JURSKI UST let. i3 mesec — > 12 lir, za pol Leto II. Štev. 7 :: Upravništvo in uredništvo :: V GORICI CORSO VERDI ŠT. 37 utež .l.io. julij 1923 :: Rokopisi se ne vračajo :: VSEBINA. ČITATELJEM! Kustja: Zunanji vinski trg. Č.: »Gospodarski list« je pridobil to leto Rdečica pri prašičih. Ing. A. Podgornik: precej na ugledu, kar pa listu nikakor ne Mlečnost krav. R.: Gnojite travnikom, zadostuje. Potrebno je, da list širite in da M. Kovačič: Razbarvanje vina (eponit). mu pridobivate novih naročnikov, ker Just Ušaj: O čebelni paši. R. Pazite na edino tako bo list dobro uspeval. Ured* po toči poškodovane trte. Ne ruvajte fi* ništvo bo poskrbelo, da si pridobi novih žola s koreninami. U.: O zalivanju vrt* sotrudnikov in da zdrži list vsaj na se* nin. Alojzij Bajec: Knjigovodski tečaj, danji višini. R.: Zadružna disciplina. Tržni pregled. ČEBELARJEM! Kako je po deželi: Tolminsko; Vrtojba; Opazili ste, da nimate letos v listu Rihenberk. Vprašanja in odgovori. Go* svojega kotička. Ki to krivda lista. Ured* spodarska navodila za julij. ništvo je pripravljeno drage volje odsto* LISTNICA UREDNIŠTVA. piti Vam dve, tri pa tudi štiri strani lista. F. F. Vašega članka nismo priobčili, DoPisuite- lis* je vedno na razpolago, a ga ob priliki uporabimo. V Vašem do* VINSKA KLET. pisu obljubljenega poročila do danes bodoče Vinarske Zveze pridobiva vedno nismo prejeli, a ga zelo želimo. Prosimo več odjemalcev, ki so s kakovostjo vina tudi za nadaljnje prispevke. in s cenami zelo zadovoljni. Kupujte N. N. Prosimo za točen Vaš naslov, vino le v Gorici via Mameli št. 8 (poleg Doposlano priobčimo. stare gimnazije). — Poskusite! J. V. Odgovor na Vaše vprašanje je v listu v članku našega odličnega stro* kovnjaka in živinozdravnika Č. Sotrudnike prosi urednik prav vljud* no, da mu dopošljejo gradivo do 26. ju* lija. LISTNICA UPRAVE. LIST. Zeleh smo izdati list 1. julija, kar se ŠIRITE »GOSPODARSKI nam pa vsled stavke stavcev v goriških OKR. POSOJILNICA V KANALU tiskarnah ni posrečilo, in se je list vrhu bo imela dne 29. julija t. 1. svoj tega še za par dni zakasnil. redni občni zbor Kdor ni plačal naročnine za drugo po § 30—36 društvenih pravil v svojih polovico leta ne dobi več avgustove štc* prostorih ob 3. uri popoldne, vilke. K obilni udeležbi vabi odbor. Inserirajte v ..Gospodarkem Listu" Sadna letina v Tirolu bo po sedanjih vesteh pod srednjo letino. Edino hruške kažejo splošno dobro. Seveda bo tudi letos v nekaterih krajih Izborna letina, v drugih pa zelo slaba. Uspeh različnih sredstev proti zajedavcem je zelo velik, posebno se je obneslo zimsko škropljenje z raztopnino žvepla in apna, pomladno škropljenje s tobačnim izvlečkom je bilo nekoliko prepozno, vsled česar so se razpasle listne uši, ki so po* vzročiie v mnogih krajih ogromno škodo. CENA OGLASOM: 1 stran 100 L. 7, » 60 7« - 40 , ll 7^ I 8 » '> Za objavo v 2 št. 5% popusta, v 3 št. 10% v 6 št. 20 °/0 celo leto 30 % popusta. JOSIP KERŠEVANI, mehanik in puškar m-m- v Gorici, Stolni trg 9 -m™ naznanja si. občinstvu da mu je na novo došla velika množina blaga na svetovno znanih tovarn. Novo došlo blago prodajam po jako znižanih cenah. Na pr. šivalne stroje Orig. Mundlos, Pfaff, Gritzner, Adler, Neuman, flfrana in Winselmann. Posebno opozarjam cenj. šivilje in neveste na strokovni poduk za umetno vezanje, in krpanje, katerega dajam brezplačno. Dvokolesa: Orig. Puch, Orig. Stiria. Orig. Start, Waffenrad, Regent, Kosmos, Helical in mala motorna kolesa. Velika izbira pušk, samokresov, patron, dinamitnih patron, smodnik za razstreljevanje kamnov in za lovce, ter potrebščine za zgoraj omenjene premete. Larina delavnica in popravljalnica Stolni trg. štev 3. Z jamstvom prodajam šivalne stroje, dvokolesa in puške tudi na mesečne obroke Za točno, solidno postrežbo in konkurenčno ceno jamči JOSIP KERŠEVANI, mehanik in puSkar. ..... —mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm—mmmmmmmmmmim-mmmmm—mmmmmmmmmmm Živinorejci! Sedaj je čas, da si zagotovite TOMAŽEVO ŽLINDRO in KALIJEVO SOL za jesensko gnojenje travnikov. Naročite obe gnojili pri domači zadrugi ali hranilnici, v Gorici pa pri Zadružni Zvezi. Corso Gius. Verdi 37 (v lastnem poslopju nasproti Centralu), kamor se je preselila. GOSPODARSKI LIST List izhaja enkrat na mesec — teto II Štev 7 :: Upravništvo in uredništvo :: List izhaja enkrat na mesec — Stane za celo leto 12 lir, za pol Leto II. Štev. 7 j :: Upravništvo in uredništvo :: V GORICI CORSO VERDI ŠT. 37 leta 6 1., posamezna številka 1 liro. Julij 1923 :: Rokopisi se ne vračajo :: Zunanji vinski trg. Na podlagi različnih virov, pred* vsem italijanskih, posebno na podlagi podatkov, ki jih je zbrala velika ita> lijanska eksportna tvrdka Bratje Bees caro iz Acqui (Pijemont), obeloda« njenih v listu «L'Italia vinieola ed agraria« podajamo v naslednjem oris vinskega trga v onih državah, ki bi mogle priti vpoštev za italijanska in naša vina. Jugoslavija, Ko to pišemo, se vrše v Rimu trgovska pogajanja med Itaijo in Jugoslavijo. Naše ljudstvo je izrazilo željo, ki je bila tiudi sporočena na merodajna mesta, da bi Italija zahtevala od Jugoslavije carine prost uvoz 250.000 hi vina iz naše pokrajine, to je iz Istre, Krasa in Goriške. Mogoče1 je da bo Italija to točko Jugoslaviji vsilila, drugo vprašanje pa je, kako se bo ta točka izpolnila. V splošnem so v Jugoslaviji vinske cene mnogo nižje, kot pri nas in to v kleti. Vsled tega so tam vsi vitiorejci proti uvozu vin in za visoko uvozno carino ter za po polno opustitev izvozne carine. Jugoslavija ima sicer trgovsko pogodbo s Čeho-slovaško, glasom katere more izvoziti tja pod zelo ugodnimi pogoji 150.000 hi vina, izvoziti pa te količine ne more,'ker so celo cene v Jugoslaviji za čehoslovaški trg previsoke, kjer gospodari ogrsko vino. Uvoz našega vina v Jugoslavijo torej danes ni mogoč vsaj ne v velikih količinah, v malih bi bil pa gotovo mogoč, ker ima naše vino tam mnogo svojih starih prija* teljev. Mogoče se pa bodo tržne razmere spremenile. Iz Italije se uvaža tudi danes v Jugoslavijo nekaj špecijalitet, kot Chiantl, Vermuta in podobnih, a ne v veliki množini. V tem oziru prevladujejo francoska vina. Avstrija. Takoj po svetovni vojni je dosegel uvoz italijanskih vin v Avstrijo precejšnje številke, kakor je sploh zavzemala Italija v Avstriji glede uvoženega blaga prvo mesto. Cim bolj zgubljamo iz spomina vojne grozote, tem bolj pada italijanski uvoz v Avstrijo in tako je zavzemala Italija v let« 1922 komaj še sedmo mesto. Avstrija pridela premalo vina za svojo potrebo in zato ga uvaža precejšnje količine. V zadnjih letih je bil zavladan avstrijski trg od ogrskih vin, ki imajo dve veliki prednosti in sicer, da so prvič vsled nizke ogrske valute zelo po ceni in drugič, da so zelo blizu in niso prevozni stroški visoki. Tem prednostim se priključi še tretja in sicer ta, da je na Ogrskem skoraj vsa proizvodnja vina v rokah velikih posestnikov, ki imajo velike in dobro urejene moderne kleti in je kletarstvo brezhibno. Do* bro kletarjeno vino — četudi notranje manj vredno — pa napravi na kupca boljši vtis in je bolj privlačno koit močnejše, a slabše kletarjeno in gojeno. Visoke cene vina v notranjosti Italije — s posebnim ozirom na valuto — visoki prevozni stroški po italijanskih železnicah, nikake priprave na meji oziroma v ex-portnih točkah (Trst, Gorica, Videm, Trbiž — ker pred vojno ni bilo izvoza iz Italije v Avstrijo) ter visoka avstrijska u-vozna carina so onemogočale uvoz vina iz Italijo v Avstrijo. Par mesecev, predno je bila sklenjena italijansko - avstrijska pogodba, je bilo mogoče uvažati v Avstrijo iz Italije le visoko odstotno vino (nad 13% po Malligandu), a je to vino moralo plačati zelo visoko uvozno carino. Glasom trgovske pogodbe je Avstrija dovolila uvoz 50.000 hi navadnega vina in mošta iz onih italijanskih pokrajin, ki so pred vojno pripadale Avstriji proti uvozni carini 36 zlatih kron (okoli 130 lir) na hi ter splošen uvoz nad 13% vina proti enako visoki carini. To trgovski pogodbi je torej naši po-kraiinj (Goriški, Vidmu, Istri) pridržana pravica izvoziti v Avstrijo okoli 25.000 hi vina in ravnotoliko tudi mošta. Ali bomo to količino tudi res v Avstrijo uvozili je drugo vprašanje. Uvoz bi bil z ozirom na visoke cene v Avstriji vkljub vsoki avstrijski uvozni carini mogoč, a avstrijski trgovci hočejo imeti vsaj 100% dobička, kar so se naučili tedaj, ko je- avstrijska valuta tako naglo padala, da so nekateri trgovci kljub 100% dobičku in velikemu obratu vendar obubožali. Danes je avstrijska va* Iuta v splošnem precej stabilna, to se pravi, da napram zlatu ne menja svoje vrednosti. Trgovci pa imajo še vedno ono bolezen, da hočejo imeti tako visoke dobičke. Gotovo igrajo pri možnosti izvoza precejšnjo vlogo tudi cene in se je bati, da bo 13% vino iz starih pokrajin sorazmerno bolj po ceni kot naše, in da zato naša pokrajina sploh ne bo izvozila po pogodbi dovoljene količine. Tirolci bodo njim določeno količino — enaka, kot naša — gotovo izvozili, ker je na Tirolskem vino, posebno pa belo mnogo bolj po ceni, kot