ETO XXXIII,, ŠTEVILKA 8, 13. APRIL 2001, CENA 289,00 SIT BENJAMINA IN KRISTINA ŠUSTER: »Po mnenju mnogih sva malce netipični najstnici...« lESfAWJitw Jlismals opis OBČINA GORNJI GRAD V EVROPSKI OKOLJEVARSTVENI ZVEZI PRIZNANJE TURISTIČNEMU DRUŠTVU REČICA ZA ZGORNJESAVINJSKE ŽELODCE 110. SAMOSTOJNA RAZSTAVA DEL SLIKARJA GORANA HORVATA OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg 1 a 3000 CELJE SN00032 Zadruga mozirje I KMETA DOLOČAJO KI NE ŽIVIJO OD KMETIJSTVA mm m vesele Zadruga mozirje Zgomjesavlnjska kmetijska w •>1F'*wrww f w 9wn,r ***** ♦ zadruga Mozirje z.o.o. * ■ (E VDRUŽNE TRGOVINE VEDNO Z VAMI % Jj S Zadruga Mozirje v sodelovanju z Mercatorjem Akcijska ponudba od 4.4. do 26.4.2001 Radiokasetofon s CD-jem Philips Televizor Evelux Zaslon 55cm 53.900,00 SIT 17.900,00 SIT Vrtne škarje Black&Decker Moč 330W, dolžina rezil 41 cm Videorekorder Philips Model VR401 s štirimi glavami 32.900,00 SIT Akumulatorske vrtne škarje Black&Decker Rezili dolžine 41 cm, napetost 12V Hladilnik Zanussi 184 litrov Mere: 105x55x60cm \ Kosilnica z nitjo Black&Decker Moč 250W, širina košnje 23cm 42.900,00 SIT 24.900,00 SIT Armature WEGA 58 za korito 820-100 9.990,00 SIT 49.990,00 SIT ■ 8.990,00 SIT 3.390,00 SIT 6.690,00 SIT 42.990,00 SIT Mobitel: 031/653-636 Tel. & Faks: 03/83-85-018 WWM »M Wi ? 11 &T«i IJ ? DRUŠTVA! Vse, ki ste imeli svoje poslovne račune odprte v Podružnici APP Velenje, Ekspozituri Mozirje (enota je v postopku zapiranja) vabimo, da odprete transakcijski račun v Banki Velenje d.d., Velenje, bančni skupini Nove Ljubljanske banke. Informacije in obrazci, potrebni za odprtje računa, so vam na voljo v vseh naših poslovalnicah. Vljudno vabljeni. /O j banka velenje ^----S Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke KNJ ii c TRETJA STRAN D IZ VSEBINE: Zadruga Mozirje: Usodo kmeta določajo tisti, ki ne živijo od kmetijstva...4 Nazarje: Sedanje stanje je treba sanirati.....................6 Gornji Grad: Čezmejno ekološko sodelovanje..................7 Podolševa: Domačini hočejo sodelovati pri sanaciji plazu...........8 Turistična zveza Slovenije: Priznanje TD Rečica za zgornjesavinjske želodce.....9 Festival Ljubljana: 16. slovenski glasbeni dnevi v znamenju Blaža Arniča......15 Intervju: Kristina in Benjamina Šuster iz Mozirja...................16 Zgodovina in narodopisje: Gospodarsko osamosvajanje Slovencev....................22 Nasveti: Nevarna in varna naravna gnojila..............27 Sodniški par Repenšek-Požežnik: “Nora” tekma v Tuniziji......32 Fotografije na naslovnici: Osrednja fotografija: Ena izmed letošnjih ljubenskih potic(foto: C. Sem) Levo zgoraj: Benjamina in Kristina Šuster (foto: Benjamin Kanjir) Desno zgoraj: Odkritje trojezične table v Gornjem Gradu (foto: C. Sem) Desno v sredini: Podelitev priznanja TD Rečica ob Savinji (foto: C. Sem) Desno spodaj: Čestitke Goranu Horvatu ob otvoritvi 110. samostojne razstave (foto: Franci Kotnik) Če se medtem ni zgodilo kaj katastrofalnega, so včeraj v Nazarjah slovesno odprli športno dvorano. V občini seje tako rekoč ves dan mudil predsednik države Milan Kučan, ki si je najprej ogledalpodjetja Glin K&M, BSHHišni aparati in Elkroj, nato pa še samostansko knjižnico pri frančiškanih. Popoldne se je srečal z zgornjesavinjskimi župani, slovesnost v športni dvorani pri osnovni šoli pa seje začela ob 17. uri. V pestrem programu so bile tako ali drugače predstavljene vse dejavnosti, ki se bodo lahko v dvorani odvijale v prihodnje. Po otvoritvi so se obiskovalci zadržali še v sproščenem družabnem srečanju s predsednikom. Na ta način je dolina bogatejša za imeniten objekt, ki ga bo mogoče izkoriščati v raznovrstne namene, tudi družabnega in zabavnega tipa. Nenazadnje pomeni dvorana tudi plus za zgomjesav-i njski turizem (ah, pa smo že spet pri turizmu), v kolikor bomo seveda znali sestaviti celoto iz posameznih delčkov. Nisem niti prvi niti zadnji, ki trdim, da le dolina lahko predstavlja celovit turistični produkt, tega pa smo se doslej premalo zavedali. Pobude o vnovični ustanovitvi Zgornjesavinjske turistične zveze dajejo slutiti, da je najhujša euforija občinskih turističnih projektov mimo in da bo v prihodnje na tem področju več povezovanja. Malce seje medtem polegla tudi ekološka polemika. Minister za okolje in prostor mag. Janez Kopač, kije bil na obisku prejšnji teden, je jasno povedal, da bodo morali onesnaževalci svoje naprave sani- rati v določenem roku, v nasprotnem primeru bo njihovo nadaljnje obratovanje postavljeno pod velik vprašaj. V dolini v tem trenutku še ni podjetja, ki bi uspelo pridobiti certifikat ISO 14001. Le-ta namreč pomeni, da njegov lastnik z ustvarjenimi odpadki ravna na okolju prijazen način. Kolikor je znano, je na tem področju najdlje nazorska tovarna hišnih aparatov. No, če v dolini še nimamo nobenega okoljskega certifikata, pa zato imamo prvo slovensko občino, ki je vključena v evropsko okoljevarstveno zvezo. To je občina Gornji Grad, ki bo odslej na tem področju tesno sodelovala z občino Globasnica onkraj slovensko-avstrijske meje. Odprvega aprila dalje je spet odprt mejni prehod Pavličevo sedlo, zato je pričakovati, da bo poleg prometa med obema deželama in državama slej ko prej steklo tudi turistično in poslovno sodelovanje. Pred nami so velikonočni prazniki. Poleg božičnih so prav gotovo največji ne samo verski ampak tudi družinski dogodek v letu. Želim vam, da bi jih preživeli prijetno, da bi se ob velikonočnih dobrotah odpočili in se naužili ljubega miru. Naša prihodnja številka bo izšla dan prej kot običajno, že v četrtek, 26. aprila. Takrat si bomo zaželeli prijetne prvomajske praznike. Veliko slastnih potic in drugih dobrot vam torej želim! ISSN 0351-8140, leto XXXIII, št. 8,13. april 2001. Izhaja vsak drugi petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, žiro račun 52810-685-13016. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Stalni sodelavci: Edi Mavrič-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril Sem, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemšc Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja-Klad-nik, Franjo Pukart, Milena Zakrajšek, Metod Rose, Marija Sukalo, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: Helena Kotnik, mobitel 041/793-063. