instrumentov
preverjali dosežene cilje in rezultate posamezne
dejavnosti ter po potrebi dejavnosti dopolnili in
spremenili. Po vsaki posamezni dejavnosti so učitelji
od učencev in zunanjih sodelavcev pridobili s pomočjo
anketnih vprašalnikov povratno informacijo o izvedeni
dejavnosti. Namen sprotne evalvacije je bil ugotoviti
prednosti in pomanjkljivosti posamezne dejavnosti,
povratno informacijo učitelju mentorju od učencev
in zunanjih sodelavcev, kar je učitelju pomagalo pri
načrtovanju dejavnosti v prihodnje. Učitelji mentorji
so preverili ali so prijeme in teme dejavnosti za
nadarjene učence ustrezno izbrali in izdelali.
VSEBINA
Vsebino so preverjali učitelji mentorji, učenci in
zunanji sodelavci. Preverjali smo proces poučevanja in
proces učenja.
Proces poučevanja:
- kakšno je bilo začetno stanje (kakšno predznanje
so imeli učenci),
- kako je učitelj zadovoljen z izpeljano dejavnostjo
(kaj je bilo dobro, kaj se je izkazalo za manj dobro),
- ali so bili cilji doseženi (kateri in koliko),
- ali so bile uporabljene metode dela ustrezne ali ne,
- ali so se med potekom dejavnosti pojavile kakšne
težave ali ovire,
- kaj je zmotilo oz. kaj je spodbudilo proces,
- opažanja o učencih,
- vsa druga opažanja.
Proces učenja:
- mnenje učencev o dejavnosti,
- kaj je bilo učencem všeč in kaj ne,
- kaj je učence spodbudilo k sodelovanju,
- kaj so v tej dejavnosti novega slišali in se novega
naučili,
- ali česa niso razumeli,
- ali so imeli kakšne težave,
- ali jim je bil način dela v dejavnosti všeč.
INSTRUMENTI
Za pridobivanje potrebnih podatkov na razredni
stopnji smo uporabili merske instrumente:
- analiza učne ure,
- zapisovanje opažanj po posamezni dejavnosti,
- ocenjevalna lestvica za vrednotenje obogatitvene

35
VZGOJA IN IZOBRAŽEVAN JvE
2 2001 XXXII
dejavnosti za učence razredne stopnje,
- izdelki učencev.
Za pridobivanje potrebnih podatkov na predmetni
stopnji smo uporabili:
- anketni vprašalnik za vrednotenje obogatitvene
dejavnosti za učence predmetne stopnje,
- anketni vprašalnik za vrednotenje obogatitvene
dejavnosti za učitelje mentorje,
- anketni vprašalnik za zunanje sodelavce.
ROK
Na razredni stopnji so bile posamezne dejavnosti
izpeljane v eni učni uri ali pa v sklopu več učnih ur.
Če je bila dejavnost končana v eni učni uri, je učitelj
opravil analizo učne ure.
N/
Geje bila dejavnost izpeljana v več učnih urah je
učitelj opravil kratko analizo vsake učne ure posebej,
na koncu sklopa učnih ur pa je učitelj zapisal še opažanja.
Po vsaki dejavnosti so izpolnili ocenjevalno lestvico
za vrednotenje dejavnosti še učenci.
Na predmetni stopnji je bila vsaka dejavnost
sestavljena iz sklopa več učnih ur.
Po vsaki končani dejavnosti so učitelj mentor, učenci
in zunanji sodelavci izpolnili anketni vprašalnik.
Empirična sumativna evalvacija vsebine in ciljev
programa na razredni in predmetni stopnji
Po končanem izvajanju programa smo opravili
empirično sumativno evalvacijo. Podatke smo pridobili
od učiteljev mentorjev, učencev, razrednikov, zunanjih
sodelavcev in staršev.
Empirična sumativna evalvacija je končna evalvacija,
opravljena po koncu izvajanja programa, kjer smo
preverjali dosežene cilje programa in rezultate projektne
naloge ter primerjali začetno in končno stanje.
VSEBINA
Vsebino so preverjali učitelji mentorji, učenci,
razredniki, zunanji sodelavci in starši. Preverjali smo
enake vidike procesa poučevanja in procesa učenja kot
pri empirično formativni evalvaciji.
- anketni vprašalnik za vrednotenje obogatitvenega
programa za starše.