naše. Čehoslovaška. Glasom italijansko-čehoslovaške trgov* ske pogodbe more Italija uvoziti v Čehoslo-vaško 110.000 hi vina, katerega uvoz pa je vsled visoke uvozne carine, visokih pre* voznih stroškov, visokih čehoslovaških davkov, nemogoč. Trg navadnega vina obvlada Ogrska, ki ima tu iste prednosti, kot so bile navedene za Avstrijo. Trgovska pogodba med Italijo in Če-hoslovaško je glede vina le na papirju, rav* no tako kot pogodba med Jugoslavijo in Čehoslovaško. Iz Italije v Čehoslovaško ni niti mogoč uvoz italijanskih špecijalitet, ker so tam italijanska vina zgubila kredit in ker znajo Ogri in Čehi vse špecijalitete izborno ponarejevati in prodajati za pristne. Koncem koncev pa je vse eno, - ali je ta špecijaliteta v resnici od tu ali od tam, samo, da ima ista svojstva. Izvoz naših vin je na Čehoslovaško v danih razmerah popolnoma izključen. Švica. Naša vina v Švico niso šla; poskusi Lansko leto so rodili vse kaj drugega kot upanje, da bo izvoz mogoč. Iz Italje se je izvažalo v Švico letno precejšnje količine navadnega vina in imajo italjanski vinski trgovci tam mnogo podružnic in agencij. Lansko leto je pridelala Švica po poročilih švicarskega kmetskega tajništva nad 600.000 hi vina ali 30% nad povprečno letino. Vsled tega je letos uvoz vina v Švico za mnogo nižji kot druga leta. Vsled tega dejstva trpijo mnogo pred- vsem italjanski izvozniki, katerim odzima* jo mesta vedno bolj in bolj španski vinski trgovci, ki razpolagajo z izbornimi vini in po nizki ceni. Španska uvozi v Švico skoraj toliko vina, kot Francija in Italija — sosedi Švice — skupaj. Celo ogrska vina sc si znala v Švici priboriti precej odlično mesto, seveda vsled nizke valute. Druge države. Druge države so glede uvoza naših vin popolnoma brezpomembne in bodo še dolgo, ker si ne moremo privoščiti enega agenta, ki bi te države prepotoval oborožen z vzorci, denarjem, priporočili in sposobnostjo. Obupati pa ne smemo. Italjanska vina čutijo po vseh državah zelo veliko konkurenco od strani španskih In francoskih vin in to tudi italjanske špe-cijalitete kot n. pr. Chianti, Maršala, Vermut, Asti spiumanti (šumeča) itd. Razmere so v teh državah sledeče: Angleška: Anglež je komoden človek glede konsuma, in zato vina ne išče okoli po svetu, temveč doma. Francoska in španska vinska trgovina nudi v tem oziru Angležu vse ugodnosti in zato pije Anglež francoska in španska vina, akoravno bi mogla imeti tudi italjanska tam dober trg. Anglež gleda v trgovskem oziru tudi mnogo na to, kar imenujemo trgovsko kulant-nost in najmanjša napaka v tem oziru zbudi v Angležu stud ih je z njim v bodočnosti vsaka trgovina nemogoča. Irska uvaža od italjanskih vin le Chianti in Maršala, drugače pije francoska vina, a ne v veliki množim. Danska ne pridela nobenega vina In uvoz je prost. Te prostosti se poslužujejo v izdatni meri Portugalci, Španci in posebno Francozi. Italjani upajo posebno z be* limi vini zavladati danski trg, kjer so bila prej udomačena renska vina, glede črnih pa niti nočejo začeti konkurenčnega boja s Francozi. Isto velja tudi glede špecijalitet. ker obvlada francoski Bordeaux popolnoma danski trg. Norveška tudi nima lastnega vina, je. pa tam zelo razširjeno protialkoholno gibanje. Vino je v Norveški državni monopol. Tja uvaža vino Španska, ki je dosegla dovoljenje za uvoz gotove količine vina na ta način, da je bojkotirala norveško polenovko (štokviš-bakala). Isto nameravajo Italjani. Na Švedskem so približno enake razmere. Vino je monopol, država je kupuje v Španiji in v Franciji. Uvoz je majhen, v le* tu 1922. 300 vagonov. V Nemčijo izvažajo vino Francozi iz Alzacije-Lorene. V Nemčiji dobite danes le malenkost italjanskega vermuta. V Francijo uvoz ni mogoč, ker je Francija pridelala v letu 1922. nič manj, kot 79 miljonov hi vina, dvakrat toliko kot Italija. Na Poljsko se uvažajo ogrska in fran* coska vina, uvozna carina je zelo visoka. Pred vojno so pili v današnji Poljski italjanski vermut, danes pa ogrski in posebno francoski, ki se vtihotaplja tja v celih va= gonih Srez carine kot diplomatska prtlja« ga. (L’Italia vinicola ed agricola!) V Rusiji je bil ustanovljen s pomočjo nemškega kapitala Vinarski sindakat za uvoz vina, ki pa deluje dosedaj omejeno, vendar pa pijejo v komunistični Rusiji šampanjca in druga šumeča vina. Rusija more povečati svojo proizvodnjo vina na tako višino, kot hoče. V Baltiških državah obvlada Francija celotni ondotni vinski trg, ki je z vsemi navedenimi državami že zaključila primerne trgovske pogodbe in hoče posebno Re-val izrabiti kot izvozno točko za v Rusijo. Reval je najvažnejše mesto za trgovino Zahtevajo od vlade, da podpira vinorejo Rusije in zato Francija tam pripravlja pri sklepanju trgovskih pogodb z različnl-ogromna skladišča, tudi za vino. mi državami, a vedo, da to, mnogo ne po* Belgijci je uvozila leta 1922. za 157 mi- maga ter se hočejo združiti v močan ex-Ijonov frankov vina in sicer za 117 iz Fran- portni sindakat. Z vstrajnim delom in po-cije, 21 iz Španske in za nekaj manj kot 3 žrtvovalnostjo bodo gotovo mnogo dosegli, iz Italije, največ vermuta. Podobne razme- jn m[o Qojiti moramo dobro trto, zdru-re so tudi v Nizozemski. žiti se v vinskih zadrugah, iste v močni Italjanski vinski trgovci uvidevajo, da zVezi, a ne takoj pri začetku obupati, ker se jim povsod zapirajo vrata, nekaj vsled ^rucj in delu morata roditi uspeh, trgovske brezbrižnosti, največ pa vsled po* manjkanja primerne trgovske organizacije. ing. Rastja. Rdečica pri prašičih. Med boleznimi, ki razsajajo med pra- po pravici prestrašeni tudi poscstrrikbso-šiči je poleg svinjske kuge gotovo naj- sedje, vsaj vedo, da se ta bolezen prav hi* nevarnejša in najškodljivejša rdečica, tro širi in zanese v sosedne svinjake, ker Kakšna škoda je pač posebno pri današ* je močno nalezljiva, njih cenah prašičjega mesa in prašičje Prašič zboli navadno vsled tega, ker masti, ako skrbnemu .gospodarju njegovi je pojedel ali pa popil tako stvar, na kateri prašički ravno takrat, ko najlepše rastejo je bila kužna snov, to so posebne glivice in se najboljše razvijajo, kar nenadoma (bacili), ki napravljajo v prašičjem telesu obole na rdečiči in po vrsti poginejo. Taki rdečico. Te kužne snovi se prav lahko primeri niso redki, kajti rdečica je dan- prenašajo iz kraja v kraj in se hitro mno-danes skoro po vsej Evropi razširjena in že in razširjajo. V kraj, ki še ni bil okužen pri nas je celo nekaj krajev, v katerih po- z rdečico, prineso dostikrat bolezen prašič -gine vsako leto polovica ali celo dve tre- ki, ki so bili kupljeni v krajiu, kjer je po-tjini vseh prašičkov, ako niso bili cepljeni gosto rdečica. Za prenašanje so posebno proti tej nevarni bolezni. Strah gospoda- nevarni prašičji sejmi, kjer kupci navad* ijev pred to boleznijo je torej povsem n0 ne morejo dognati, če so prašiči na upravičen, vsaj se prav često pripeti, da sejmu iz zdravega ali iz okuženega kra* ima gospodar, ki redi lepo število krasnih ja_ Rdečico in pa tudi druge prašičje ku-prašičkov, v par dnevih svoje svinjake žne bolezni, prenašajo tudi trgovci in pre-prazne ravno vsled rdečice. kupčevalci s prašiči, potem mesarji, po- Rdečica nastopa najbolj v vročib po- sebno pa rezarji, kateri pr, svojem poslu letnih mesecih, torej v juliju, avaustu, po- (rezanju, kastriranju, ^pbanjn niso sebno hudo pa večkrat še v septembra; dovolj snažni, ne e,st,jo dovolj svojih rok, v zimskih mesecih se pojavi le redkoke- obleke, čevljev in rezal,,esra orodja, s tedaj in to navadno le v onih krajih, kjer terim preneso lahko kužno ® narav-je že po leti močno razsajala. Kadar se nost v meso ,n ri z r ve - , prikaže rdečica pri enem posestniku, so teka je potrebno, da paz, eospodar na to. da rezar predno začne svoje delo, dobro na rdečici? 