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791- E-pošta: savinjske.novice@sioI.net. Internet: http//:www.savinj-novicc-sp.si. Cena za izvod: 289,00 SIT, za naročnike: 246,00 SIT. Tisk:Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Odpovedi sprejemamo za naslednje polletje. GOSPODARSTVO ) ZADRUGA MOZIRJE Usodo kmeta določajo tisti, ki ne živijo od kmetijstva Na letnem občnem zboru so člani Zadruge Mozirje temeljito ocenili poslovanje v preteklem letu ter se precej ostro odzvali na razmere, ki trenutno vladajo doma in v evropskih državah. Kljub težavam je preteklo poslovanje zadovoljivo, nekoliko manj pa so kmetje zadovoljni s finančnimi učinki opravljenega dela. KIV D.D. VRANSKO Dva certifikata na en mah Podjetje KIV Vransko se ponaša z več kot 50-letno tradicijo in izkušnjami na področju gradnje energetskih sistemov. Od leta 1947, ko so na sedanji lokaciji pričeli s proizvodnjo kovinskih proizvodov in peči na trda goriva, so se zgodile številne spremembe, med njimi tudi izguba 85 odstotkov trga leta 1991- Toda podjetje KIV se je z vizijo in znanjem usmerilo na zahodna tržišča, kjer je za svoje izdelke pridobilo potrebne ateste in certifikate. Od nedavnega se podjetje z Vranskega ponaša tudi s certifikatoma ISO 9001 in ISO 14001. V Sloveniji se tako zadruge kot kmetje borijo zgolj za lastno preživetje, je prepričan dosedanji predsednik upravnega odbora Florjan Remic, ki je mnenja, da bodo slovenske kmetije še naprej propadale. Kmetijsko politiko bi morali določati ljudje, ki živijo od kmetijstva, tako pa ostajamo podložniki birokratov, ki ne živijo od kmečkega kruha, je še dodal Remic. Zadruga je lani povečala odkup mleka zapet odstotkov, to je 14 milijonov litrov mleka, kar predstavlja štiri odstotke vsega slovenskega mleka. Pri tem je spodbudno, je ugotavljal direktor Anton Vrhovnik, da je večina rejcev pridelovala mleko visoke kakovosti, kar prinaša dodatek na odkupno ceno. Čreda krav molznic se jepoveča-la zadva odstotka, kljub zadnjim dog- kupne cene. Vlada je z različnimi ukrepi nekoliko omilila problem odkupa, ostaja pa problem cene, ki je zaradi znanih vzrokov ne uspejo povišati, je kmetom pojasnil Vrhovnik. Zadrugajelani odkupilaokoli 55.000 kubikov lesa, kar je polovica prirastka v vsej Zgornji Savinjski dolini. Zaradi vse večje konkurence bo to številko težko povečati, je prepričan Vrhovnik, zato bodo dali večji poudarek odkupu žaganega lesa in ostalih lesnih sorti-mentov ter odkupu lesa izven doline. Zadrugi daje svojevrsten pečat trgovska dejavnost, saj zaposluje kar 40 odstotkovvseh zaposlenih. Lanska realizacija je bila povečana skladno z inflacijo, kar pa se ni dogajalo z zaslužki v obliki marž, zato rezultati na koncu leta niso bili najboljši. Zaradi Čestitke ministra za okolje in prostor mag. Janeza Kopača direktorju KIV-a Ivu Kreči (foto: Ciril Sem) Delovno predsedstvo občinskega zbora zadružnikov ni imelo posebej težkega dela (foto: Ciril Sem) ovorom pa še naprej ostaja problem odkupne cene mleka. Dejstvo je, dase odkup mleka v Sloveniji nadpovprečno dviguje, kar ustvarja težave mlekarnam, saj morajo izvoziti kar tretjino surovega mleka. Težave se pojavljajo mdi vživinoreji, saj je donosnost te proizvodnje najslabša v zadnjih petih, če ne celo desetih letih. Lani so odkupili 41 ton pitancev, kar je v primerjavi z letom prej za pet odstotkov Manj. Zaradi strahu pred boleznijo norih krav se je v Sloveniji precej zmanjšala poraba mesa, kar je povzročilo padec od- tega bodo poskušali za manjše trgovine najti najemnike, v skrajnem primeru razmišljajo celo o ukinitvi. Kljub vsemu je zadruga kot celo ta ustvarila v preteklem letu 8,5 milijona tolarjev dobička, je še povedal direktor Anton Vrhovnik. Za naslednje štiriletno obdobje je bilo izvoljeno tudi novo vodstvo. Up ravni odbor mozirske zadruge bo vodil Rafko Kerznar in Nove Štifte, za predsednikanadzomegaodborapa je bil izvoljen Stanko Zagožen z Ljubnega ob Savinji. Savinjčan »Z vstopom na evropske in svetovne trge doseganje optimalne kakovosti ni več cilj, temveč je pogoj za tržno uspešnost,« je prepričan direktor podjetja KIV Ivo Kreča. »Osnovni cilj pridobitve certifikatov ISO 9001 in ISO 14001 je, da bomo dosegli visoko kakovost v načrtovanju in proizvodnji takšnih izdelkov, ki so najbolj ekonomični, uporabni in ekološko prijazni ter vedno zadovoljujejo naše kupce in poslovne partnerje. Delniška družba KIV vidi svojo razvojno priložnost v iskanju rešitev, ki bodo zagotavljale kakovost življenja in bivanja v zdravem in prijaznem okolju.« Oba certifikata je podjetju KIV v torek, 3. aprila, v hotelu Štorman na Venišah podelil minister za okolje in prostor mag. Janez Kopač. Kot je dejal, s prav posebnim zadovoljstvom podeljuje cer- tifikate ISO 14001, ki dokazujejo, da imajo podjetja urejen in pozitiven odnos do okolja, v svojem bistvu pa nosijo rešitev, kako se na okolju prijazen način znebiti odpadkov. V Sloveniji ima trenutno certifikat ISO 14001 okrog 60 podjetij. Podjetje KIV Vransko, v katerem je zaposlenih sto delavcev, je lani ustvarilo okroglo milijardo tolarjev prometa. V lastniški strukturi imajo zaposleni in menedžment tri četrtine premoženja, strateški partner slabo petino, preostanek pa pripada družbam za upravlj an-je. Proizvodni program sestavljajo področja hišne in industrijske energetike ter termične predelave odpadkov. Med referenčne objekte v Sloveniji, Nemčiji in na Hrvaškem sodi tudi kotlovnica na biomaso v Gornjem Gradu. Franci Kotnik KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA Več možnosti ravnanja s kostno moko Člani slovenjegraške območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije so podprli prizadevanja za združenje manjših kmetijsko gozdarskih zadrug na Koroškem, posebno pozornost pa so namenili Hranilno kreditni službi, ki je v preteklih letih ustvarila400 milijonov izgube. Zadružna zveza Slovenije podpira združevanje zadrug, ki bo postopoma zajelo tudi večje slovenske zadruge. Predsednik sveta slovenjegraške enote zbornice Andrej Presečnik je med drugim dejal, da so razočarani nad delitvijo intervencijskih sredstev, saj država zmanjšuje in prerazporeja sredstva znotraj kmetijskega proračuna. Presečnik opozarja na zapletenost pri vlaganju zahtevkov, poleg tega se vsa kontrola izvaja v Ljubljani, kar kaže na nezaupanje svetovalnim službam, ki delujejo na terenu. Precej besed je bilo namenjenih problemu kostne moke, kjer država, po Presečnikovem mnenju, premalo razmišlja o sprejemljivejših možnostih od sedanjega sežiganja. Presečnik je prepričan, da tako rigorozni ukrepi niso potrebni, saj bodo nakopičene količine živalskih odpadkov povzročale večji problem, kot če bi na kontroliran način prišli nazaj v prehrambeno verigo. Savinjčan SAVINJSKO-ŠALEŠKA OBMOČNA RAZVOJNA AGENCIJA Subvencionirano svetovanje Pospeševalni center za malo gospodarstvo in Zavod RS za zaposlovanje sta v koroški in savinjsko-šaleški regiji začela s pilotskim uvajanjem subvencioniranega svetovanja podjetnikom na podlagi napotnic. Tako imenovani vavčerski sistem pomeni sofinanciranje podjetniškega svetovanja in izobraževanja za posamezne ciljne skupine, ki ga izvajajo za to usposobljeni in certificirani podjetniški svetovalci. Nosilec uvajanja vavčerskega sistema je podjetniški center A.L.P. Peca iz Raven na Koroškem v sodelovanju s Savinjsko-šaleško območno razvojno agencijo v Mozirju. Z omenjenim projektom naj bi olajšali dostop do podjetniške kariere vsem podjetnim in ustvarjalnim Slovencem, s poudarkom na