ROK
Podatke smo zbrali po končanem izvajanju
programa, junija 2000.
*
Primerjava začetnega in končnega stanja
VSEBINA
V preverjanju ciljev programa smo namenili večjo
pozornost ugotavljanju sprememb v razvoju učenčeve
motivacije in ustvarjalnosti. Za ugotavljanje sprememb
v razvoju učenčeve motivacije in ustvarjalnosti smo
preverjali stanje spremenljivk pred začetkom izvajanja
programa ter ob koncu izvajanja programa. Pred
začetkom izvajanja programa marca 1999 smo preverjali
stanje nadarjenih učencev 2., 4., 5., 6. in 7. razreda,
ob koncu izvajanja programa junija 2000 pa smo
ponovno preverili stanje nadarjenih učencev, ki so bili
v šolskem letu 1999/2000 zajeti v obogatitveni program.
INSTRUMENTI
- Ocenjevalna lestvica za oceno vedenjskih
značilnosti nadarjenih učencev, Ocenjevalna
lestvica je prirejena po Eisenberg & Epstein
(1982) (Davis A.G., Rimm S.B.: Education of
gifted and talente d, (4. ed.). Allyn and Bacon,
a Viacom Company, USA,1998, str. 97-102)
(prevod Brigita Kričaj Korelc)
Izbrala sem lestvico za merjenje učenčeve
motivacije in ustvarjalnosti.
m
m
M
<
ŽS£
ROK
Začetno stanje smo preverjali marca 1999, končno
stanje pa junija 2000.
N
POVZETKI POMEMBNEJŠIH UGOTOVITEV
EVALVACIJE NADSTANDARDNEGA —
OBOGATITVENEGA PROGRAMA
INSTRUMENTI
- anketni vprašalnik za vrednotenje obogatitvenega
programa za učitelje mentorje,
- anketni vprašalnik za vrednotenje obogatitvenega
programa za razrednike razredne in predmetne
stopnje,
- ocenjevalna lestvica za ocenjevanje obogatitve¬
nega programa za učence razredne stopnje,
- anketni vprašalnik za vrednotenje obogatitvenega
programa za učence predmetne stopnje,
- ocenjevalna lestvica za ocenjevanje
obogatitvenega programa za koordinatorje,
Po končanem izvajanju programa, junija 2000,
smo od učiteljev mentorjev, razrednikov, učencev,
zunanjih sodelavcev in staršev pridobili s pomočjo
anketnih vprašalnikov in ocenjevalnih lestvic
povratno informacijo o programu. Ugotovitve analiz
ocenjevalnih lestvic in vprašalnikov za vrednotenje
obogatitvenega programa razredne in predmetne
stopnje so smernice za nadaljnje izpopolnjevanje in
izvajanje programa.
Ker so dobljeni rezultati evalvacije zelo obširni in
kompleksni, v tem prispevku predstavljam le povzetke
pomembnejših ugotovitev.
>
Ul
s
a

2 2001 V'Z GOJA IN IZOBRAŽEVANJE
m
v
UCENCI
Dejavnosti obogatitvenega programa na razredni
stopnji je obiskovalo 13 učencev tretjih razredov
v
Osnovne šole Gustava Šiliha in podružnične šole
N/
Šentilj, to je 17 % populacije.
V program smo zajeli tudi 65 učencev predmetne
stopnje. Od tega je bilo 36 učencev 5. in 6. razreda,
to je 23 % populacije, ter 29 učencev 7. in 8. razreda
(20 % populacije).
Večina v program zajetih učencev razredne stopnje
je dejavnosti rada obiskovala, razen učenci iz
podružnične šole, ker je bilo to zanje novo, neznano
okolje. Učenci so ugotovili, da so bile dejavnosti
zanimive, da so se v njih naučili veliko novega,
zanimivega in uporabnega.
Pri dejavnosti jim je bilo najbolj všeč, da so se
veliko pogovarjali in samostojno ustvarjali, učili skozi
igro, svoje odgovore pa sami iskali po literaturi.
Poseben izziv je za imenovane učence pomenila javna
predstavitev njihovega dela in novi prijatelji v skupini.
Pri dejavnosti jih je motilo, da so morali preveč
pisati in razmišljati, daje bila dejavnost prekratka
ali je bil termin le-te prestavljen, da so bili nekateri
učenci preglasni in da so pogosto pozabljali doma
delovno gradivo.