2e poprej smo rekli, da na-razkuži (desinficira) orodje in roke. Ako stopi ta. bolezen takoj spočetka zelo silno je treba prašiče, ki obolijo na rdečici v sili in da zgubi prašič ves tek (apetit) in zato zaklati, mora se vso kri in vse odpadke od mu ne bo lahko dajati zdravila skozi go-cbolelega prašiča skrbno odstraniti, ker bec; če bi pa se tudi posrečilo zdravila IX) takih stvareh se bolezen najlažje širi. Rdečica napade najrajše prašiče v starosti od 3 mesecev do enega leta; pujski obole le rekdokedaj in tudi starejši prašiči so precej varni pred tem obolenjem. Bolj varni pred fdečico so tudi na* vadni kmečki utrjeni prašiči, kakor pa prašiči plemenitih (n. pr. angleških) pa* sem. Prašič, ki oboli na rdečici, preneha nenadoma jesti, nič več ne rije in ne teka okoli, zarije se v steljo, postane neobčutljiv in čisto top; ako merimo njegovo telesno toploto, vidimo da se je zvišala na 40°, 41° ali celo do 42"; ta vročina traja toliko časa, da se stanje ali znatno zboljša ali pa da žival pogine. V začetku bolezni je prašič precej zaprt, pozneje .pa dobi drisko. V drugem dnevu bolezni dobi ži* val že tiste rdeče lise in maroge po telesu, od katerih je dobila rdečica svoje ime; te lise se pojavijo najbolj po trebuhu, po no* tranji strani nog, dostikrat tudi na vratu in ušesih ter so spočetka živo rdeče, pozneje pa vedno bolj temne. V posebno hudih slučajih dobi žival veliko slabost v zadnjem delu telesa, postane temnomodra in prične težko dihati, kar je znamenje, da je udarila bolezen tudi na pljuča in da je smrt blizu. Smrt nastopi včasih že prvi dan, navadno pa še le tretji ali četrti dan in le redkokedaj pozneje. Ako bolezen ni prehuda, pokaže se zboljšanje že drugi ali tretji dan navadno s tem, da se telesna toplota nekoliko zniža, da ni žival več tako topa in do vzame nekoliko hrane. Kaj pa storimo ako nam prašič oboli spraviti v žival, moramo vendar pomisliti, da zdravila potrebujejo veliko časa, pred* no zadostno učinkujejo. Mi pa ne smemo zgubljati časa pri tako hitri in nevarni bolezni. Dobro je pač, če damo živali, ki je s početka večkrat precej zaprta, odvajalno sredstvo h. pr. oije, grenko ali še boljše bljuvalno sol, ker te stvari spravijo precej kužnih stvari iz želodca in črev. boljše je pa če žival pridno polivamo z mrzlo vodo ali jo pokrivamo z mokrimi cunjami, da zmanjšamo s tem visoko telesno vročino. Najboljše pa je vedno, ako pokličemo urno živinozdravnika, da nam cepi obolelo žival. Za cepljenje prašičev se dobijo sedaj že tako dobra zdravila (serum), da je mogoče rešiti večino tudi močno obolelih prašičev, ako se jih cepi takoj s početka bolezni. Na vsak način je pa treba poskrbeti, da se hitro cepijo zasilno vsi tisti prašički, ki so v bližini in ki so prišli na kakoršen koli način v do-tiko z obolelimi prašiči, ker sicer je velika nevarnost, da nam obolijo vsi, dosedaj na videz še zdravi prašiči. V krajih, kjer se je že kedaj pojavila rdečica, je pač najbolj umestno, ako se cepijo proti rdečici vsako leto vsi prašički, če mogoče že v aprilu ali maju. Cepljenje proti rdečici je najboljše varstvo proti tej bolezni in mnogo je krajev, ka* tere obvaruje edino le cepljenje pred vsa* koletnimi zgubami med prašiči. Kadar poneha v svinjaku rdečica In to je takrat, kadar so se vsi oboleli prašiči zaklali ali pa so ozdravili, morta skrbeti gospodar za dobro razkužitev svojih svinjakov. S tem se amore vse tiste kužne snovi, ki tiče v stelji, blatu, lesu itd. in ki bi o prvi priliki lahko okužile zdrave prašiče. V ta namen moramo odstraniti iz svinjakov. S tem se zamore vse tiste kužne pa razkužiti s tem, da jih dobro izperemo s sodo, lizolovo ali karbolno vodo in da prebelimo vse stene. Gotovo je, da bodo naši gospodarji varni pred rdečico, ako bodo skrbeli za to, da se jim vsled neprevidnosti pri nakupu prašičev, vsled nečistega ravnanja rezarjev itd. ne zanese bolezen v svinjake in če bodo skrbeli, da bodo zaradi varnosti prašiči vsako leto pravočasno cepljeni. Č. Mlečnost krav. Mlečnost krav ni bila vedno takšna, kakoršna je danes, temveč se je kravam kakor tudi drugim domačim živalim šele privzgojila tekom stoletij. Prvotno so imele krave le toliko časa mleko, dokler je bilo to naravno potrebno za prehran no telet. Ko so se teleta toliko razvila in zrastla, da so si znala že sama poiskati krmo, jo použiti in prebaviti, so vedno bolj opuščala sesanje, vsled česar je mlečnost krav kmalu popolnoma prene; hala. Nekaj takega lahko še danes opa= zujemo pri napol divjih čredah goveje živine po prostranih pašnikih v Južni Ameriki. Šele ko se je spoznalo, da je zlasti mleko krav dobra hrana in se dajo iz njega dobivati tudi maslo in sir, se je začelo delovati na to, da bi se mlečnost krave ohranilo kolikor mogoče časa tu; di še potem, ko je tele že nehalo sesati. To se je tudi posrečilo pred vsem s pri-mernim obdelovanjem vimena — z moU zen jem. Zato pa bi se mlečnost krav zo? pet izgubilo, če bi po odstavi telet skozi nekaj rodov opustili vsako molzenje krav. Kljub temu da se je spoznalo mleko in njegove izdelke za dobro človeško hrano, se vendar ni polagalo vedno in povsod enake važnosti na mlečnost krav. Tudi je znano, da se je v krajih, kjer so se pečali bolj s poljedelstvom, še v ne; davni preteklosti redilo govejo živino bolj vsled dobivanja potrebnega gnoja za gnojenje polja nego radi. mleka. Druz gače pa je bilo v goratih in drugih kra? jih, kjer je bilo ljudstvo vsled naravnih razmer navezano le na dohodke iz živino* reje. V takšnih krajih so najbolj cenili mleko in mlečne izdelke (sir, maslo). Tamkaj (Švica, Dansko, Holandsko) so se vsled tega najprej razvile z umnim človeškim sodelovanjem goveje pasme, ki veljajo danes za najbolj mlečne in slo? vi jo po cejem svetu. Da so prišli v tak* snih glede živnoreje najbolj naprednih krajih do tako mlečnih govejih pasem, je poleg naravnih in ugodnih predpogojev za uspešno govedorejo ter poleg pravilne vzreje, urejenega krmljenja, oskrbovan n ja, rednega in čistega molzenja itd. prh pomoglo največ umno in smotreno odbit ranje plemenskih živali obojega spola. zdravih, kolikor mogoče pravilno zra* ščenih in dognano najbolj mlečnih živali. Za presojanje mlečnosti in v spos znanje mlečnih krav se po naprednih žu vinorejskih krajih redno meri ali tehta mleko posameznih krav vsakih 14 dni. Izide takšnih molž se za vsako kravo skot zi celo leto vpisuje v poseben zapisnik za poskusno molžo. Iz teh podatkov se da potem preračunati, koliko mleka ima vsaka krava na leto. Poskusne molže se morajo vršiti posebno za vse one krave, ki so vpisane v rodovnike živinorejskih zadrug. Na Danskem, Holandskem itd. so v ta namen ustanovili tudi takozvana kontrolna (nadzorovalna) društva. Člani vsakega takega društva sprejmejo v sluz* bovanje nalašč za kontrolna društva iz* učeno, praktično izvežbano osebo. Ta tehta in preiskuje mleko na tolščo rer ureja krmske odmerke vsakih 14 dni •za vse posamezne krave, ki pripadajo čla= nom društva. Tudi pri nas skušamo izboljšati do; mačo govedo v tej smeri, da bi bila do bra za vse tri gospodarske dohodke: mleko, meso in delo. Naša sedanja gove* doreja nam daje dovolj trpežne in vstraj's. ne voli, tudi sposobnost živali za pitanje, je na splošno zadovoljiva, ne pa tako mlečnost. Navadno rečemo, da je krava zelo mlečna, če nam daje nai leto šest* krat toliko mleka kakor je težka, srednje mlečna, če nam daje petkrat toliko mle* ka, in slaba za mleko, če nam daje le šti> rikrat toliko mleka, kakor pa znaša nje; na živa teža. N. pr. krava s 500 kg žive teže bi morala dajati na leto 3000 kg mle* ka, potem bi rekli, da je zelo mlečna. Če pa nam bi dajala samo 2000 kg ali še manj mleka, potem velja za slabo mlekaz rico. Kolikor se more na splošno soditi, je posebno v Gorah največ krav le slabo za mleko. Dobijo pa se tudi srednje do> bre in zelo dobre krnve za mleko. Dasi je teh slednjih manj, so nam vendar porok in nam jasno pričajo, da so tudi pri nas dani naravni predpogoji za boljšo tuleč; nost krav. Zato moramo delovati na to z vsemi močmi in sredstvi, da se mlečnost kolikor mogoče dvigne tako, da bo veli; ka večina krav zelo in srednje mlečna. Če hočemo to doseči gotovo in čim-prej, nikakor ne zadostuje, da si nabavs Ijamo od drugod plemenske živali, zlasti plemenske bike, priznanih pasem, ki sq dobre za vse tri dohodke, pred vsem pa za mlečnost, in mislimo, da je s tem ?.e vse storjeno. Da takšne od drugod na* bavljene in navadno drago plačane čisto; pasemske živali kolikor mogoče izkoristi* mo, da pridemo čimprej do živali z enot: nimi pasemskimi znaki in do bolj mleč* nih krav, je neobhodno potrebno, da pri tem sodeluje vsak živinorejec. To sodez lovanje naj se tiče izboljšanja travnikov in pašinkov, pridelovanja več in boljše krme, pravilnega krmljenja in oskrbo; vanja plemenskih živali, dalje odbira; nje in pravilne vzreje telet od najbolj mlečnih krav, ter konečno pripuščanja zdravih krav in junic le k takšnim ples menjakom, ki so od najboljših krav= mlekaric in dopuščeni ali licencirani. Razume se, da moramo tudi na> tančno poznati mlečnost posameznih krav, ako hočemo, da se bo odbiranje plemenskih živali z ozirom na mlečnost zanesljivo in uspešno vršilo. Tu pa na* letimo pri nas na največjo težkočo. Če se vpraša tega ali onega živinorejca, ko* iiko mleka ima ta krava na leto, koliko ona, ne dobimo na to vprašanje nikdar točnega odgovora iz enostavnega vzroka, ker pri nas nikdo ne meri ali tehta mleka posameznih krav. K večjemu dobimo v odgovor, da ta krava ima v početku tolU ko mleka, druga toliko itd. Dalje se sku; ša presojati mlečnost po takozvanih mlečnih znakih, ki pa niso vedno zane> sljivi. Krave z najboljšimi mlečnimi zna= ki so mnogokrat slabe mlekarice in obratno. Zato nas takšna nezanesljiva ugibanja in sklepanja glede mlečnosti krav ne morejo in ne smejo zadovoljiti, če hočemo izboljšati mlečnost in sploh napredovati v govedoreji. Brez drugega je zategadelj potrebno, da vsak živinore« jec redno meri ali tehta mleko vsake pos samezne krave vsakih 14 dni m preračuna iz poskusnih molž, koliko mleka mu da vsaka krava v enem letu. Kdor bo izvrše; val poskusno molžo, bo kmalu vedel, ka* tere krave mu je odbrati za nadaljno ple* mensko rejo ravnaje se po starem pra*. vilu, da si mora najboljše iz najboljšega ohraniti zase. S poskusno molžo bo tudi dognal, katere krave najbolje izkoriščajo krmo, katere se