nekaterih posebnih ciljnih skupinah, izboljšali kakovost in učinkovitost v podjetniškem procesu, pripravili potencialne podjetnike za začetek poslovanja, povečali število dinamičnih podjetij in pospešili uvajanje novih tehnologij ter inovacij. To pomeni, da se lahko v projekt vključijo tako potencialni podjetniki kot delujoča podjetja. In kako se vključiti v projekt? Potencialni ali delujoči podjetnik lahko pokliče ali se oglasi na območni razvojni agenciji v Mozirju, kjer opravi uvodni razgovor in dobi dodatne informacije. V primeru dejanske vključitve v projekt sklene pogodbo in si po lastni presoji z liste svetovalcev izbere svojega svetovalca. Območna razvojna agencija mu izda napotnico, s katero se oglasi pri pooblaščenem svetovalcu in le-ta opravi podjetniško svetovanje, ki je lahko splošno ali specialistično, lahko gre za uvodno izobraževanje za podjetništvo ali pa za usposabljanje. Svetovanje ciljni skupini potencialnih podjetnikov država krije v celoti, svetovanje delujočim podjetjem pa vvišini 50 odstotkov vrednosti svetovalne ure. Franci Kotnik Železarska c. 3, ŠTORE, tel. 03/ 577 0000 IZDELAVA PVC in LESENEGA STAVBNEGA POHIŠTVA Edini pooblaščeni izdelovalec iz vrhunskih PVC profilov Brügnann BANKA VELENJE D.D. Koristne informacije za izvoznike Banka Velenje je za svoje poslovne partnerje, ki se ukvarjajo tudi z izvozom, zadnji četrtek v marcu v hotelu Paka pripravila srečanje s predstavniki Slovenske izvozne družbe. Izvozniki so dobili številne koristne informacije glede tolarskega in deviznega financiranja, zavarovanja na račun države, zavarovanja investicij v tujini in domačih terjatev ter pravno tolmačenje asignacije zavarovalne pogodbe. Zelo zanimive so bile za izvoznike tudi informacije o možnostih zavarovanja poslov z državami bivše Jugoslavije, še posebej aktualne pa so v zadnjem času Makedonija, Črna Gora in Srbija. Slovenska izvozna družba iz znanih razlogov (notranjepolitična nestabilnost) trenutno ne zavaruje poslov na omenjenih območjih. Po besedah predstavnikov SID bodo v kratkem vzpostavili tudi elektronsko poslovanje, kar naj bi v marsičem olajšalo kontaktiranje in izmenjavo informacij z izvozno družbo. Franci Kotnik DOL SUHA Zanimiva demonstracija novega stroja Na Bidrovi kmetiji v Dol Suhi so konec marca pripravili demonstracijo stroja za pripravo lesnih sekancev, ki je bil v celoti izdelan v domači delavnici. Sredi marca je za omenjeni stroj, ki predstavlja svojevrstno inovacijo, Jože Bider prejel tudi bronasto priznanje Savinjsko-šaleške območne gospodarske zbornice Velenje. Demonstracija delovanja nove Bidrove inovacije je pritegnila številne obiskovalce (foto: Lojze Ojsteršek) Stroj je namenjen za pripravo les- Jožetovi razlagi, ki je ob pomoči sinov nih sekancev za kurjenje z lesno bio- Robija in Bojana predstavil nov stroj, maso. Praktični prikaz delovanja so Bidrovi zagotavljajo, da bodo za nasi ogledali člani območne gospodar- javljene skupine tovrstne demonske zbornice in številni drugi obisko- stracije pripravljali tudi v prihodnje, vaici. Z zanimanjem so prisluhnili Marija Šukalo KRAJEVNA SKUPNOST MOZIRJE čestita vsem krajanom ob krajevnem prazniku JURJEV0 2001! OBISK MINISTRA ZA OKOLJE IN PROSTOR V NAZARJAH Sedanje stanje je treba sanirati Minister zaokolje in prostor mag.Janez Kopač se jevtorek, 3. aprila, mudil na krajšem obisku v občini Nazarje. Sestal se je z županom Ivanom Pumatom in ožjim krogom gospodarstvenikov, tema razgovora pa se je, vsaj vprvem delu, vrtela zlasti okoli aktualnega sežiganja živalskih odpadkov v nazarski tovarni ivernih plošč. Po mnenju ministra Kopača rezultati meritev mariborskega zavoda za zdravstveno varstvo kažejo na to, da kurjenje živalskih odpadkov samo po sebi ni problematično, saj je večina emisij v tem primeru nižja kot pri kurjenju mazuta, prekomerni pa sta emisiji lesnega prahu in ogljikovega monoksida. Na podlagi teh meritev bo okoljs- škodo. Milan Cajner, direktor Gozdnega gospodarstva Nazarje, je Purna-tovo opozorilo dopolnil s predpostavko, da bi ob večji poplavi voda zalila tako obrtno cono kot tudi tovarno Hišni aparati, zato je ukrepanje nujno. Po njegovem mnenju bi bilo mogoče omenjeni problem sanirati z relativno majhnimi sredstvi. Mag. Janez Kopač je Občini Nazarje za daljinsko ogrevanje obljubil 330 miljonov tolarjev (foto: Ciril Sem) ka inšpekcija izdala odločbo, vkateri bo tovarni ivernih plošč določila rok za sanacijo stanja. V kolikor v tem roku stanje ne bo sanirano, bo nadaljnje obratovanjetovamepod velikim vprašajem. V nadaljevanju je mag. Janez Kopač preletel proračunske postavke, iz naslova katerih se lahko Zgornja Savinjska dolinavletošnjem letu nadejapomoči dižave. Zaprojektdaljinskega ogrevanja v Nazarjah je namenjenih 330 milijonov tolarjev, za Marčinkov jez na Ljubnem 22 milijonov, za ureditev vodotoka Drete pri izlivuBočnice 5,5 milijona in za vzdrževalna dela na vodotoku Savinjeod Ljubnega do Mozirja25 milijonov tolarjev. V letošnjem letu bo izdelana tudi študijapoplavnevarnosti reke Drete, ki bo izvedbeni del doživela v letu 2002. V sklopu rekonstrukcije regionalne ceste mimo tovarne BSH Hišni aparati v Nazarjah je bil reguliran potok, ki priteče iz Pahtina. Župan Ivan Purnat je ministra Kopača opozoril na problematičen odsek levega brega Savinje pri tovarni Elkroj, kjer reka redno poplavlja in povzroča V zvezi s poplavno varnostjo Drete je Cajner prepričan, da so ključnega pomena njeni hudourniški pritoki, ki reko vkratkem času naredijo veliko in neobvladljivo. Vodarji tega doslej niso upoštevali, zato tudi rezultati poplavnega varstva niso idealni. Cajner se je dotaknil tudi problematike posega v prostor na Menini planini zaradi nameravane postavitve vojaškega radarja. Zaradi občutljivosti tamkajšnjega okolja bi lahko že manjši izliv olja povzročil pravo ekološko katastrofo. Kot je bilo razvidno iz njegovega odgovora, tudi minister Janez Kopač ne soglaša s posegi vprostor na občutljivih lokacijah, kaj več pa v zvezi s predvideno postavitvijo radarja na Menini tokrat ni povedal. Na vprašanje, ali je mogoče pričakovati finančno podporo države pri zamenjavi azbestnih cevi vodovoda Letošč, ki je potrebna tako iz zdravstvenih kot ekoloških razlogov, je minister odgovoril negativno. Država menda sofinancira samo gradnjo novih vodovodov, obstoječi pašo stvar lokalnih skupnosti. OBČINSKI SVET NAZARJE Načelno za sežiganje živalskih maščob Nazarski svetniki so prejšnji teden na razširjeni izredni seji soglašali s sežigom živalskih maščob v podjetju Glin Pohištvo, če bo ta tovarna izbrana na javnem razpisu ministrstva za okolje in prostor. Prisotni so se seznanili z rezultati meritev škodljivih izpustov, ki kažejo, da je emisija lesnega prahu pri uporabi samih živalskih maščob nižja, vendar presega predpisano mejno vrednost. “Poskusno sežiganje je pokazalo realno sliko, saj smo bili vseskozi prepričani, da so