Kar 81% učencev predmetne stopnje meni, da so
s programom izredno zadovoljni. Na 5-stopenjski
lestvici, kjer je naj višja ocena pet, so anketirani učenci
dodelili programu srednjo oceno 4,7.
Večina učencev se strinja z organizacijo dejavnosti,
kije potekala večinoma v dopoldanskem času.
Tako jim ostane dovolj časa za njihove popoldanske
aktivnosti (glasbena šola, športni treningi, druženje s
prijatelji), nekaj učencev pa je omenilo, da bi v
nasprotnem primeru imeli dvoje učnih vsebin na dan.
Učenci so si enotni, da jih dejavnost ni dodatno
obremenjevala ali celo ovirala pri šolskem delu,
manjkajočo učno snov pa so brez težav nadoknadili.
Nekaj učencev je celo napisalo, da so učno snov
N/
hitreje in z večjo odgovornostjo predelali. Ce pa bi se
morebiti pri katerem učencu izkazalo, da izpadle
učne snovi ne more v celoti nadomestiti, smo bili
koordinatorji dogovorjeni z učitelji, da bodo to snov
z učencem individualno obdelali. Vendar to nikoli ni
bilo potrebno.
Večina učencev seje v skupini odlično počutila.
Pri sodelovanju v programu so učenci v skupini
opazili naslednje:
Učenci so tudi navedli, da želijo sodelovati pri izbiri
tem in da jih množica vprašalnikov zelo moti, vendar
pa so bili s temo, organizacijo in načinom dela zelo
zadovoljni in ne bi ničesar spreminjali. Navedli so tudi,
da jih moti prevelika skupina, zaradi katere niso dobro
slišali in videli.
36
Več kot polovica anketirancev pa je prepričanih, da
jim bo obisk programa pomagal pri odločanju za
nadaljnje izobraževanje.
Še posebno so zanimiva opažanja udeležencev
programa glede učiteljev mentorjev. Učenci so od
njih dobili veliko novega znanja, spoznali pa so tudi
drugi vidik učitelja (npr. učitelj, ki med učenci velja
za zelo resnega, jih je zelo nasmejal). Najpomembnejša
lastnost, ki jo po njihovo mora imeti učitelj mentor
pri delu z nadarjenimi, je strpnost, komunikativnost
in fleksibilnost. Najmanj pa se jim zdi pomembna
izobrazba in ustvarjalnost.
Pri obisku inštitucije in zunanjih sodelavcih jim
je bilo všeč, da so strokovnjaki odgovarjali na vsa
njihova vprašanja, bili so prijazni in zanimivi, učencem
so se ob njih porodile ideje za izbiro poklica,
presenečeni pa so tudi bili, da so jim pri obisku
inštitucije dali darilo ali ponudili malico.
UČITELJI MENTORJI
Vsi učitelji mentorji na razredni stopnji so bili
zadovoljni z vsebino programa in delom učencev.
Po njihovem mnenju so učenci z zanimanjem spremljali
delo v dejavnostih, bili ustvarjalni, izvirni, inovativni...
V zvezi s tem so navedli naslednje:
- da jim je všeč enakovredna zastopanost spolov v
skupini,
- da so učenci zelo aktivno in kvalitetno sodelovali
ter da so se uspešno prilagodili novi skupini,
- bile so uporabljene ustrezne oblike in metode dela
in poseben užitek v praktičnih aktivnostih.
Učitelji so bili zadovoljni tudi z delom vodje
programa in koordinatorjem, saj so dobivali dovolj
informacij in so bili seznanjeni s potekom dela.
Predlagali pa so, da bi se celotna ekipa mentorjev
večkrat sestajala in si izmenjala informacije
in izkušnje.
Mentorji dejavnosti na predmetni stopnji so mnenja,
daje program odlično zasnovan, učenci pa so ga
zelo radi obiskovali. Mentorji so ocenili sodelovanje
skupine učencev v programu kot zelo zainteresirano,
nekonfliktno, aktivno in inovativno. Na enak način so
ocenili mentorji tudi svoj prispevek pri oblikovanju,
izpeljavi in sodelovanju v programu. Večina učiteljev
v nadaljnjem izvajanju načrtuje skrajšanje teoretičnega
dela ter razširitev dejavnosti v praktičnem delu in
pri obisku institucije oz. sodelovanju z zunanjimi
sodelavci. Prav tako bodo organizacijo dejavnosti
prilagodili številu učencev oz. število učencev
prilagodili dejavnosti (delitev skupine na dva dela).