mu izplača držati za na-daljno rejo in katere mu je odprodati. Če se oprimejo naši živinorejci vsaj redne poskusne molže, bo s tem naprav* Ijen velik korak naprej v povzdigo naše govedoreje in mlekarstva. Op.: Vzorec, kako je urediti zapisnik za poskusno molžo, bode objavljen v prit hodnji številki »Gospodarskega lista«. Ing. A. Podgornik. Gnojite travnikom. Kdor je lansko jesen gnojil travnike s tomaževo žlindro ima letos zelo mnogo sena, ali kakor se je nekdo izrazil, ne ve kam z njim. Lepi so in so bili travniki, ki so bili gnojeni. Trava je vzrastla visoko, plevel je zatrt in ni prišel do moči, v večjem odstotku najdemo detelje in krma je izborna. Marsikomu je popolnoma zastonj pridigovati o potrebi gnojenja, takemu se mora pokazati tak travnik. Gotovo so imeli vsi Vipavci v tem oziru letos dovolj prilike, ker je Vipavska dolina lansko leto vporabila zelo mnogo torna* ževe žlindre in tudi superfosfata. Pri nas je zelo mnogo travnikov, ki niso bili gnojeni leta in leta, največ že od predvojne dobe ne, marsikateri pa sploh še nikoli. Zato je tudi košnja temu so* razmerno izpadla. Kako bomo gojili več živine, od kod bomo dobili več gnoja za naše njive, ako ne bomo pridelali več krme. Krma je predpogoj živinoreje, ži* vinoreja pa predpogoj kmetijstva sploh, vsaj v naših razmerah. Pomisliti pa mo* ramo tudi na to, da ima seno v Italiji vedno dovolj ugodno ceno. S čem naj gnojimo? Naši ljudje poznajo izpred vojne dobe tomaževo žlindro, črn težak prah. Tomaževa žlindra je izborno gnojilo a samo ne zadostuje, ker da rastlinam le fosforno kislino. Potrebno bi bilo tudi eno kalijevo gnojilo n. pr. kaj nit ali 40 %. kalijeva sol. Kmetovalci v Notranjski splošno uporabljajo obe gnojili, goriški pa predvsem le tomaževo žlindro. V tem se spozna večjo izobrazbo glede trav* ništva, ki jo ima naš notranjski kmet, kar se ima zahvaliti bivšemu kranjskemu deželnemu odboru in posebno pa kme* tijpki družbi v Ljubljani. Koristnejši sti obe gnojili skupaj, a vporabljajmo vsaj eno in ne mislimo, da moremo travnik le molzti, a mu ničesar ne vračati. Se li dobe vsa gnojila? V Italiji morete kupiti Vsa gnojila, ki jih naše kmetijstvo potrebuje, manj je na razpolago edino le kostnega super* fosfata, a tudi tega je mogoče dobiti. Večino umetnih gnojil moramo uvoziti, in sicer iz Nemčije in Francije, pred* vsem dobivamo od tam ravno tomaževo žlindro in kalijevo sol. Ali so ta gnojila pristna? ■ Naši kmetje so postali po vojni v nekaterih ozirih pretirano previdni in nezaupljivi. Tu pa tam je nezaupljivost koristna a vedno pa le ne. Kdor ne ve* ruje razpoložljivi tomaževi žlindri, naj vpraša za mnenje onega kmetovalca, ki jo je letos rabil. Se li izplača? To vprašanje si mora staviti vsak pameten posestnik, predno napravi kak izdatek. Predno rabimo novo, nepoznan no stvar in nimamo prilike prepričati se o nje koristonosrosti, moramo pač verjeti ljudem, ki to svetujejo. Pri trav« niških gnojilih pa ni potrebno verjeti, temveč gnojene travnike pogledati. 1 q tomaževe žlindre z 18% fosforne kisline bo stal letos okoli 45 lir, približno 1 q sena tudi toliko. Za koliko pa poveča košnjo sena 1 q tomaževe žlindre? Ne za 1 q sena, temveč več kot za 5 q. Do« biček je očiten, ako gledamo tudi samo na količino. Pomisliti pa moramo, da da pognojeni travnik tudi mnogo boljo krmo, kot nepognojen. Od boljše krme da 'žival več prihoda in tudi gnoj je mnogo bolji. Nimam denarja? Za 5 q tomaževe žlindre po 45 L in 1U kalijeve soli a 60 L rabite okoli 315 L. To svoto ni ravno preveč težko do« biti, kdor je nima naj si jo sposodi a s trdnim namenom, da jo drugo leto vrne iz dohodka od sena oziroma od živine. Pri izdatku 315 L boste imeli črez leto in dan gotovo vsaj 100% dobička. Kje naročim? Naročim jih pri domači hranilnici oziroma zadrugi, to pa kmalu, ker se ne ve, ali bo mogoče letos kriti vse zahteve, mogoče bo tomaževa žlindra primanj« kovala. Kedaj naj gnojim? S tomaževo žlindro je najbolje gno« jiti v jeseni, s kalijevo soljo pa v zgod« nji pomladi. Pomladno gnojenje travni« kov s tomaževo žlindro je prepozno, ker je fosforna kislina tomaževe žlindre težko raztopljiva. RAZBARVANJE VINA (EPONIT). Velikokrat se pripeti, da dobi vino kak tuj duh ali okus po posodi, vsled neprevidnosti po petroleju, karbolineju itd. Pripeti se tudi, da je preveč barva« no, in da bi ga bilo potrebno razbarvati. Za odpravo teh napak imamo zelo izdatno sredstvo, takozvani eponit. Eponit je lesno oglje, zmleto v dro« ben prah, očiščeno vseh primesi, ki bi mogle vinu škodovati. Eponita vzamemo na hi 50—150 g (5—15 dkg). Natančno koliko naj vza« memo, nam pokaže poskušnja. Poskus se napravi v več litrskih steklenicah na pr. z V2 gr, ali 1 gr. ali z 1V gr. itd. Na ta način vidimo, v kateri steklenici se vino najprej in najbolje učisti. — Kdor je z eponitom že delal in ima s tem gotovo prakso, mu poskušnje ni potrebno delati. Ko vemo, koliko eponita nam je po« trebno, vzamemo dotično količino, ki odgovarja količini vina, katero hočemo popraviti in postopamo takole: Odmerjeno količino najprej zme« šamo z malo vina v nekako kašo, potem premešamo vse v škafu vina in vlijemo v sod, kjer tudi dobro premešamo. N\.e. šanje v sodu ponavljamo vsaki dan skozi 5—6 dni, potem pa pustimo, da se eponit usede. Ako se vino ne očisti niti po 8—14 dneh, potem vino filtriramo ali čistimo z želatino. Navedeno količino eponita vzame« mo za čiščenje vina, samo za razbar« vanje vina vzamemo manj, in sicer 20—50 gr eponita na 100 1 vina. M. Kovačič. /^\ v 1 1 • v • Glavni pogoj za uspeŠnio čebelarstvo je dobra čebedina paša. Čc te ni, čebelarstvo ne more biti dobičkanosno. Pri nas ni čebelna paša nikjer poisebno bogate, iker -večinoma traja prekratko. Vendar lahko prištevamo naše kralje za čebelarstvo u-godmim, le mora čebelar isvoie čebele prevažati iz Ikraja v kraj. Za talko čebelarstvo jo pa maša dežela itakorekoč ustvarjena, ker komaj v enem kraju čebelna paša konča, začne v drugem kraju. Seveda mora čebelar to dobro znati in biti dobro im pravočasno obveščen o stanju čebelne paše po dežeili. Zato bi bilo dobro, da bi bili naši čebellarji med seboj v 'trajnem stilku lin 'se potom časopisja, ali pisem medsebojno obveščali o stanju čebelne ipaše. Pri tem bi se pa morali čebelarji zdržati vsake sebičnosti-. Da je ipri nas čebelna paša 'talko raznovrstna in da je nje doba trajanja po raznih krajih tako različna, to povzročajo zeflio različne talimatične, gecgrafične in geološke razmere, v deželi. Malcfkje najdemo na itako majhnem prostoru, kakor je pri nas, (tako različne krajevne razmere. Krajevnim razmeram je seveda prila-godeno rastlinstvo in čas cvetenja. Ker pa, kakor je znano, vsaka rastlina »ni me-donosna, zato je dobro, da čebelar dobro spozna one rastline, ki ise odlikujejo po svojem obilnem nektarju in cvetnem prahu. Za čebelarsko pašo važne rastline nudijo ene samo sladki mektar, druge nektar in cvetni prah, tretje mano in slednjič četrte nudijo lepilno smolo. V prav zgodnji spomladi čebele kaj rade oblctujejo kurja čcvca, plevel, ki pokriva nepreorana spomladanska strnišča. Ta rastlinica nudi čebeli nektar, a komaj ni pasi. začnejo druge rastline medonoske cveteti, jo čebela več ne mara. Prav zgodaj spomladi cvete tudi jelša in lešnik. Mačice teli dveh rastlin pa ne dajejo medu, temveč le cvetni prah. Izmed sadnih dreves cvete tedaj mandelj in sliva. Obe drevesi sti zelo medonosni. V gozdu cvete zgodaj tudi brest, ki medi, daje cvetni prah, lepilno smolo in včasih tudi mano. Gozdna tla so tudi že v cvetju, zlasti v goratih krajih cvete spomladansko resije (Eriča carnea), ki se razločuje od poletnega po večjih zvončastih cvetovih, ki so meseno-rdeče barve. Spomladansko in poletno re= sje pa ne daje posebno dobrega medu. Med te rastline je sicer zelo sladek, ali Je vsled gumoznih snovi, ki jih vsebuje v veliki meri, preveč lepljiv. Poleg teh sno- vi vsebuje ta med tudi čreslovino, kf povzroča. da ta med sčrni, če pride z žele* zom v dotik. Zato čebelarji, ko trčate tak med, pazite dobro, da bo trčalnica dobro pocinjena, da med ne počrni. V gorišk! okolici so gozdna tla pokrita s cvetjem spomladanskega žefrana, trobentic, veterine, zvončkov in jeternic. Zadnja rastlina ne medi, dnuge so pa medonoske m dajejo obilo cvetnega prahu. V tej dobi cvete vrba, ki je tudi medoneska. Divji regrat in lapuh sta tudi kaj zgodnja gosta, ali zadnji daje samo cvetni prah. Spomladi cvete tudi repa, ki zelo dobro medi. Izmed sadnega drevja čebela najrajši obletuje jablane. Okoli Gorice in po Furlaniji sejejo dosti laške rdeče detelje (inkarnatka). Ta detelja daje za živino spomladi prvo zeleno krmo in če raste na peščenih tleli, tudi obilo medi in daje izvrstno čebelno pašo. Na Krasu naj bi se sejalo tudi deteljo kih spremembah toplote na svojih listih ezparzeto, ki zelo ljubi apnena, suha in »medeno roso«. Na jedki pa posebej na-kamenita tla. 