stvari v mejah normale. Z namestitvijo filtrov naj bi prašenje in hrup spravili v dopustne vrednosti,” je prepričan župan Ivan Purnat. Prah in ropot sta tudi sicer največja povzročitelja nezadovoljstva med krajani, seveda pa se takoj postavlja vprašanje, kdo v tovarni ivernih plošč je sploh verodostojen sogovornik. Direktor Ivo Glušič se je z oceno o prekomerno onesnaženem zraku strinjal in v isti sapi dodal, da je trideset let star sušilnik potreben celovite obnove. V Glinu potrebnih sredstev za kaj takega niso zagotovili, podobno usodo doživljajo pod slovensko razvojno družbo, ki v vseh letih bolj razmišlja o prodaji kot sanaciji lastnega podjetja. Kljub temu so v okviru možnosti, seveda z lastnimi sredstvi, postorili marsikaj, je prepričan Glušič. V Nazarjah je torej temeljni problem, kako zagotoviti potrebna sredstva za sanacijo. “Kakšne so možnosti za sanacijo,” se sprašuje Glušič, “saj bo potrebno za nov sušilnik odšteti 500 milijonov tolarjev, samo namestitev mokrega filtra pa bi podjetje sta- la 35 milijonov?” Po mnenju svetnika Romana Krajnerja je postala iverna tovarna dežurni krivec za vse, kar se ekološko oporečnega dogaja v Nazarjah. Po njegovem mnenju se bo potrebno ozreti tudi na druga podjetja v sklopu nekdanjega Glina ter preveriti veljaviiost dogovora iz leta 1997, po katerem so podjetja dolžna čistiti odprte površine. Glinov kompleks tovarn naj bi v enem letu proizvedel 16 ton prahu, zato krajani terjajo jasno postavljene roke, po katerih se bo izvajala sanacija. “Predvsem pa naša prizadevanja niso uperjena proti delavcem, ki si v iverki in ostalih fabrikah služijo kruh zase in družine,” je v imenu odbora za varstvo narave nedvoumna Marija Sodja Kladnik. Po razpravi so svetniki sprejeli sklep, da mora Glin Pohištvo v letu dni zmanjšati emisije lesnega prahu in hrupa v dovoljene meje, ki jih predpisuje zakonodaja. Nazarska občina bo poskušala zagotoviti finančna sredstva za stalne meritve škodljivih emisij, ki po mnenju krajanov prekomerno onesnažujejo nazarske površine. Savinjčan OBČINSKI SVET GORNJI GRAD Komunalno obarvana seja Občina Gornji Grad bo društvu Sožitje iz Mozirja pomagala v okviru finančnih možnosti, so sklenili gornjegrajski svetniki na seji, ki je bila vsebinsko namenjena domačemu komunalnemu podjetju. Svetniki so sprejeli letno poročilo za preteklo leto in sklep o dokapitalizaciji podjetja. Lastniki grobov bodo morali odslej odšteti tisoč tolarjev za kvadratni meter. V ceni, ki se bo po potrebi korigirala skladno z inflacijskimi gibanji, ni upoštevan davek na dodano vrednost. Savinjčan Franci Kotnik X O M S -N T 3 iR . A M O Račun brez krčmarja!? Sklep nazorskega občinskega sveta, s katerim so “.zadolžili " Glin Pohištvo, da v roku enega leta odpravi oziroma približa normali proizvedene količine prahu in hrupa, lahko razumemo kot dobronamerno, vendar po tehtnem premisleku samo načelno dejanje. Nekakšno taktično kritje lastnega hrbta, saj negre verjeti v naivnost župana Ivana Fumata in svetnikov, ki se seveda dobro zavedajo, da je njihov vpliv na ekološka in siceršnja dogajanja v državnem podjetju enak ničli. Od nekdanjega komunističnega tovarniškega giganta je ostala ekološko problematična tovarna, ki vsemu navkljub še vedno izdeluje zelo kakovostne in tudi iskane iverne plošče. Od tu najprej je skrb za neoporečnost delovanja usahnila; do leta 1990 se o ekologiji ni govorilo in še manj problematiziralo, po letu 1992pa je država Slovenija prevzela poleg lastništva tudi ustaljene navade in (ne)ekološko delovanje. Prst seveda ni uperjen v zaposlene in vodstvo iverke, tise, če lahko verjamemo direktorju Ivu Glušiču, trudijo po svojih močeh. Ekološka sanacija podjetja je obveza lastnika, torej države, ki se na vso moč želi znebiti bremena. Trije javni razpisi in ravno tolikokrat znižana cena očitno niso dovolj privlačna vaba za potencialne kupce. Vsak pač nastopa s svojo računico, ki bo morebitnemu kupcu tudi v prihodnje osnovno vodilo. Bodoči lastnik bo poskušal preko ljudi in tovarne ustvarjati kapital. Sanacija bo zato v drugem ali celo tretjem planu, sklep občinskega sveta pa neobvezujoča črka na papirju. Lahko bo razumljen celo kot vmešavanje politike v gospodarske ali zasebne sfere, torej nadležen in odvečen. Pomisleki, ki sprožijo vprašanje, zakaj občina ne uporabi pristojnih inšpekcijskih služb in preko njih poskuša uveljaviti upravičeno zahtevo krajanov? Ob dokazanih prekoračenih obremenitvah zraka bi morali inšpektorji vsak dan trikrat trkati na lastnikova vrata in zahtevati, kar se mora zahtevati. Tako pa nič. Če bodo inšpektorji rovarili po iverni tovarni po morebitni prodaji, bomo vedeli, da v državo nihče ni mogel ali upal drezati. Vsem enako zakonsko opredeljene obveznosti in pravice bodo tako padle na notranjem pragu lastnega izvora. Savinjčan KRAJEVNA SKUPNOST KOKARJE Kokarčani spet udarniško Pred nedavnim so nas poklicali na Laze v Kokarjah, kjer so tamkajšnji domačini opravljali spomladanska dela na nastajajočem rekreacijskem stadionu. Anton Blatnik, predsednik sveta KS Kokarje, ki je vsem ostalim ob bok vihtel zdaj to zdaj ono orodje, je povedal, da so se organizirali v dve skupini, eni dopoldne, drugi popoldne, in odstranjujejo odpadke ter čistijo podrast. Kokarčani v letošnjem letu skupaj s taborniško organizacijo iz Celja načrtujejo ureditev celotnega območja Laz, dela na športnem igrišču pa bodo potekala fazno z razpoložljivimi sredstvi do prihodnjega leta, ko naj bi rekreacijski center v celoti predali na- menu. Pomladna podoba nekdanjega »kampa« je vabljiva tudi za rekreacijo vseh drugih narave željnih občanov, zato KS Kokarje vabi na delovne akcije, ki bodo sledile v prihodnje, tudi ostale krajane. Jože Miklavc GORNJI GRAD Čezmejno ekološko sodelovanje Gomjegrajci so v zadnjih letih vložili precej denarja v izgradnjo ekoloških sistemov. Najbolj izstopata čistilna naprava in kotlarna na lesno biomaso, saj naj bi bila skrb za varstvo okolja njihova primarna naloga. Gornji Grad je sploh prva slovenska občina, ki so jo sprejeli v evropsko okoljevarstveno zvezo. S podpisom sporazuma med občinama Gornji Grad in Globasnico o sodelovanju pri varstvu okolja v okviru čezmejnega projekta evropske okoljevarstvene zveze sta občini dejansko potrdili, da varstvo okolja ne pozna meja. Sporazum predvideva sodelovanje pri izrabljanju alternativne energije, čiščenju vodnih odplak, ohranitvi čistega zraka in pitne vode. Podpi- sa sta se udeležila tudi deželni svetnik avstrijske Koroške Herbert Schiller in vodja službe za mednarodne odnose pri ministrstvu za okolje in prostor Emil Ferjančič. Ob tej priložnosti so predstavniki evropske okoljevarstvene zveze predali županuTonijuRifljutrojezično(slov-enščina, nemščina, italijanščina) tablo, ki označuj e občino kot članico te zveze. Savinjčan Občini Globasnica in Gornji Grad bosta odslej sodelovali na področju varstva okolja (foto: Ciril Sem) LOGARSKA DOLINA Mejni prehod Pavličevo sedlo odprt V skladu z Uredbo Vlade Republike Slovenije je pričel s 1. aprilom uradno obratovati mejni prehod za meddržavni cestni potniški promet Pavličevo sedlo. Odprt je samo v dnevnem času, in sicer od 1. aprila do 30. junija od 8. do 19. ure, od 1. julija do 15. septembra od 7. do 21. ure in od 16. septembra do 2. novembra od 8. do 19. ure. Po veljavni kategorizaciji mejnega prehoda lahko poleg državljanov Republike Slovenije in Republike Avstrije na tem mejnem prehodu državno mejo prestopajo tudi državljani vseh ostalih držav članic Evropske unije in državljani držav članic Sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru. Državno mejo lahko potniki prestopijo z veljavnimi nacionalnimi potnimi listinami ali z drugimi veljavnimi dokumenti za prehod državne meje. Za razliko od prejšnjega leta potni- ki na Pavličevem sedlu prestopajo državno mejo preko novozgrajenega mejnega prehoda Prav tako je bila v lanskem letu dokončana gradnja oziroma razširitev in asfaltiranje cestne povezave med Slovenijo in Avstrijo, vendar so jesenske poplave po informaciji Policijske uprave Celje na dveh delih na slovenski strani na odseku med Logarsko dolino in Pavličevim sedlom novo cestišče poškodovale do takšne mere, da je trenutno mogoč promet samo z osebnimi vozili. Franci Kotnik Nadlegovati K dobremu počutju sodi tudi občutek dobro opravljenega dela. Tega bi se moralizavedati vsi, tako tisti, ki nekaj neposredno proizvajajo, kot tisti, ki samo nekaj počnemo. V tem primeru medifi-novinatfi-kivzadnjemčasuintenzimo in kar naprej “nadlegujemo” ljudi, ki jih sicer nadleguje tudi nepredvidljiva pošast, Macesnik-ovplaz. Solo opazka na sestanku krajanov Podolševe je resnično ostala osamljena, vendar nič manj nevarna, skrb zbujajoča in celo žaljiva. Očitno se v Solčavi nekateri ne zavedajo dejstva, da jim ob grozeči nevarnosti, katera jim preti, mediji vseskozi stojimo ob strani. Pomanjkljivost takšnega razmišljanja si lahko razlagamo; če bodo vztrajali pri svoji avtonomiji, bo problempač še bolj njihov, kot dejanskoje. Menda ni daleč od resnice trditev, da novinarji ne hodimo v Solčavo zaradi lastnega veselja. Vobilicipreokupacij je skrajna občina Zgornje Savinjske dolinevseprejkotzadevazamimo-grede, občutek človečnosti (če hočete sočutja) pa še dovolj velik, da se nezavidljivpoložaj ljudi poskuša na am boljpošten način predstaviti širši javnosti. Tako bi moralo biti tudi odslej. Kdo bogovorilznovinaiji in v ägavem imenu, pa jeposameznikova svobodna volja. Dobro, daso, tako župan Klemenšek, nacionalni mediji vednopri roki. Dvoumnost njegovih besed nekoliko bega; vsekakor jepriročnost vpretežni meri vezana na katastrofe in telefonske razgovore. Enako kot v vseh “eksotičnih " občinah je tudi prepoznavnost Solčave pretežno odvisna od medijev. V dobrem in slabem, absolutna resnica je, dasesamodsebe premika samo plaz, za katerega pristojni v Ljubljani dolga leta niso radi slišali. Morebiti s(m)o nekaj miselnega premika us-peli ustvarititudinovinarji. Veänoma “telefonski "in nekaj malega oni, ki so ne ozirajoč se na uro in dan vedno pripravljeni neposrednoprisluhniti domačinom. Vse skupaj je samo del službe, ki jo lahko opraviš z okusom dobro opravljenega dela alipa tudi brez. Savinjčan GORNJI GRAD Potrebe nad finančnimi zmožnostmi S podpisom pogodbe o opravljanju lokalne gasilske j avne službe na območju občine Gornji Grad so se “občinska” gasilska društva in Zgornjesavinjska gasilska zveza obvezali skrbeti za požarno preventivo in varnost, občina pa bo izvajalcem poleg financiranja redne dejavnosti zagotavljala zavarovanje opreme, vozil, domov in odgovornosti. Domačini hočejo sodelovati Študija, ki sta jo pripravili ministrstvo za promet ter ministrstvo za okolje in prostor in po kateri naj bi se izvajala sanacija Macesnikovega plazu, je v glavnem sprejemljiva tudi za krajane Podolševe. Dokument je bil izdelan v razmeroma kratkem času, predvideva pa takojšnje sanacijske ukrepe in tiste, ki bodo izvedeni v prihodnjih letih. Po desetih letih bolj ali manj neuspešnih posegih države na plazišču ne želijo domačini ničesar več prepuščati naključju, zato so ustanovili petčlanski odbor - Peter Krivec, Darko Podbrežnik, Vinko Slapnik, Božo Krivec, Jani Golob - ki bo sodeloval z občino in državo, predvsem pa nadzoroval dogajanje na Macesnikovem plazu. V Podolševi državi zamerijo, ker jim ni prisluhnila že pred leti, ko so dopovedovali, da je potrebno pred sanacijskimi posegi speljati vodo iz plazu, tako kot sedaj predvideva tudi študija. Krajanov ne zanima, od kod bo vlada črpala sredstva, po njihovem je bilo že dovolj zatiskanja oči pred dejanskim stanjem, zato vsako razpravo na to temo odklanjajo. V dokumentih dovolj jasno piše, da bo, če se k sanaciji ne pristopi nemudoma, v nekaj letih poleg izpostavljenih kmetij ogrožena tudi Solčava. Najprej je torej potrebno obvarovati ljudi in premoženje, domačini pa bodo poleg že nakazanih rešitev pripravili predloge, ki bodo morali biti sprejemljivi tudi za državo. Savinjčan ObpodpisupogodbezžupanomTonijemRifljemso predsednikidruštevrealnoocenilipotrebe, zato bodo prihodnje investicije načrtovali v okviru finančnih zmožnosti indejansMh potreb. V Gornjem Gradu naj bi v prihodnjih letih kupili novo avtocistemo, v Novi Štifti se kažejo potrebe po terenskem vozilu, vsem skupen problem pa so vozila za prevoz ljudi. Gasilski kombiji so namreč starejši od dvanajst let, karjezgomjadopustnamejazaprevoz otrok. Resnosti problema se zavedajo tako gasilci kot župan Rifelj, zato bodo poskušali v najkrajšem času vsem trem društvom kupiti primerna vozila, ki pa ne smejo biti starejša od dveh let Savinjčan éfiC*L r TUKAJ NOVINAR. ALI MACESNIKOV PLAZ ŠE VEDNO DESI? TUKAJ NOVINAR PLAZ ŠE DRSI? TUKAJ NOVINAR. PLAZ ŠE DRSI? KRAJEVNA SKUPNOST MOZIRJE TURISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE Priznanje TD Rečica za zgornjesavinjske želodce Gostja praznovanja bo tudi kulturna ministrica Pred vrati je praznik mozirske krajevne skupnosti. Jurjevo si vztrajno utira pot v zavest Mozirjanov in okolišanov, ki z veseljem spremljajo organizirane prireditve in v njih najdejo tako delček zabave kot tudi poučne in duhovne vsebine. Letošnje praznovanje Jurjevega so si krajevni svetniki, predsednik KS Roman Čretnik in ostali predstavniki društvenega in družbenega življenja zamislili po ustaljenih tirnicah z določenimi dopolnitvami in obogatitvami. Na predlog Turistične zveze Slovenije sta bili pretekli dve leti razglašeni za leti slovenske kulinarike in vina v turizmu. Glavni namen projekta je bil promovirati in tržiti predvsem kakovostno, sodobno slovensko kulinariko in vina kot del narodnega bogastva, obenem pa uveljaviti kakovost na področju gastronomije in enogastronom-ije v turizmu. Projekt je bil sprejet kot skupna zasnova delovanja vseh, ki