Z organiziranostjo dejavnosti v dopoldanskem
času se večina učiteljev strinja in navajajo, da učencev
s takšno obliko dodatno ne obremenjujemo, da kljub
dejavnostim šolsko delo in znanje pri teh učencih

37
VZGOJA IN
2 2001 XXXII
ne trpi, hkrati pa so mnenja, daje koncentracija
učencev v dopoldanskem času večja.
RAZREDNIKI
Učitelji razredniki na razredni stopnji navajajo, da so
učenci v razredu radi pokazali svoje na novo pridobljeno
znanje, pri rednem delu niso imeli težav in zaradi
programa niso bili preobremenjeni.
Razredniki predmetne stopnje , katerih učenci so bili
vključeni v obogatitveni program so mnenja, daje
program odličen. Nekoliko drugače so ocenili samo
organizacijo programa. Polovica jih meni, daje prav,
da so dejavnosti organizirane v dopoldanskem času,
kar utemeljujejo:
- manjkajoče ure pouka učenci brez težav
nadoknadijo,
- v popoldanskem času so ti učenci tudi sicer
dovolj (preveč) obremenjeni,
- v dopoldanskem času so učenci bolj zbrani,
- izbrani učenci so bolj motivirani.
Druga polovica razrednikov se ne strinja s potekom
dejavnosti v dopoldanskem času, ker:
- preveč manjkajo pri rednem pouku,
- zamujajo razlago snovi,
- ker ne nadoknadijo zamujene snovi (vsaj ne vsi),
»neznanje« pa skušajo opravičiti z delom v dejav¬
nosti (nimajo nalog, niso seznanjeni s snovjo ...),
- ker glede na svoje sposobnosti lahko sodelujejo
v dejavnostih v popoldanskem času.
Učenci so pogosto pripovedovali o dejavnostih,
v katere so bili vključeni (še posebej astronomija,
premogovništvo, kemija v kopalnici...). Predstavili so
svoje delo sošolcem na razrednih urah, v dveh primerih
pa pri učni uri (referat pri uri zgodovine in fizike).
Razredniki menijo, da je za delo z nadarjenimi
najbolj potrebna učiteljeva ustvarjalnost, inteligentnost
in komunikativnost. Najmanj pa se jim zdi pomembna
izobrazba.
STARŠI
Iz odgovorov staršev učencev razredne stopnje je
razvidno, daje večina otrok z veseljem obiskovala
program.
Razlogov, s katerimi so utemeljevali pozitivne
odgovore, je več, in sicer:
- zaradi spoznavanja novih področij,
- ker ste stregli njegovi radovednosti,
- nova znanja podana na zanimiv način,
- skupina, v kateri ni vedenjsko motečih otrok,
- všeč mu je bilo praktično delo, manj pisanje
nalog,
- spoznal je nove prijatelje,
- pričakoval je novo znanje in nove prijeme v
načinu učenja,
IZOBRAŽEVAN
- način delaje drugačen in s tem bolj privlačen za
otroke,
- ker je bil program zanimiv.
Razlogi za negativne odgovore pa so prepričanja,
češ da so bili učenci premalo motivirani za delo in da
jim je bila tema dolgočasna.
Nobenega učenca sodelovanje v programu ni oviralo
pri šolskem delu.Vsi otroci so doma spregovorili o
dogajanjih pri dejavnostih. Staršem so se pohvalili s
pridobljenim znanjem in dosego zastavljenih ciljev.
Večina staršev meni, daje sodelovanje v programu
pozitivno vplivalo na otroka, saj širi obzorje in bogati
znanje, kar dodatno motivira otroka za delo in učenje.
Starši so opazili spremembe v vedenju otrok saj so le-ti
pokazali izjemno zanimanje in navdušenje za vsebine
obogatitvenega programa, pokazali pa so tudi bolj
»odgovoren« odnos do elektrike.
Iz rezultatov evalvacije je razvidno, da so po mnenju
staršev prednosti programa:
- da so se otroci tako zgodaj seznanili z elektriko
in električnimi napravami,
- da so otroci motivirani za dodatno delo, delo jim
je bila tudi zabava,
- da je bilo vključenih veliko različnih mentoijev,
- da so otroci zaposleni in da jih spodbujamo k
nadaljnjemu učenju,
Kot pomanjkljivost pa:
- program bi lahko zastavili bolj individualizirano,
glede na željo otroka, da bi sami iskali rešitve
problemov,
- tema o elektriki ni ravno pravšnja za te otroke.