'I a detelja je najboljša me* stopi še ena posebna listna uš, v znanstvu donosna detelja,, ki dolgo in vsako ieto Lecanium racemcsum imenovana, ki izlo* medi. Tudi kot krma za živino je izvršim«.. Tudi bela travniška deteljica dobro medi. V goriški okolici najvažnejša rneao-nosna rastlina je navadna akacija. Te je po vojni zlasti dosti, ker se je razrastla na opustošenih zemljiščih. Akacija medi vsakoletno in če je za časa cvetenja lepo vreme, se goriški čebelarji lahko nadajo dobremu pridelku. 2ail, da cvete malo časa. Med od akacije je prvovrsten, bel-kastozelenkast in fino dišeč. Po akaciji začne cvesti lipa, ali te je okoli Gorice zelo malo. Dosti lepih lip. sem videl na Postojnskem in na Šentviški gori. Zelo priporočljivo bi bilo, da bi se pri naprav* ljanju javnih nasadov, dajalo prednost lipi, ki ima tudi vse dobre lastnosti, ki jih mora imeti drevo, sposobno za javne nasade in drevorede. Lip je več vrst in sicer se delijo po velikosti in barvi lista v ve-likoilstnate, malclistnate in srebrnolistnate lipe. Prva cvete velikolistnata, potem malolistnata in konečno srebrnolistnata. Kjer so zastopane vse tri vrste lip, se čebele lahko pasejo osem tednov po lipah. Lipov les se tehnično uporablja v razne svrhe in je izboren les tudi za izdelavo panjev. Trhel in suh lipov les je tudi dobro kadilo za čebele. Med lipe je zelo fm, čist in prozoren. Dobro drevo za javne nasade je trudi turški (divji) kostanj, ki pa v svoji medoncsnosti ne more tekmovati z lipo. Po lipi cvete pitani kostanj. To drevo dobro medi in daje med srednje kakovosti, ki je nekoliko grenkega okusa. K medonosnim drevesom prištevamo tudi iglasto drevje in sicer jelo, smreko m bor. Ta drevesa izločujejo ‘poleti- ob vell- čuje sladek sok, ki ga potem čebele nabirajo. Poleg imenovanih dreves, so pa še mnoga druga drevesa, ki lahko izločujejo medeno roso, oziroma mano. Tako živi na hrastu ena žuželka, v znanstvu Orchestes quercus imenovana, ki povzroča s svojim pikom na liste, da isti začnejo izločati sladek, na zraku se strdeč sok. Isto tako tudi na lipi in lavoriki. Sploh vse listne uši so v stanju izločati sladek sok in zato se ž njimi pdjdašijo tudi vedno mravlje, ki slastno srkajo njih sok. Vsi ti medovi, ki so iz teh sladkih sokov, so slabe ka* kovosti in zelo hitro kristalizirajo. Za prezimljenje čebel so ti medovi neuporabni, ker čebele dobe drisko. V takih krajih, kjer je mnogo tega medu, mora čebelar ciobro paziti, da ne prezimi čebele na tern medu, ker mu bodo drugače družine čez zimo pomrle, zlasti če ne bodo mogle dolgo izleteti in se otrebiti. V takem slučaju naj čebelar zameni v jeseni okvirje s takim medom z okvirji s cvetnim medom. V sili naj si pomaga rajši s sladkorjem. Dalje prih. Just Ušaj. Dajte govedi lanove moke in sicer po okoli ‘/4 kg na glavo, od česar boste imeli velik dobiček, posebno pri mlečnih kravah. Lanpva mdka vipliiva osvežujoče posebno na čreva im omehča v njih ttudl trde snovi, vsled česar je posebno važna za žival pni -visoki brejosti in takoj po otelittvi. Daje naij se v oblaki mlačnega napoja. Pazite na po toči poškodovane trte- Pazite na po toči poškodovane trte. Io leto je napravila toča že precej meseca do srede jumija in nam vzame ce-šlkiode. Marsikje je itiite tako poškodbvala, loftnii pridelek, moramo italkioj itrte obreda mi oropala vinorejoetv isamo letošnjega zatli, to se pravii, porezialti vse letošnje po-pridelka, temivieč onemogočila v -lizdaitni gamjkei ali vsalj one ki so poškodovani. Tr-meri itudi pridelek prihodnjega lelta. Akio ta bo zopeit zagnala im nadaiti se moremo, pa a* toči poškodovanih 'trt ne gojtimo alkonavno bolj pičlega, ali ivendar še le-ipravilno, se že povzročena škoda še po- tošnjega pnidellka. Na rta način dobimo pa veča, s praviiMm ravnanjem jo pa inlore- prav gdtovo zarod ni les za prihodnje ileto. mo zia mnogo zmamijšaltii, mogoče nam je Ker (je tnta is prvim poganjanjem zgubila mnogo popraviti. precej ina isvoji moči, moramo zgodaj po- Ker -so vsled itoče »trtni tiatli lin ipoganj- škodovanim itrtam ina vsalk način pognojiti ki poškodovani, so v itak etn stanju zelo in sicer naljbolje »s čilskim isiclitrom, Iki ipo-lahkio dcKitopni kvarnim vplvom različnih sobno ugodno upiliva na razivoj lesu. zajedavcev, posebno gtliviicam, iirnemoma V slučaju, da poškoduje itioča bolj po- najbolj peronospori in oidiu. Skušnja nam zno, recimo od srede jumilja do avgusta pove, du uniči percnospora še »to, kar je meseca, moramo skrhati predvsem za to, toča pusitila. Alko »torej močemio limelti šej da dobimo za druigic Ileto potrebni le|s. Od-večje šikode, moramo 'takoj po toči ivzelti straniiti moramo na vsalk mačin vse polom-Skropilnico na rame iter »trite poškropiti z Ijerie in poškodovane ipoiganjke, itnt pa po-1—2%. razitopnino modre igalioe lin apna. polnoma icbrezaibi ne kiaž«, ker bi trite ai-Mnlogo more konistdtti tudii močno žvepla- cer še pognale, les pa me bi dozoreli. Tudi nje z galizinanim žveplom, predvsem s 'ta- gnojiti v ti dobi ne smemo več. 'kim, kii vsebuje najmanj 3% modre ©alice. Kraltko: Bo itoči miorammio Itrte izdat- Šlknopki im žveplalti moramo vedno, jio škropiti, obrezafti jih ako jih (je toča naj nastopi toča v maju ali šele n avgusitu. močno poškodovala tekom maja in prve Razlličmo pa (je ostalo negovanje itrtt in polovice junija in tedaj ijim »tudi pognojiti s sicer: čilskim soliiltrom, drugače pa le odlsitraniiti Ako ipošlkioduje toča naše 'trte; maja pošlkiodiavame poganjke. l Ne ruvajte fižola s koreninami. Pogrešek, ki ga delajo skoraj vs:- grah, leča, esparseta, detelja) imajo to naši kmetovalci in vrtnarji. Ko je fižol posebnost, da njih korenine bogate zem= grah, leča ali bob zrel, to je, ko so tudi ljo na dušiku, ki ga črpajo neposredno iz njih stebla zrela, ista naši kmetovalci zraku. To delo vrše s pomočjo posebnih porijejo, odnesejo domov in jih tam o» bakterij, ki žive na koreninah rastlin, čistijo, oberejo vsega stročja. Izruvanje Umevno je, da je zemlja okoli korenin fižola, itd. je gotovo zelo lahko delo in tu* najbolj bogata na dušiku, di prijetnejše, kakor odrezanje ali že* pri ruvanju rastlin s koreninami od« tev, a ni tako pametno. nesemo iz polja vedno zelo mnogo do; Vse rastline stročnice (bob, fižol, brih gnojil in sicer: a) Zemlja, ki se drži. korenin, navadno odpade, otrese se po Za zalivanje ni vsaka voda enako poti domov ali pa doma na dvorišču. Ta dobra. Najboljša je deževnica in tudi Iz zemlja je zelo bogata na dušiku in je, mlak, rek in potokov je boljša kot studen-mnogo vredna ter bi bilo zelo koristno, čnica. Trdo in mrzlo studenčnico moramo ako jo prihranimo, b) Strnje od stročnic natočiti v kako cementno ali leseno ko-je za kmetovalca navadno popolnoma rito ali orno, da se voda na solncu se* biez koristi, živina ga ne^ povžije ter greje. Zelo dobro in priporočljivo je tudi konča navadno kje na kakšnem klancu., priliti ji nekoliko gnojnice. Pa tudi strnje je zelo bogato na dušiku. Tt ,. ,. . . , , i-ii , ludi zalivati se mora prav in skrbno, kot vsaki del rastline in zato ga moramo . . ■ , , .. .. , prihraniti našim njivam. ker vse eno, kako se zaliva. Nekaten, Kmetovalci! Ne rovajte torej stroe. k‘ Pn“lr'4n|U n0cfi0 sklonlti in z"' nič, temveč jih žanjite, ako pa hočete na Va'° z vlsoke,ga “ «"•«*«» brez sltil vsak način delati tako kot sedaj, ne v.-» V,odo "a, ,rastllno' 'sto |,oma"drai°’ <*>" zite zemlje in stri,ja proč, temveč no ska*° 2 hla“*m: s eurkom napravijo tudi gnoj velike luknje v zemlji in sperejo zemljo 0 zalivanju vrtnin od korenin- Nekateri zopet zalivajo vedno Vsakemu je znano, kako je potrebno e s'toni’ a P°vr^no> da odteče voda in koristno redno zalivanje vrtnin ob času rastline proč itd. Eno in drugo je zelo suše. To zalivanje pa utegne biti škodljl- pogr!ešno- vo, če se ne vrši pravilno in s preudarkom. Mlade, komaj izklile rastline more- Zlasti moramo paziti na to, da ne zaliva- 1110 vedno zalivati skozi sitce in zalivaj* mo preveč, in da zalivamo le tedaj, ka= 11‘ca se mora pri tem držati visoko. 1 ud! dar je potreba, ker prepogosto zalivanje se mora paziti, da voda ni premrzla. Pre* je prej škodljivo, kakor koristno. Tracli saien*rn rastlinam je zaliti s cevjo in za-postanejo zelo močno zalivane rastline hvalnico moramo kolikor mogoče nizko proti suši in žgočim sralnčnim žarkom ze- držati, da curek ne dela luknje v zemljo, lo občutljive in ovene j e pri najmanjši su- se ie °b 9uši zemlja preveč strdila, ši, če smo zalivanje le par dni opustili, zrahljaj jo prej, nego zailiješ, ker drugače Nekatere vrtnine potrebujejo več vode, prilita voda odteče in se naredi škorja. kakor druge. Tako rabi solata in cvetnja* Za zalivanje najprikladnejši čas je ča veliko vode, drugače gre kmalu v vr= večer, ko se je zemlja nekoliko ohladila In šičke in v seme, ter s tem postane trda, jutra, predno je solnce zemljo preveč grenka in skoraj neužitna. ogrelo. U. Knjigovodski tečaj. Dragi učenec! Počasi, toda sigurnih nesi v blagajniški dnevnik in razdelnik za korakov greva naprej. Medtem, ko ti je prejemke in za izdatke poslovne dogodke zadnja številka Gosp. lista prinesla rešitev še za mesece november in december 1922. naloge za mesece maj, junij in julij, ti pr;- Prihodnja številka prinese rešitev. Stem naša današnja številka rešitev za mesece bo glavni in najtežji del knjigovodskega avgust, september in oktober 1922. — Pre* tečaja zaključen. Prejemki Mesec : Stran glavne knjige Tekoče število Dan IME VPLAČEVALCA j Predmet Znesek prejemka Hranilne vloge Posojila Tekoči račun z Zvezo 1 Zadružni deleži 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 54 1 Zadružna Zveza . dvig 12000 12001 55 1 Šorli Karol . , obresti in stroški 374 — 56 ! 