sodelujejo v turistični ponudbi. Prvi bodo v četrtek, 19. aprila, na praznično prizorišče stopili šolarji mozirske osnovne šole, ki bodo pripravili pomladno manifestacijo z naslovom Hej hoj, pojdi z menoj. Sledila bo otvoritev tradicionalne pregledne razstave mozirskih umetnikov. Naslednjega dne, v petek, bo v galeriji predstavitev nove knjige Aleksandra Videčnika Okrogle in manj okrogle iz Mozirja. Na predstavitvi se pričakuje tudi kulturna ministrica Andreja Rihter. V soboto bo pred gostiščem Gaj predstavitev infocentra, ki bo dobrodošla novost za vse turiste, več o svoji okolici in turistični ponudbi pa bodo lahko izvedeli tudi domačini. Ob dveh popoldan bodo trg znova zasedli sejmarji in mešetarji vseh vrst. Za vzdušje bosta skrbela mlada muzikanta Andrej in Gregi Rak. Kasneje se jima bodo pridružili še člani ansambla Rogla, ki zagotavljajo obilo zabave. Ob 18.30 bo v župnijski cerkvi prvi koncert na novih orglah. Izvedel ga bo organist Anton Petek. Osrednja prireditev letošnjega praznovanja bo slovesna nedeljska maša, med katero bo blagoslov novih orgel. Stare so bile dotrajane, saj so v času skoraj 200 let lesni črvi storili svoje in uničili večino notranjih delov. Nove orgle so bile izdelane v rekordnem času v orglarski delavnici Antona Škrabla. Po maši bo pred cerkvijo srečanje krajanov in koncert godbe na pihala. Popoldan bodo popestrili domači pevci in pevske družine iz cele Slovenije, ki vsako leto v Mozirje zvabijo ljubitelje ubranega petja od blizu in daleč. Benjamin Kanjir KULTURNO DRUŠTVO JURIJ MOZIRJE Temelj vzgoje je zgled Prizadevni člani mozirskega kulturnega društvajurij so tudi letos na predvečer materinskega praznika, 25. marca, pripravili lepo prireditev. S predstavitvijo 11-članske družine Kos iz Ljubljane so potrkali na srca vseh tistih, ki pravijo, da morajo imeti družine manj otrok, saj je še te težko pripeljati do kruha. Za kulturni program so z glasbo in besedo uvodoma poskrbeli Tilen, Ana in Roman. Sledil je prisrčen pogovor z družino Kos, ki sta ga vodila Angelca in Jože Šuster. Anica in Vinko Kos sta podarila življenje devetim otrokom. Nenavadno, a izjemno bogato duhovno življenje! Vsi prisotni so bili ganjeni ob ljubezni in toplini, ki sta jo izžarevala. Pogovor je tekel predvsem o usklajevanju obveznosti in zgledu kot temelju vzgoje. Pogumna starša sta prepričana, da nobena stvar ni nemogoča, da se za vsakega izmed otrok najde čas in da drug drugega dopolnjujejo in bogatijo. V današnjih časih vlada med ljudmi malodušje do večjega števila otrok, kar pomeni nujno upadanje slovenske natalitete. V tej smeri občutno premalo stori tudi država sama, ki daje več na obljube in lepe besede, kot pa se lahko pohvali z dejanji. Kljub temu Kosovi dokazujejo, da z božjo pomočjo in ljubeznijo do življenja ni nič pretežko. V drugem delu večera se je predstavil moški kvintet Ventus iz Vipavske doline. Ubrana pesem Primorcev je navdušila poslušalce, ki so se po končani prireditvi zadržali še ob kozarčku in pripravljenih sladkih dobrotah požrtvovalnih gospodinj. Benjamin Kanjir Silvo Zdolšek je skupaj z Jožetom Skončnikom najzaslužnejši za geografsko zaščito zgornjesavinjskega želodca (foto: Ciril Sem) Ob zaključku projekta so pripravili posvet, na katerem so pregledali, koliko so uspeli zastavljene naloge izpolniti. Tbristična ponudba je tudi po zaslugi spodbud TZS postala bogatejša, saj je spodbujalaiskanje novih proizvodov, s katerimi so turistični delavci nagovarjali vse bolj zahtevne in ciljno naravnane goste. Slovenija je vsekakor dežela dobrot, s pomočjo slovenske kulinarike in vin celo utrjujemo in negujemo svojo narodno identiteto. V Evropo je potrebno vstopati s ponudbo domačih izvirnih narodnih jedi in vin, obogatenih s sodobnimi prehrambenimi pogledi in tehnološki- mi pristopi. Med najbolj izvirne slovenske jedi gotovo sodi tudi zgornjesavin-jski želodec, ki je po zaslugi pozitivno trmastih rečičkih turističnih delavcev že pred leti dobil zaščito kakovosti in blagovno znamko. Značilen izdelek Zgornje Savinjske doline je sploh prva suhomesnata jestvina v Sloveniji z geografsko zaščito, torej je priznanje, s katerim je TZS ob zaključku projekta let slovenske kulinarike in vina nagradila rečičko turistično društvo, logična posledica vloženega dela in prizadevanja. Savinjčan TURISTIČNO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI Petek, 11. maja - v družbi med najboljšimi Rečiški turistični delavci so kljub laskavemu priznanju Turistične zveze Slovenije v mislih že pri 12. maju 2001, ko bodo ponovno pripravili ocenjevanje zgornjesavinjskih želodcev. Kot je znano, bo tega dne strokovna komisija ocenila izdelke; želodce pa bodo zbirali v petek, 11. maja, na sedežih kmetijskih svetovalnih služb v dopoldanskem času, v petek popoldne pa jih bodo izdelovalci lahko prinesli na Rečico. Torej ostaja vsem izdelovalcem, ki jih mika izvedeti vse o kakovosti njihovih izdelkov, manj kot mesec dni, da poskrbijo za dozoritev želodcev in tisto žlahtno solzenje, ki ga znaizločiti samo pravi zgornjesavinjski želodec. Marija Sukalo IZ OBČIN. OGLASI ŠMIHEL NAD MOZIRJEM Ivan Lesjak na čelu vaškega odbora V večnamenskem prostoru osnovne šole v Šmihelu je bil 25. marca delni zbor krajanov KS Mozirje. Zbrali so se z željo, da ustanovijo vaško skupnost in njen odbor, s katerim bo delo krajevne skupnosti in občinskega sveta približano Šmihelčanom. Zbor krajanov je vodil župan Jože Kramer. Krajanom Šmihela ni vseeno, kaj se dogaja in kakšne odločitve se sprejemajo na nivoju krajevne skupnosti ter občine. Zato je iz njihovih vrst prišla pobuda, da ustanovijo vaško skupnost in tričlanski odbor, ki bo zastopal njihove interese. Na čelo odbora so soglasno postavili Ivana Lesjaka, ostala člana pa sta Nataša Atelšek in Ivo Goltnik. Pred odborom je veliko dela, saj se tudi Šmihel ukvarja s številnimi problemi. V drugem delu zbora je Marija Praznik iz slovenjegraške firme Ne-goj predstavila projekt CRPOV za območje Šmihela. S pomočjo kmetijske svetovalne službe je že izdelan celovit razvojni načrt območja, ki natančno opredeljuje smernice prihodnjega razvoja vsake posamezne kmetije. Vizija sega seveda predvsem na področje ekološke pridelave in predelave hrane ter turizma. Dejavnosti morata v prihodnje hoditi z roko v roki, saj lahko primerna ponudba privabi tudi najzahtevnejše goste. V bližnji prihodnosti bo na tem območju 116 postelj, ki jih bo potrebno nekako zapolniti. Potrkali bodo predvsem na vrata družinskega turizma, poslovnežev in športnikov. Naravne danosti ob določenih vlaganjih naj bi v prihodnosti, seveda ob upoštevanju ostalih dejavnikov, prinesle dodatnih 180 milijonov tolarjev dohodka. Župan je prisotne ob koncu seznanil še z aktivnostmi glede sanacije ceste od gostišča Vid do Planinske ravni. Projekt je širšega pomenain za razvoj turizma nujno potreben, zato občina računa na državna sredstva. Projekti