Starši pa so dodali tudi svoja opažanja, pripombe,
želje in predloge, in sicer želijo, da se izbere tema,
primerna in zanimiva za desetletnike, da bi opravili še
več poskusov ter da bi bilo več dela na terenu. Pohvalili
so tudi učiteljski tim, kije neposredno delal z učenci.
Vsi starši učencev predmetne stopnje so bili enotni,
da so njihovi otroci z veseljem obiskovali obogatitveni
program. Kot razlog so navajali predvsem zanimive
dejavnosti, pri katerih so učenci spoznali veliko novega
in poučnega. Poleg tega pa jim je ta program popestril
redno šolsko delo.
Od staršev smo želeli tudi izvedeti ali je obiskovanje
programa njihovega otroka preveč obremenjevalo in ga
morebiti oviralo pri šolskem delu.
Večina staršev je otroku pri delu pomagala v obliki
nasvetov, dodatnih razlag in pojasnil, pa tudi s
spodbudami. Z otrokom pa so sodelovali tudi pri
opravljanju nalog, npr. izdelavi izdelka. Starši so
mnenja, daje otrok z obiskovanjem programa pridobil
mnogo dodatnega znanja, hkrati pa mu je to omogočilo
tudi prenos znanja v redno šolsko delo. Menijo, da
program razvija samostojnost, spodbuja radovednost,
vpliva tudi na razvoj delovnih navad in vztrajnosti.

2 2001
XXXII V Z GOJA IN IZOBRAŽEVANJE
38
Nekateri pa so odgovorili, da pomaga oblikovati
osebnost, hkrati pa vzpostaviti nov, drugačen odnos z
učiteljem.
Starši pa so bili presenečeni tudi nad tem, da so
njihovi otroci zelo veliko pripovedovali o delu in se
želeli o tem pogovarjati.
V programu je nekatere starše motilo le odpadanje
pouka in so predlagali, da bi del dejavnosti potekal
zunaj pouka.
Na koncu anketnega vprašalnika so starši izrazili
veliko priznanje, da spodbujamo razvoj nadarjenosti
njihovih otrok.
ZUNANJI SODELAVCI
Zunanji sodelavci so vsi zelo pozitivno ocenili naš
program. V naši skupini so se vsi počutili dobro.
Ocenjujejo, da so učenci poglobljeno in podrobno
pridobivali podano znanje in da so dobro sodelovali.
Pri delu jih je motila prevelika skupina, sicer pa so
vsi pripravljeni sodelovati tudi v prihodnje.
UGOTOVITVE PRIMERJAVE ZAČETNEGA IN
KONČNEGA STANJA
68,42 % nadarjenih učencev je bilo na lestvici za
merjenje učenčeve ustvarjalnosti (Ocenjevalna lestvica
za oceno vedenjskih značilnosti nadarjenih učencev -
Eisenberg & Epstein 1982) po zaključku izvajanja
obogatitvenega programa ocenjenih višje kot pred
začetkom izvajanja programa. Na lestvici za merjenje
učenčeve motivacije pa je bilo ob zaključku izvajanja
programa višje ocenjenih 52,63 % nadarjenih učencev.
Kljub temu da razlike v ocenah začetnega in končnega
ocenjevanja niso statistično pomembne, pa so rezultati
spodbudni, saj kažejo pozitivni trend v razvoju
ustvarjalnosti in motivacije v obogatitveni program
vključenih nadarjenih učencev. Gotovo bo razvoj
ustvarjalnosti in motivacije s kontinuiranim in
js| longitudinalnim vključevanjem nadarjenih učencev v
obogatitveni program še izrazitejši.
ae
SKLEPI, POMEMBNI ZA NADALJNJE
IZVAJANJE PROGRAMA
O Menimo, daje program dela z nadarjenimi
učenci, ki smo ga razvili na Osnovni šoli
v
Gustava Šiliha Velenje, ena od možnih oblik dela
z nadarjenimi učenci, kije prilagojena populaciji,
možnostim, življenju in delu na osnovnih šolah
v Sloveniji. Program vidimo kot možen prispevek
k oblikovanju nacionalnega programa dela z
nadarjenimi učenci in kot obogatitev prizadevanj
slovenskih šol pri skrbi za razvoj nadarjenih
učencev.