14 Ta\čar Leopold pristop 23 — 20 57 14 Čibej Alojzij . . bran. vloga 8300 — 8300 — 58 16 Franke Matija . ff 5000 — 5000 — 59 17 Abram Josip . . 4100 — 4100 — 60 21 Bevk Bugutnil 2450 — 2450 — 1 32247 - 19850 12000 — 20 — Mesec 61 j 1 Novak Ciril . . vrne posojilo 2500 — 2500 62 1 Novak Ciril . . okrosti in stroški 211 ‘ 63 2 Tavčar Leopold n 111 . 64 5 Dolinar Ivan . . hran.vloga 101 — 100 — 65 20 Cimperšek Franc n 5000 5000 — 66 21 Abram Josip . . ■ ff 3500 — 3500 67 22 Dolinar Ivan . . n 2000 — 2000 _ 68 29 Ogrizek Franc . Mi in Mi 361 — • 13783 — 10600 — 2500 Mesec : 69 2 Zadružna Zveza . dvig 8000 — • . 8000 — 70 2 Ukmar Franc pristop 23 — . — . 20 — 71 2 Ukmar Franc skresti in stroški 318 — — . ■ 72 5 Čibej Alojzij' . . hran. vloga 2113 50 3113 50 • 73 10 Bevk Bogumil . n 930 — 930 — 74 12 Dolinar Ivan . n 590 — 590 . • 75 25 Abram Josip . . ff 2100 ~ 210U — • 14074 50 5733 50 ’ 8000 — 20 — Tekoči račun5 Avgust 1922 11 c % S ° 2 c. S. s ' n. O o c — M os cn 'n ' S«! CJ 15 c "5 CL _o 1« 16 74 — 300 1 75 300 - 17 18 19 OPOMBE 20 September 1922 21 210! 90 . ! 1 - 23 360 660j n I. ii Oktober 1922 Izdatki Mesec: Stran glavne knjige Tekoče šte- j| vilo 1 I UBd IME PREJEMALCA Predmet Znesek izdatka Hranilne 1 vloge | 7 Posojila Tekoči račun z Zvevo Zadruž- ni i deleži 1 2 3 4 5 6 8 9 10 39 1 Šorli Karol . . posojilo 10000 ■i 10000 I 40 1 Nakup kolekov . — 64 — 41 11 Bevk Bogumil . hrar«. vloga 1700 1700 42 14 Zadružna Zveza . 1 naložba 9000 , 9000 43 18 Zadružna Zveza . 9000 9000 • 44 26 Dolinar Ivan . . hran. vloga 2000 2000 45 31 Plača uradniku > — 50 n \ 31814 -| 3700 - 10000 — 18000 - | I Mesec : 46 2 Tavčar Leopold . posojilo 3000 47 2 Nakup kolekov . 15 | 48 20 Česnik Franc hran. vloga 2500 2500 49 22 Zadružna Zveza . naložba 8000 50 28 Abram Josip . hran. vloga 1000 _ 1000 51 30 Plača uradniku . — 50 — — ■ 14565 — 3500 3000 3000 - 8000 8000 Mesec : 52 2 i i 53 2 54 10 55 25 i 56 25 1 57 31 i ( 1 Plača uradniku posojilo 8000 - 8000 naložba 62 3000 = 3000 • Yi 2400 - 2400 — 18 50 90 I ; I3b30 90 • 8000 1 ! 5400 ■| Tekoči račun Avgust 1922 Tekoči račun s člani C > C Upravni stroški Obresti hran. vlog Obresti tekočih računov i i OPOMBE 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 . 64 — h - 50 ! 1 • 114 ; 1 ! • i li il ' ■ n i - September 1922 Oktober 1922 Nekteri učenci so mi poslali svoje do- ki, da me vsak lahko razume ni bilo brez sedanje naloge na ogled. Bilo mi je v ne- uspešno. — Le veselo naprej; z zaključ- [ malo zadoščenje, ko sem konštatiral, da kom letošnjega letnika upam, da bo za= so vse zelo dobro izpadle. Skoraj nobenega ključen tudi knjigovodski tečaj, pogreška. Veseli me. da moje prizadevanje, spraviti na papir učno snov v taki obli- Alojzij Bajec. Zadružništvo. Zadružna disciplina. f Voditelji zadrug in dobri zadružniki se večkrat pritožujejo nad pomanjkanjem pravega zadružnega duha oziroma nad pomanjkanjem tega, kar imenujemo za* družna disciplina. Ako bi vsak zadružnik izpolnjeval vse dolžnosti kot zadružnik, predvsem one dolžnosti, ki jih pravila nar vadno ne predvidevajo, potem bi bilo naše zadružništvo danes blizu svojega cilja, ki si ga je postavilo in ta je ^gospodarska osamosvojitev gospodarsko slabo stoječih ljudi, pa naj si bodo to kmetje ali delavci, mali obrtniki ali trgovci, duhovniki ali u-radniki in učitelji, sploh vsi oni, ki žive v potu svojega obraz in ne od različnih obresti in podobnih dohodkov. Slovenskemu ljudstvu je denarno zadružništvo mnogo pomagalo. Ravno našim hranilnicam in posojilnicam se imamo zahvaliti, ako se je rešil naš kmetski stan iz krempljev različnih oderuhov in da je boben prenehal peti. Žalibog pa izgleda, da je oni rod, ki je dvignil naše denarno zadružništvo izginil, oziroma nima naraščaja, ker današnji rod mnogo zapravlja, drugi pa raje vlagajo v banke. Poslednje se opaža tudi pri nekaterih hranilnicah in posojilnicah, ki nalagajo svoje preostanke rajši v banko kot v svojo zadružno centralno or* ganizacijo. Vsi ljudje, ki vlagajo svoje prihranke v banko, se pustijo zapeljati od mogoče nekoliko višjih obresti, ki jih mogoče banke plačujejo, ne računajo pa na to, da banke druge ljudi, ki potrebujejo kredita, pri obrestih odirajo. Banke so zato tu, da odirajo in ne zato, da omogočijo lažji denarni promet, kot nekateri' trde. Kdor kupi akcijo ene banke, on je ne kupi z namenom, da bi človeštvu olajšal bedo in mu pomagal, temveč da bi akcija prinesla dobiček, da bi bila drugo leto še enkrat toliko vredna, kot je ob času nakupa, da bi mu omogočila visoko dividendo in ne samo navadnih obresti. Nočemo biti krivični napram vsem bankam, ker so nekatere potrebne in koristne za trgovino ali obrt, a velika večina jih je danes škodljiva, s posebnim ozirom na različne špekulacije,pa naj si bo v bla* govni ali valutni trgovini. Predvsem banke in bankirji so krivi, da valuta nekaterih držav neenakomerno pada in raste. Banke njih goste podružnice so krive, ako je marsikateri naš človek zgubil celotno svoje premoženje pri različnih špekulacijah. Pred vojno, ko je v Gorici in v Trstu trgo* vina mnogo bolj cvetela, kot danes, ni bilo v navedenih mestih toliko bank. Na Dunaju vlada v nižjih sloji veliko pomanjkanje in trume umirajo na jetiki, a danes ni v notranjem delu mesta dovolj vogalov ulic za nastajajoče banke in njih podružnice. Pred letom dni je skrakirala velika italijanska banka, ki je imela podružnice po celem svetu. Vlagatelji so izgubili na stoti- ne miljonov lir. Kaj bi rekli voditelji hranil- ni Istri, kjer je nekdo posodil par sto lir nic, ako bi skrakirala banka, kjer ima njih proti tedenskim obrestim po 1.— L za vsa-hranilnica naložen denar? Ko se bodo ure- kih 100 L. Koliko je to? Toliko kot 52%, dile povojne razdrapane razmere in ne bo pravo pravcato odiranje, več časa za valutne in druge špekulacije Tako daleč bomo prišli in to prav temveč le za pošteno trgovino, tedaj bo kmalu, od česar bo imelo naše ljudstvo edl-skrakirala marsikatera banka in vlagatelji no velikansko škodo. Ako ima kdo denar, bodo morali zgubiti, ker banke niso kot za- naj nikar ne misli, da ne more biti deležen druge, ki imajo deleže in jamstvo, temveč te škode, ker celotna svetovna zgodovina le deleže oziroma akcije; ko so te porab« pravi: Danes meni, jutri tebi. ljene, ni vračila vlog, ker akcijonar banke Zadružniki, kmetje in delavci, obrtnl-jamci le s svojo akcijo in nič več. j,; jn vsi ^rugi, ki želite, da bi vladal red m Hranilnice in posojilnice imajo nalogo pravičnost na svetu, podpirajte domačo za tudi tiščati navzdol obrestno mero. Ako ho- drugo, posebno pa hranilnico, vodje za* čete danes dobiti pri banki denar, morate drug in hranilnic ne podpirajte oderuštva. plačati najmanj 10% obresti, a tudi 12% _ in 15%. Naše hranilnice dajajo še vedno posojila na 6%, največ na 7%. Ako bi po* Srbske zadruge in varčevanje. Pri vsod naše hranilnice delovale v resnici v srbskem kmetiijsikem zadružništvu je vpe-zadružnem duhu, ako bi njih člani res le Mana ta pcSebnoslt, da mora vsak zadru-vlagali pri hranilnicah, potem bi morale tu- Kar, vsako nedeljo popoldne ipriitri v za-di banke znižati obrestno mero, s čemur b! družne prostore ter vložiti najmanj 1 di-bilo našemu ljudstvu edino potnagano. Ako nar. Zadrugar, ki tri tedine zaporedoma ne bodo naše hranilnice delovale, bodo ne pride^ se izključi iz zadruge, banke dvignile obrestno mero ne na 15%, Ta posebnost gotovo vpliva ua vz- temveč na 20 in 25% ali še več in po deželi gojo zadrugarjev in napeljuje gobovo zase bodo dogajali slučaji, kot jih je orisal drugarje k varčevanju. Ne bi bilo nespa-»Mali list« v neki vasici v slovenski Sever- metno, tudi pri nas vpeljati kaj podobnega. Tržni pregled. lita: Trg pričakuje rezultate o letos= ŽIVINA: Ker se v poletnem času užl- nji žetvi pšenice, ki izgleila, da izpade do- va manj mesa, kot v drugih letnih časih, bro skoraj v vseh državah, razun v neka- ni velikega povpraševanja po klavni živini, terih vshodne Evrope. Vesti iz Jugoslavije posebno po pitanih volih. Več zanimanja Je pravijo, da je deževno vreme pšenice pre- za teleta, dobro ceno dosegajo voli za delo. cej škodovalo, ravnotuko kot v Rusiji, Ru- Cene živini so za spoznanje padle. V Mila-maniji in tudi v Severni Italiji. Cene so v nu veljajo po poročilu tamkajšnje trgovske Italiji približno sledeče: pšenica navadna zbornice naslednje cene: 106—117 L po q, pšenica trda (za testenine Voli: zrn: mrtvi: — makarone) 120-130 L; koruza domača 100—108 L, (Videm 110-117 L) inozemska 92=95 L„ oves 82-92 L, proso 150-160 L, rž 97-100 L, ječmen 110-115 L po q. III. 3.50—4.20 100—108 L, (Videm 110-117 L) inozemska I- L 5.50—6.20 10.30 11.70 92=95 L„ oves 82-92 L, proso 150-160 L, rž II. 4.30—5.40 8.45— 9.80 krave I. 5.10-5.90 10.