in načrti bodo stali okrog 15 milijonov, izgradnja pa 150 milijonov tolarjev, ki jih občinski proračun seveda ne bo zmogel sam. Benjamin Kanjir KRAJEVNA SKUPNOST MOZIRJE PRIREDITVE OB KRAJEVNEM PRAZNIKU ČETRTEK: 19.4.2001 ob 18.00 »HEJ HOJ - POJDI Z MENOJ«, NASTOP UČENCEV OSNOVNE ŠOLE MOZIRJE V KULTURNEM DOMU MOZIRJE ob 19.30 OTVORITEV RAZSTAVE MOZIRSKIH SLIKARJEV V GALERIJI MOZIRJE PETEK: 20.4.2001 ob 19.00 PREDSTAVITEV KNJIGE GOSPODA ALEKSANDRAVIDEČNIKA »OKROGLE IN MANJ OKROGLE IZ MOZIRJA« GOSTJA MINISTRICA ZA KULTURO GOSPA ANDREJA RIHTER SOBOTA: 21.4.2001 ob 13.00 PREDSTAVITEV INFO CENTRA PRED RESTAVRACIJO GAJ od 14.00 do 16.00 NASTOP MLADIH HARMONIKAŠEV RAK ANDREJ IN GREGOR ob 14.00 OBRTNI SEJEM NA MOZIRSKEM TRGU od 16.00 do 22.00 DRUŽABNO SREČANJE Z ANSAMBLOM ROGLA ob 18.30 ORGELSKI KONCERT V FARNI CERKVI SV. JURIJA IZVAJA ORGANIST PETEK ANTON NEDELJA: 22.4.2001 ob 09.00 SLOVESNA MAŠA IN BLAGOSLOV ORGEL ob 10.15 DRUŽABNO SREČANJE KRAJANOV PRED CERKVIJO IN KONCERT GODBE NA PIHALA ob 15.00 NARODOPISNA PRIREDITEV »DRUŽINSKO PETJE« PRED CERKVIJO IN POZDRAV GOSTOV ob 17.00 DRUŽABNO SREČANJE ZA NASTOPAJOČE V SAVINJSKEM GAJU VABLJENI! Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje Savinjska cesta 6 3330 MOZIRJE Organizacija zdravstvenega varstva po petkih popoldan Zdravniki Zgornje Savinjske in Zadrečke doline (zaposleni v zavodu in zasebniki) smo se na skupnem sestanku dogovorili, da se bomo izmenjavali pri delu ob petkih popoldan od 14. do 20. ure v svojih ambulantah. Razpored dela bo znan vnaprej in bo objavljen v vseh zdravstvenih postajah in v časopisu. Ostale dni v tednu bomo delali po ustaljenem urniku, dežurstvo pa je prav tako nespremenjeno - vsak dan med 20. in 6. uro zjutraj in od sobote od 7. do ponedeljka do 6. ure. Delo ob petkih popoldan opravljamo v rednem delovnem času za svoje paciente in nujne primere iz drugih krajev. 13.4.2001 dr. Igor Kočevar, tel. 584-10-18 20.4.2001 dr. Tonč Žunter, tel. 584- 40-45 4.5.2001 dr. Irena Blažič-Lipnik, tel. 839-13-80 Direktorica dr. Ida Pustoslemšek-Kramer OBČINA GORNJI GRAD Na podlagi 24. člena Odloka o grbu, zastavi, občinskem prazniku in priznanjih Občine Gornji Grad (Ur. glasilo občin št. 3/98), objavlja odbor za priznanja Občine Gornji Grad RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE GORNJI GRAD za leto 2001 1. Razpisujemo zbiranje predlogov za podelitev naslednjih priznanj Občine Gornji Grad za leto 2001: - ZLATI GRB Občine Gornji Grad - GRB Občine Gornji Grad - ČASTNI OBČAN Občine Gornji Grad 2. Predlogi za podelitev posameznih priznanj se zbirajo: - za ZLATI GRB Občine Gornii Grad se predlagajo posamezniki, podjetja, zavodi, organizacije, skupnosti ter društva za izjemne uspehe in dosežke, ki so pomembni za ugled in razvoj Občine Gornji Grad. - za GRB Občine Gornji Grad se predlagajo posamezniki in institucije zapomem-bne dosežke, ki so prispevali k ugledu in razvoju Občine Gornji Grad. - za naziv ČASTNEGA OBČANA Občine Gornii Grad se predlaga posameznik, ki je z izredno pomembnim delovanjem ali stvaritvami prispeval k ugledu in napredku občine, širše družbene skupnosti ali vsega človeštva. V enem letu se podelijo največ tri enaka priznanja. Enako priznanje se posamezniku lahko podeli samo enkrat. 3. Predloge za podelitev priznanj Občine Gornji Grad lahko podajo podjetja, zavodi, politične in druge organizacije, župan, občinski svetniki ter krajevne skupnosti. 4. Pisni predlog mora vsebovati: - osnovne podatke o predlagatelju, - podatke o predlaganem kandidatu za priznanje, - vrsto priznanja, ki se predlaga za kandidata, - utemeljitev predloga in predlaganega priznanja, - podpis predlagatelja. 5. Predloge za podelitev priznanj pošljite v zaprtih kuvertah komisiji za nagrade in priznanja Občine Gornji Grad, najkasneje do 25.05.2001. Odbor bo proučil prispele predloge in obrazložene predloge posredoval v obravnavo in sprejem občinskemu svetu. Priznanja bodo podeljena ob praznovanju občinskega praznika v juniju 2001. Predlogov, ki bodo prispeli po razpisanem roku, komisija ne bo mogla obravnavati in upoštevati. ODBOR ZA PRIZNANJA PLANINSKO DRUŠTVO LUČE Arničev pohod na Raduho Tradicionalni Arničev pohod na Raduho, ki ga vsako leto organizira Planinsko društvo Luče, je potekal v soboto, 24. marca, in je bil že enajsti po vrsti. Pohodniki so se zgrinjali na pobočja Raduhe iz Luč in Strug že od ranih jutranjih ur vse tja do poldneva. Tisti bolj zgodnji so bili nagrajeni z dobrimi snežnimi razmerami proti vrhu, pod že kar pretoplim spomladanskim soncem pa se je kasneje precej vdiralo. Ob nekoliko pomanjkljivi opremi si bodo nekateri pohod zapomnili torej tudi po mokrih nogah. Sicer pa so za varnost skrbeli gorski reševalci iz celjske postaje GRS. Na kontrolni točki pred kočo na Loki se je vpisalo 238 udeležencev pohoda, po besedah predsednika Planinskega društva Luče Franca Kosmača pa je bilo vseh pohodnikov okrog 300. Najbolj zvesti obiskovalci pohoda so prejeli tudi značke; bronasto za peto, srebrno za sedmo in zlato za 10. udeležbo na pohodu. Tako je vsaj razbrati iz poročila predsednice društva Vide Or-lovič o opravljenem delu v preteklem letu. Z enakim tempom se bodo turistične, kulturne in promocijske prireditve, vse pod okriljem turističnega društva, dogajale tudi v prihodnje. S ponovno pridobitvijo popolne osemletke, na kar so Rečičani upravičeno ponosni, bodo skozi različne oblike obiskovalcem prikazali razvoj šolstva, z delavnostjo pa so, po mnenju župana Jožeta Kramerja, zelo spodbudili tudi Mozirje. Občni zbor je med drugim v celoti podprl idejo o ponovni ustanovitvi Turistične zveze Zgornje Savinjske doline. Zadnja tri leta so se turistična društva povezovala preko koordinacije, ki jo je vodila Vida Orlovič, vendar brez lokalne turistične organizacije skupni nastopi in predstavitve ne dosegajo želenih rezultatov. Prav tako je ustrezna ugoto- Planinci iz Luč imajo v načrtu za letošnje leto tudi ureditev spominske sobe Blaža Arniča v koči na Loki. Kot je znano, letos mineva sto let od rojstva velikega glasbenega duha, ki je črpal svojo ustvarjalnost iz domače zemlje, iz hribovja pod Raduho, kjer je bil rojen. Avgust Robnik vitev, da pri različnih širših projektih preprosto ni sogovornika. Ustanovitev zveze naj bi podprla vsa turistična društva, njihova prizadevanja podpira tudi Turistična zveza Slovenije. Najprej naj bi poskrbeli za skupen prospekt Zgornje Savinjske doline, vsekakor pa računajo tudi na podporo županje in županov vseh šestih občin. Na Rečici zelo resno razmišljajo o pobudi rojaka dr. Antona Dolenca o ustanovitvi fundacije Tavčarjev dvor, preko katere želijo propadajočemu zgodovinskemu objektu vrniti dušo in mu nameniti etnografsko namembnost. Na Rečici se strinjajo, da tovrstni objekti nikakor ne smejo biti prepuščeni propadanju. Adaptacija dvorca nekdanjega ljubljanskega škofa bo seveda terjala precejšnja