O Močna področja programa , ki smo ga razvili,
so predvsem:
- Dejavnosti izvajamo v dopoldanskem času
(v času pouka). V ta namen smo pregledali
rezultate raziskovalne naloge Rebeke Gmajner
(1998) Prosti čas - kako ga preživljajo
osnovnošolci v Velenju. Predvsem nas je
zanimal obseg popoldanskih zunajšolskih
dejavnosti učencev. V nalogi je avtorica potrdila
naše domneve, da so učenci z višjim učnim
uspehom (ti so tudi najbolj vključeni v program
spodbujanja razvoja nadarjenih učencev)
vključeni v številne šolske in zunajšolske
dejavnosti (nekateri v 8, 9 ali celo več).
Svoj prosti čas zapolnijo z dejavnostmi in
vsebinami, ki pripomorejo k izobraževanju
ter bogatenju in razvijanju njihove osebnosti
(dodatni pouk, logika, jezikovne šole, glasbena
šola ...), medtem ko učenci z nižjim učnim
uspehom dajejo prednost počitku, sprostitvi
in zabavi. Učenci z višjim učnim uspehom
večinoma ocenjujejo, da jim primanjkuje
prostega časa. Rezultati raziskave potrjujejo
naše prepričanje, da bi izvajanje programa v
popoldanskem času ali v soboto predstavljalo
za učence dodatno obremenitev v smislu
časovne stiske in pomanjkanja prostega časa.
Tako učenci kot učitelji so zadovoljni, da
potekajo dejavnosti v dopoldanskem času.
Učenci so izrazili željo, da dejavnosti ne bi
potekale ob petkih ter pred prazniki oz.
počitnicami.
- V program so zajeti učenci razredne in
predmetne stopnje.
- Močno sodelovanje z zunanjimi strokovnimi
sodelavci. V letih dela z nadarjenimi učenci smo
sodelovali z enajstimi različnimi strokovnimi
inštitucijami. Sodelovanje je bilo zelo dobro.
- Odpiranje šole navzven ter povezovanje s širšo
lokalno skupnostjo.
- Sistematična in strokovna identifikacija
nadarjenih učencev.
- Timsko sodelovanje učiteljev mentorjev,
koordinatorjev za delo z nadarjenimi učenci,
šolske svetovalne službe in vodstvom šole.
- Kvalitetno spremljanje in evalvacija programa.
O Iz ugotovitev analiz anketnih vprašalnikov je
razvidno, da smo dosegli zastavljene cilje
programa, program so pozitivno ocenili učenci,
učitelji, zunanji sodelavci in starši.
Glavne skupne ugotovitve učencev, učiteljev
mentorjev, razrednikov in staršev so:
- z vsebino programa so vsi zadovoljni,

VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJ
2001 XXXII
- večina se strinja z organizacijo dejavnosti v
dopoldanskem času,
- strinjajo se, da so učenci radi obiskovali progam,
- obiskovanje programa ni obremenjevalo
učencev in jih ni oviralo pri šolskem delu,
- učenci so pridobili in poglobili znanje na
zanimiv in zabaven način,
- učenci so aktivno, zainteresirano in
ustvarjalno sodelovali pri dejavnostih,
- nova spoznanja so predstavili sošolcem,
vendar večje aktivnosti in sodelovanja pri
rednem pouku od teh učencev ni bilo zaznati,
- sodelovanje v programu pri učencih razvija
samostojnost, radovednost, samozavest in
vpliva na oblikovanje njihove osebnosti,
- učencem se ni spremenil socialni status v
razredu,
- vsi pozitivno ocenjujejo delo koordinatorjev in
šolske svetovalne službe.
O Učitelji in učenci predmetne stopnje so opozorili,
daje potrebno v prihodnje upoštevati ne le načelo
prostovoljnosti pri vključitvi nadarjenih učencev
v program, temveč tudi načelo izbirnosti.
Sedanja ponudba dejavnosti je zelo raznolika -
družboslovna in naravoslovna. Nekateri učenci,
zajeti v program, se vidijo izključno v naravo¬
slovnih dejavnostih, drugi zgolj v družboslovnih.