---11.50 UMETNA GNOJILA: Za saperfosfat II. 3.70—5.— 7.70—10.40 je malo zanimanja , izgleda da bo malen- III’ . --70 3-60 kost bolj po ceni kot letos. Več privlačnosti teleta 6.50—9.25 9.35—13.— ^ina torna že va žlindra, ki notiru na milan- prašici s.55 9.S5 ski borzi 37.------- 39.— L za 16—18%. KRMA: Trg kaže večjo živahnost, s ^ rece! povpraševanj je tudi za kalijevo posebnim ozirom na to, da je deževje mno- 'S<^' mani 2(1 kajnit, V Milanu zahtevajo za go škodovalo, posebno v okolici Ravene, žveptenokislo kalijevo sol 93 95 L, za na- Novo seno plačujejo v Milanu 50—55 L, va koliko na razpolago, dosega še vedno pre* va 60~70’ Padova 80—90, Emilia rumeni cej visoke cene. Debele otrobi veljajo v Ml- ^ ^^em 60—80. V go- lanu 51-53, posije (noti) 46-48 L po q. riški okoM 40~45' V goriški ok°m ie vc~ .vncM/, ,/ , „ , liko povpraševanje po rumenem. MLEČNI IZDELKI: Maslo v Milanu HUBE: Alessandria 30—34.60, Bolo= 15.-, Cremona 14.-, Mantova 10.50, Rim gna 23_34> Cedad 33_35M> Cremono /2. , Padova 14—15.— L po kg. 26—29, Imola 28.20—32, Mantova 25—31, VINO: Slabo junijsko vreme je precej Novara 31—34, Pinerolo 33.60—35.70, škotlovalo, ne ve se pa v koliko, v sploš- Portogruaro 32.50—34, Ravenna 26—31, nem se pa računu na dobro letino. Kakor Treviso 35—36, Videm 27—32. V Gorici vedno, mnogo povpraševanja je za močna so se plačevale pri začetku dobe po 32—36, in dobra vina, za ostala cena pada. proti koncu 28—30 L po kg. Kako je po deželi. Tolminsko: Cenjeni g. urednik! V z zanimanjem opazujemo razvoj -»Gospodarskem listu« ste pravilno ši= Vinarske Zveze, kateri priželimo čimveč bali nalezljivo bolezen, ki je tu v Gorah, uspeha. Vemo, da ista ne bo tako hitro da hočejo imeti v vsaki vasi ne po eno cvetela, a uspeti bi po našem mnenju le. sirarno ali mlekarno, temveč po dve, tri morala, ker ravno tu v Gorah ne najdem in celo po štiri. Mnogo teh sirarn pa ni. te povsod res dobre kapljice, večkrat niti registriranih in s tem se celotna ajdete celo pravo godljo. Zakaj ne usta* stvar še podvrguje precejšnjemu riziku. novi Vinarska Zveza kje v gorah, recimo Režijski stroški so res skoraj popolnoma P™ Sv. Luciji svojo podružnico r enaki, naj ima mlekarna dnevno 100 ali Pa ko z našim sadjem? 500 1 mleka. Na ti poti naše sirarstvo go* Opomba uredništva: Pri Vinarski tovo ne bo uspevalo, potrebno bi bilo, da Zvezi so nam sporočili, da mislijo go« bi se vsaj one male sirarne v enem kraju tovo ustanoviti v gorah eno podružnico, ^družile. Pa vsaj veste, da je vzrok taki a to šele tedaj, ko bo Vinarska Zveza od razcepljenosti tudi na zadružnem polju oblasti potrjena. Danes Vinarska Zveza vedno le osebno sovraštvo in ako ne so* še ne obstoja in klet v Gorici zdržujejo vraštvo, vsaj osebno ne prijateljstvo. do danes one vinarske zadruge, ki bodo k Vinarski Zvezi pristopile. — Kar se tiče Vašega sadja, Vam sporočamo, da se Zadružna Zveza v Gorici bavi s tem vprašanjem, a ne more zagotoviti, da bo sadje res tudi zo letos šlo. Ona danes ne more drugega napraviti, kot da opozarja različne trgovce na naše sadje. Vrtojba. Kopljemo, oziroma orjemo krompir, katerega je letos precej. Računa* mo, da bi ga mogli izvoziti iz cele goriške okolice okoli 300 vagonov, ker toliko ga je gotovo na razpolago. Lansko leto ga je naša zadruga izvozila nad 100 vagonov in bi ga mogla tudi več, a ga ni imela. Letos ko ga pa ima, gre krompir slabo naprej. Vsled tega so tudi krompirju cene precej padle. Lansko leto smo dobili za 1 q okoli 60.— L, letos pa okoli 40.— L. Tej veliki razliki v ceni je predvsem vzrok dolgotrajno deževju, ki je razvoj in zorenje krompirja precej zakasnilo. Zato se mora tudi naš krompir boriti s precejšnjo konkurenco na vseh trgih. Posebno konkurenco nam dela zgodnji krompir iz okolice Napclja in Kijožije-(Chioggia). Tu imamo predvsem dve vrsti krom* pirja in sicer vrste »Kamnik« in »Buda-lov«. Zadnja vrsta je precej zgodnejša. Obe vrsti imati belo meso. Tu pri nas pa govore, da bomo morali belomesnati krom* pir zamenjati z rumen omesnatim. Od kje naj ga dobimo? Drugače se nam tudi ne godi ravno predobro. Za kmetske pridelke res nekaj dobimo, a kaj pomaga, ko vsi ti pridelki kmetovalca zelo mnogo stanejo. Naše žene in dekleta, pa tudi drugi morajo iti vsaki dan v Gorico z enim ali drugim blagom, — težko jerbase nosijo — da zamoremo mi in naši otroci živeti. Galeto smo prodali.'Cena ni bila ravno slaba, a smo več pričakovali. Kaj hoče- mo, ko imajo tiu predvsem prekupčevalci dobiček. V tem oziru se bomo morali postaviti na lastne noge in zgraditi si lastno sušilnico. Ako jih je v ostali Furlaniji več kot 20, bi mogla prespevati tudi v goriškl okolici vsaj ena, posebno ko se bo gotovo vsako leto več gospodarjev odločilo za gojitev te panoge, ki je sicer zvezana s precejšnjimi težkečami, a s skrbnostjo in pazljivostjo se doseže lep dohodek. Šele danes se zavedano, kakšno veli* ko škodo nam je povzročila vojna na naših nasadih. Veliko število murv in črešenj Je izginilo in malokdo ima veselje zasajati nove, posebno murve, katerih dohod moramo čakati celo večnost. Vendar pa bodo naši kmetovalci gotovo posvetili mnogo pažnje posebno navedenim nasadom, ker so uvideli letos, da so debičkanosni. Rihenberg. Črešnje smo kolikor toliko prodali, druge po še precej ugodni ceni, iprve pa skoraj po nikakšni, zeilo mnogo jih je ostalo na drevesih in to že tretje leto. Izgleda, da jih bomo res morali popolnoma opustiti ali pa precepiti, posebno one, ki niso prav prve. — Črešnje so trpele zelo mnogo od pedica in od rose. Dobro bi bilo, da bi se našemu ljudstvu v tem oziru kaj svetovalo. Vina smo sicer že precej prodali, a vendar ga je še zelo mnogo na razpolago. Kaj ni mogoče, da bi ga nekoliko Izvozili v Avstrijo, o čemur se pri nas mno* go govori? Trta kaže dobro. Košnja je v glavnem končana in letina je bila dovolj dobra posebno na onih senožetih, ki so bile gnojene s tomaževo žlindro. Dobro bi bilo, da bi naši kmetovalci tega dobrega gnojila več uporabili, kot so ga dosedaj. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 18. Imam eno mandljevo Odgovor: Ta bolezen je naredila le* drevo, rastoče konec vinograda, ki vsako tos ogromno škodo in je popolnoma mo* leto obilo cvete, zelo bujno raste, ne da goče, da bo po nekaterih krajih popolno* pa nobenega sadu. Kaj je temu vzrok? ma uničila češplje in da bodo kmetovalci Odgovor: Ako hočete imeti od Va* drevesa posekali, šega mandljevega drevesa zadovoljiv Po ceni in popolnoma zanesljivega sad, potem pognojite istemu v jeseni z sredstva še nimamo, zaenkrat si pa mo* nekoliko tomaževe žlindre in kainita, ali ramo takole pomagati: pa spomladi z nekoliko superfosfata in Spomladi, takoj ko drevo ozeleni kalijeve soli. Na noben način pa ne moramo poškropiti drevesa z \ % razto* smete gnojiti takemu drevesu z dušič* pnjn0 modre galice in apna (1 kg modre natimi gnojili, ker povzroča dušik ravno gai}ce jn i kg gašenega apna na 100 1 vo* bujno rast lesu. de) § tem onemogočite kolikor toliko Vprašanje 19. Proti listnim ušem to glivično bolezen, ki nosi znanstveno ste priporočili v Vašem uglednem listu ime Exoascus Pruni. Na drevju boste go* tobačni izvleček. Iskal sem tobačni iz* tovo še opazili rožičkaste sadove in jih vleček, a ga ne morem dobiti. Kaj mi je poberite ter sežgite. Ako pa je drevo zelo storiti? zaraženo, morate isto obsekati, oziroma Odgovor: Tobačni izvleček ima v popolnoma obrezati. Ako uspevajo pri zalogi tobačna monopolna uprava, se* Vas marelice, morete češplje precepiti. veda ne navadne tobakarne, temveč Vprašahje 21. Da onemogočim pero* glavne zaloge v Trstu in Gorica. Izgleda nosporo in oidij> kaj naj prej uporab, pa, da je letos istega zmanjkalo in zato ljam> modrQ galico ali žveplo z 3% Vam damo drug nasvet: modre gaHce? Kupite v drogeriji 1 kg kvasijevega v žaganja (segatura di legno quassio), ku* Odgovor: Prvo se pokaže na trtan hajte isto v 10 1 vode skozi 2 uri. Preče* peronospora, potem šele oidium. Zato jano vodo razredčite na 45 1 vode in k moramo prvo škropiti in šele potem temu pridodajte še 5 1 vode, v kateri ste (Par dni Pozneie) žveplati, in sicer z na* raztopili 1 kg kalijevega mila (sapone vadnim žveplom. Žveplo z 3/0 modre mole). S to raztopnino potem škropite. galice uporabljamo junija in julija mese== Vprašanje 20. Moje češplje so šle v ca Pr°ti grozdni peronospori. rožičke že drugo leto, kaj naj naredim? Gospodarska navodila za julij. Na polju in travniku. V tem mesecu šega ustja, ker je to seme najdebelejše. — splošno kosimo in žanjemo žita. Dobro bi Ravnotdko bi moral naš kmet odbirati se-bilo, da bi naš kmet takoj ob žetvi odločil me od graha in sicer odločiti najbolj raz-žitno seme za drugo leto in sicer na ta na- vito stročje. čin, da bi pri mlatilnici zbiral v posebno Kot je že bilo rečeno v mesecu juniju, vrečo ono zrnje, ki se siplje iz najzgornej- preorji stmišče takoj po žetvi, ako je le i mogoče, in vsej ajdo, repo, koruzo činkvan- kov iz divje podlage, naj to stori sedaj kot tinko, ali vsadi zelje. Vsejati moreš tudi še je bilo nasvetovano v mesecu juniju. — koruzo za zeleno krmo. Na polju moreš posebno zelje zaliti z gnojnico, a gnojnico moramo prej razred* čiti, razven, da zalivamo ob deževnem vremenu. Kdor še ni osul koruze, naj jo sedaj, na noben način je ne sme pustiti neosuto, ker potom osipanja dosežemo močnejše vkore-ninjenje rastlin; kar koristi rasti koruze in laka koruza kljubuje tudi bolj uspešno vetrovom. Tu pa tam kopljejo v tem mesecu krompir. Pravilno bi bilo, da bi naši kmetje že jia polju odločili krompir za seme, ako mislijo obdržati domače seme. V to svrho odberemo najmočnejše grme, ki imajo kolikor mogoče suho krompirjevico, ker cilj našega kmeta mora biti, da si vzgoji zgodnji krompir in ki bo istočasno tudi rodoviten. Na deteljiščih in travniških opažamo širjenje predenice, ki je največji sovražnik deteljišč. Moramo jo na vsak način uničiti V vinogradu nadaljujemo delo kot meseca junija. Paziti moramo na peronosporo in oidium. Čistimo nepotrebne poganjke, močnejše nepotrebne poganjke kaže na vsak način odrezati, in sicer nad drugim listom, ne pa odlomiti, ker bi drugače na* stala za les prehuda rana. Trtno mladje moramo privezovati, posebno moramo pa* žiti na letošnje zelene cepljenke. V sadovnjaku ima oni sadjar, ki je drevje oškropil z raztopnino modre galice, zeleno in zdravo listje. Zalibog je teh sad* jarjev pri nas zelo malo, zato pa imajo mnogi drevesa z malo in slabega listja, sadje, posebno hruške in jabolke, je pa hra-stavo. Sedaj je prepozna pomoč, naučimo se za drugo leto. Kdor ni odrezal poganj- Griojiti sadnemu drevju z dušičnatimi gnojili (čilski sditer, gnojnica) ne kaže več, ker sedaj ni več čas, da bi drevo posebno mlado — bujno rastlo. Letos vsajena drevesa pa moramo ob veliki suši na vsak na* čin zalivati, voda pa naj ne bo popolnoma mrzla, temveč taka, ki je nekaj časa stala v posodi. V dragi polovici julija pripravimo vsa ona mlada drevesca, ki jih mislimo o-kulirati (cepiti v oko), in sicer na ta način, da debelca drevesc očistimo poganjkov. V vrtu. Zalivati moramo navadno zelo mnogo, ker so suhi dnevi. To delo vršimo ob in po solnčnem zatonu, nikakor pa ne prej. V vrtu presajamo poletno solato, zeleno (šelno). Paradižnikom odstranjujemo stranske poganjke, enako tudi jedilnim bučam. V hlevu. V hudi vročini ne puščaj živi* ne na paši, temveč ženi jo v senco. Ako moraš kaj pripeljati iz polja, pripelji zvečer. Živini ne dajaj sveže krompirjevice, ker ima v sebi neko snov (šolanim), ki žl* vini škoduje, ako jo mnogo zavžije. Suha krompirjevica je manj škodljiva. Pazi na čistost in zračnost v hlevu. Okna ne maši s slamo ali gnojem, temveč jih pusti odprta, samo okna pogrni s kakšno zaveso, da ne bodo imele muhe vhoda v hlev. Živina naj ne pije premrzle vode. Pazite tudi na parklje, da niso predolgi, ker s takimi žival težje hodi. Svinjak naj bo zračen in svetel. Preskrbi prašičem kopeli s svežo in čisto vodo. Ako niso še cepljeni proti rdečici, preskrbi to. V kleti pazimo na prazno posodo, tako v tem mesecu, kakor tudi drugače. Ako ima vino duh po žveplu, odpravimo istega z večkratnim pretakanjem na zraku (ne s purnpo iz soda v sed,) Ako hočemo duh spraviti takoj, vporabimo leseno oglje, katerega operemo in stavimo v sod, in sicer na vsakih 100 1 po 50—60 gr; potem vino dobro premešamo in črez par dni pretočimo. Seveda mora biti vino čisto in brez drožij, ker postane drugače motno. Na domu pripravimo prostor za krompir, katerega ne smemo v svežem stanju nagromaditi na velike kupe, temveč gledati na to, da se osuši. Seme, ki smo ga zbrali od različnega sočivja ne zavijemo takoj v papirje, temveč ga osušimo. Kdor ni še naročil tomaževe žlindre, jo takoj naroči. PAZITE NA PREDENICO. V lanskem letniku »Gospodarskega lista« smo prinesli na strani 107 opis in sredstva za uničenje predenice, tega naj? večjega sovražnika naših travnikov in deteljišč. Prečitajte in ravnajte se po tem. Paziti moramo, da nam ne napravi' velike škode in v ta namen prehodimo deteljišča od konca do konca. Kjer opa* zimo, da se je predenica komaj začela razvijati — ni še cvela — ni potrebno, da ono mesto takoj požgemo, zadostuje ako napadeno mesto takoj požanjemo ali pokosimo ter zajedavko iztrebimo z že* leznimi grabljami. Napadena mesta moramo večkrat obiskati, a moramo tudi paziti, da je ne razširimo s prenašanjem na čevljih, ali pa da nam kakšna nit pade med neokuženo deteljo. O negi svetoivanskega grozdjičja. Čeravno svetoivansko grozdjičje, ali ribez zahteva silno malo nege, vendar se po naših vrtovih opaža to grmičevje zelo zapuščeno. Posledica temu je slab in skromen pridelek. Če se pušča grmičevje neobrezano, pregosto, postajajo leto za letom grozdki in jagode vedno manjši. Ako imajo pa poedini grmi dovoljno prostora in ako jih držimo redke in izrežemo vsakoletno ostareli les, da dobi solnce in zrak prosti dostop v grm in ako skrbimo tudi za gnojenje, postanejo grozdki še enkrat večji in jagode debelejše in okusnejše. Grmičevje je potrebno obrezovati vsako leto in ker redi samo enoletni les, ga je izvršiti tako-le: Z levo roko primemo enoletno mladiko in ji skrajšamo vse stranske mladike na 2 očesi dolžine. Eno= letno mladiko pa skrajšamo za eno tre? tino njene dolžine. Pri tem je pa strogo paziti, da grm dobro izredčimo, da ne bo pregost. Najboljši čas za obrezovanje, je prav zgodaj spomladi. Kakor hitro grm ostari, se ga mora nadomestiti z novim mladim. Vsako drugo leto je grmičevju pognojiti in ga okopati. U. ZAVAROVANJA PROTI POŽARU! Z dnem 1. VII. t. 1. stopi v veljavo kr. odlok z dne 11. januarja 1923. št. 156, vsled katerega se zviša državna pri* stojbina zavarovanj proti požarnim ško? dam od 2% na 15% skupnega plačila in 20% naddavka za vse zastane in nove premije plačane po 1. juliju v tekočem letu. Sol prašičem. Sol je prašnčgm ravno-tako nujno potrebna ikcKt goveji živini. Sol naj bo navadna kuhinjska sol (me živinska), dajaitii jo pa moramo v mali količini in siicer vsaiki dan po 5 gramov. Sol ojača želodčne soke lin pospešuje na rta način itu-di prebavljamje. Debelim svinjam sol ni talko poitrebna, kolt mllajšim. Ricinovo olje proti krtom. Ne ricinovo olje, itemveč 10—15 niči novi ii rasitilin vsajemih na 1 ha (3 njive) prežene vise krte, kori: poroča francoski liisit Bullefiin des Halles. TISKOVINE v ZALOŽBI GORIŠKE ZADRUŽNE ZVEZE: Blagajniški dnevniki 100 listov po L 35.— Blagajniški dnevniki 200 listov » » 50.— Blagajniški dnevniki z razdel« nikom za izdatke 200 listkov » » 70.— Blagajniški dnevniki z razdel« nikom za prejemke 200 list« kov............................» » 70.— razdelniki zadrug................» » 50.— Posojilne knjige a 400 strani . » » 90.— Posojilne knjige a 300 strani . » » 80.— Posojilne knjige a 200 strani . » » 70.— Hranilne knjige a 200 strani . » » 70.— Imeniki zadružnikov . . . . » » 20.— Deležne knjige...................» » 30.— Salda konti......................» » 30.— Nakupno « prodajne knjige . . » » 40.— Blagovni skontri.................» » 30.—. Prejemne knjige mleka . . . » » 30.— Knjige za tekoči račun . . . » » 15.— Knjige pristopnic, 400 listov . » » 30.— Knjige pristopnic, 200 listov . » » 20.— Knjige pristopnic, 100 listov . » » 15.— Hranilne knjižice, izvod . . » » 2.— Posojilne knjižice, izvod . . » » 2.— Denarne knjige a 200 listov . » » 22.— Zadolžnice a) na poroštvo . . » » 0.50 Zadolžnice b) na vknjižbo . . » » 0.50 Izpiski hranilnih vlog . . . » » 0.40 Izpiski deležev....................» » 0.50 Izpiski posojil....................» » 0.40 Računski zaključki za den. z. » » 0.30 Računski zaključki za blag. z. » » 0.30 Potrdila za dvignjene hr. vloge » » 0.08 Opomini za obresti in glavnice » » 0.10 Obrestne tablice...................» » 1.— Izkazi za neposredne pristoj« bine..............................» » 0.30 Katoliško Tiskovno Društvo vpisana zadruga z omejenim jamstvom v Gorici priporoča vsem zadrugam In zadrugarjem svojo- KNJIGARNO V GORICI Via Carducci 2 (v Montovi hiši) PRODAJA na drobno in na debelo pisarniško in šolske potrebščine^ tiskovine za ob* - - činske in druge urade - - Zveza goriških delavnih in proizvajalnih zadrug Reg. zad. z om. zav. GORICA, Via Mazzini (Municipio) 41. nad. VČLANJENIH ZADRUG 45. Prevzema vsa obnovi* vena kakor tudi druga v stavbno in proizvajalno stroko spadajoča dela, ki jih izvrSuje sama ali potom pridruienih stavbenih zadrug. •• VojnooSkodovanci izročite obnovitvena dela le naSim stavbenim zadrugam. C G 'Jjarska zadruga v MIRNU pri Gorici izdeluje vsakcrstno obuvalo poznano pod i n. n o m ADRIA Hiii Edino domače zadružno podjetje te stroke, ki si je pridobilo vsestransko priznanje. Izdeluje čevlje, ki v ličnosti in trpežnosti prekašajo vse druge te-vrstne izdelke. LASTNE PRODAJALNE: V Gorici, Corso Verdi 32, u Trstu, ulica Rettori 1, v Celju, Narodni dom. - Razpošilja tudi naravnost iz tovarne v Mirnu na debelo in na drobno. Izdaja »Zadružna zveza" v Golici. — Tisk »Narodne tiskarne" v Gorici.