Zaradi tega seje izkazalo, da se določeni učenci
pri nekaterih dejavnostih dolgočasijo, manj
kvalitetno sodelujejo, večje disciplinskih težav
ter nevestnosti pri opravljanju nalog. Učenci so
izrazili željo, da bi lahko sami izbirali dejavnosti,
v katerih bodo sodelovali. V prihodnje bomo
upoštevali tudi to in program izpopolnili tako,
da bomo učencem ponudili 8-10 dejavnosti,
od katerih jih bodo sami izbrali pet.
O Učitelji opozarjajo, da sta skupini nadarjenih
učencev na predmetni stopnji preveliki in da
se v tako veliki skupini težko dela, prav tako
se zaradi tega občasno pojavijo disciplinske
težave. Če sta nam organizacija in finančna
sredstva dopuščali, smo učence delili v dve
skupini, vendar to vedno ni bilo mogoče.
O Na razredni stopnji moramo organizacijsko rešiti
problem vključevanja učencev podružnične šole.
Ti učenci niso z veseljem prihajali k dejavnostim
na centralno šolo. Ustrezno bi bilo izvajati
program in spodbujati njihov razvoj v domačem,
znanem okolju, torej na podružnični šoli.
O Pri izpeljavi programa smo imeli velike težave
zaradi pomanjkanja denarja. Projektna naloga je
namreč zastavljena tako, da pri vsaki dejavnosti
sodelujemo z zunanjimi strokovnjaki ali s
strokovnimi institucijami, ki pa niso vedno
pripravljene svojega znanja in storitev dati
brezplačno. Zagotovljena denarna sredstva
so bila veliko prenizka, zato smo in bomo
morali za nadaljnje izvajanje programa kakor
tudi za predstavitev projekta širši javnosti
poiskati sponzorje. Ta dodatna skrb je vse
sodelavce demotivirala in na trenutke odvračala
pozornost od strokovnovsebinskega dela programa.
LITERATURA IN VIRI
Bezič, T., Strmčnik, F., Ferbežer, I., Jauševec, N., Dobnik, B.,
Artač, J., Bragato, S., Nanut Brovč, N., Pahor, N., Skrt
N/
Leban, N.: Nadarjeni, sola, šolsko svetovalno delo. ZRSS,
Ljubljana, 1998.
Bezič, T.: Spodbujanje razvoja nadarjenih učencev v osnovni
šoli. Interno gradivo ZRSŠ, 1999.
Bezič, T. et al.: Spodbujanje razvoja nadarjenih učencev osnov¬
ne šole 1998-2000. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2001.
Davis, A.G., Rimm S. B.: Education ofgifted and talented,
(4. ed.). Allyn and Bacon, a Viacom Company,
USA,1998, str. 97-102, 389-413, 434.
Ferbežer, I.: Osebnostno svetovanje nadarjeni in talentirani
mladini. Posvetovanje psihologov Slovenije: Portorož,
november 1979, Ljubljana 1980.
Ferbežer, I.: Priporočila sveta Evrope o izobraževanju nadar¬
jenih otrok. Vzgoja in izobraževanje, št. 1, 1997, str. 45.
Ferbežer, L: Evalvacija učnih programov za nadarjene
učence. Pedagoška obzorja, št. 1-2, 1997, str. 20-27.
Gmajner, R.: Prosti čas - kako ga preživljajo osnovnošolci
(od 9. do 15.leta ) v Velenju. Mladi raziskovalci za razvoj
V' v
občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki: Raziskovalna
naloga, Velenje, 1998.
http ://www. sp. uconn. edu/nrcgt/sem/semart04. html
Renzulli, J.: A practical system for identifying gifted and
talented students. The national research centre on the
gifted and talented, University of Connecticut.
Lamovec, T.: Priročnik za psihologijo: Motivacija in emocije.
Filozofska fakulteta, Ljubljana, 1988.
Nacionalni kurikularni svet: Odkrivanje in delo z nadarjenimi
učenci. Pedagoška obzorja, št. 5-6, 1998, str. 276-285.
Sagadin, J.: Razprave iz pedagoške metodologije. Filozofska
fakulteta, Ljubljana, 1991.
Vprašalniki, ki so nastali v nrmen evalvacije programov dela
v v
z nadarjenimi učenci na OS Gustava Šiliha Velenje ter
ostalih šolah, ki so vključene v projekt.