sredstva, katera bodo poskušali pridobiti tudi preko različnih državnih razpisov. To so v Zgornji Savinjski dolini dokazali že v času poplav leta 1990 in kasneje v času vojn na ozemlju bivše Jugoslavije, ko so preko radijskih valov pridobili marsikatero koristno informacijo o dogajanju na Balkanu. V lanskem letu so zgornjesavinjski radioamaterji sodelovali na večih tekmovanjih, udeležili pa so se tudi srečanja veteranov, ki je bilo v Rogaški Slatini. Pod Mozirsko planino, kjer imajo postavljen bivak, so uredili temelje za antenski stolp, prepleskali so fasado na klubskih prostorih v Mozirju. Največ problemov imajo seveda s financami, tako kot ostala društva in klubi. V veliki meri so odvisni od dotacij, v lanskem letu pa so denar prejeli le s strani Občine Nazarje, zato je njihovo delovanje oteženo. Njihove aktivnosti temeljijo na prostovoljnem delu, zato bodo z njimi nadaljevali tudi v letošnjem letu. Delali bodo na bivaku, sodelovali na UKV maratonih in tekmovanjih Alpe-Adria, udeležili se bodo konference Zveze radioamaterjev Slovenije, ki bo letos v Celju, sodelovali s šolami, med večje letošnje projekte pa štejejo tudi oživitev konstruktorske sekcije. Predsednik kluba Miro Prašnikar in ostali radioamaterji se zavedajo pomembne vloge, ki jo ima ta dejavnost v družbi. Skupaj upajo, da se bodo tega zavedli tudi sestavljalci občinskih proračunov in jim namenili kakšen tolar. Le-tega bodo uporabili za nujno vzdrževanje in posodabljanje opreme, katere vrednost so bo pokazala ob morebitnih nesrečah. Teh si nihče ne želi, kljub temu pa je potrebno biti nanje vedno pripravljen. Benjamin Kanjir OBVESTILO Irmančnik Milena s.p., Šmartno ob Dreti 37,3341 Šmartno ob Dreti, preneha z dejavnostjo 15-7.2001. TURISTIČNO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI Vztrajanje različnih Turizem zahteva stalno povezovanje, je med drugim dejal dr. Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenije, in kasneje v drugem kontekstu razkril še uspešnost rečičkih turističnih delavcev, ki zmorejo različne interese poenotiti v tolikšni meri, da se v kraju skozi celo leto vrstijo številne prireditve. Aktivnost je izrazita predvsem na točkah, ki promovirajo turizem, za obogateno delo pa so potrebne nove ideje, ki jih na Rečici očitno ne zmanjka. RADIOKLUB MOZIRJE Najpotrebnejši v nesreči Delovanje radioamaterjev s hitro širitvijo mobilne telefonije med ljudmi počasi a vztrajno izgublja status iz preteklosti. Svojo potrebo po obstoju pa navdušenci ob radijskih postajah dokazujejo ob nesrečah. Marsikdo pozablja, da bi v primeru nesreče, ki bi povzročila daljši izpad električne energije, utihnili vsi mobiln-iki, ki sedaj veselo brnijo in vibrirajo že skoraj v vsakem žepu. V takšnem primeru bi svojo vlogo zopet prevzeli radioamaterji, ki jim tudi takšne situacije ne pride do živega. Kljub razmahu mobilne telefonije radioamaterji nadaljujejo z delom (foto: B. Kanjir) Savinjčan ORGANIZACIJE. OGLASI ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM MOZIRJE Ugotavljanje osteoporoze v Nazarjah Osteoporoza je bolezen, ki povzroča, da se kosti hitreje in lažje lomijo, ker izgubijo trdnost in postanejo bolj krhke. Ljudje z osteoporozo zato trpijo zaradi ponavljajočih se zlomov kolka, hrbtenice in zapestja, izgubljajo telesno višino, mnogi postanejo tudi grbavi. Osteoporoza prizadene v Evropi eno od treh žensk in enega od desetih moških, starejših od 50 let. Društvo osteoporoznih bolnikov Celje bo v mesecu aprilu izvedlo akcijo ugotavljanja osteoporoze z ultrazvočnim aparatom v zdravstveni postaji Nazarje. Akcija bo brezplačna, udeležilo pa se je bo lahko večje število občanov. V poštev pridejo ženske stare nad 55 let (oziroma vsaj 5 let po menopavzi) in moški stari nad 60 let. Zainteresirani se lahko prijavijo pri sestrah v zdravstvenih postajah, natančen datum akcije pa bo znan kasneje. KF PGD MOZIRJE Slovesen podpis požarnega načrta Na rednem letnem občnem zboru, ki je bil 10. marca, so člani mozirskega prostovoljnega gasilskega društva z zadovoljstvom pregledali minulo delo in sprejeli smernice za delovanje društva v letošnjem letu. Poveljnik društva Pavel Pečnik in mozirski župan Jože Kramer sta ob tej priložnosti podpisala požarni načrt za območje, ki ga društvo pokriva s svojim delovanjem. Tudi v letu 2000 so se mozirski gasilci aktivno vključevali v delovanje kraja in po svojih močeh pripomogli k uspehu nekaterih prireditev. Med te štejejo predvsem varovanj e Mozirskega gaja ob spom-ladanski in jesenski razstavi ter krajevno očiščevalno akcijo, ki jo organizira turistično društvo. Med večje dosežke štejejo tudi tradicionalno tekmovanje gasilcev veteranov za memorial Viktorja Lukšeta. Vsako leto se spomnijo svojega zavetnika sv. Florjana in obeležijo njegov spomin s slovesno mašo. Obilico aktivnosti pripravijo tudi ob mesecu požarne varnosti. V letu 2000 so se mozirski gasilci udeleževali različnih usposabljanj in pregledali orodje v okoliških zaselkih, v katerih delujejo gasilske trojke. Tradicionalno medobčinsko vajo so organizirali »sosedje« v Paški vasi, društveno vajo pa so izvedli na Lepi Njivi, kjer so preverili dobro sodelovanje med gasilci in domačini. V sušnem obdobju so opravili 208 prevozov na oddaljene kmetije in tako prepeljali preko milijon litrov pitne vode.V devetih intervencijah je sodelovalo 132 gasilcev, ki so svoje delo opravili strokovno in požrtvovalno. Med glavne naloge šteje tudi izdelava požarnega načrta V njem je podrobno opisana požarno varstvena situaci-ja celotnega območja, ki ga društvo pokriva Vsebuje glavne informacije o načinih gašenja, številu operativcev, tehniki in opremljenosti sosednjih društev in podobno. Vzorno izdelan načrt je prevzel in podpisal župan Jože Kramer, ki se je gasilcem zahvalil za dobro delo v lanskem letu in se priporočil za opravljanje humanega poslanstva tudi v prihodnje. Pred koncem zbora so najzaslužnejšim članom za dolgoletno delovanje podelili priznanja, med njimi dve za 50 let in eno za 60 let delovanjavdruštvu. Sprejeli so tudi šest novih članov ter s tem presegli število 200 včlanjenih gasilcev. Veliko nalog so si mozirski prostovoljni gasilci, ki jih vodi Leopold Zgo-jznik, zadali tudi v letošnjem letu. Pred njimi je kup investicij, med njimi tudi zamenjava strešne kritine na gasilskem domu. Benjamin Kanjir Turistično društvo Ljubno ob Savinji vabi vse ljubitelje narave na 2. tradicionalni pohod k izviru S0P0TA pri Podlesniku v Teru v ponedeljek, 16. aprila 2001. Zbrali se bomo pri gostilni PROD v Teru 42 od 9. do 9-30. ure. Za celotno turo bomo rabili dobre štiri ure, višinska razlika pa znaša 600 m. Priporočamo vam, da vzamete s sabo pohodniške palice. Informacije: 041/893-792 g. Atelšek A 1 Zadruga mozirje j Mercator - Zgomjesavtnjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. Zadrugo Mozirje bo prodajala kokoši desnice zg nadaljnjo rejo ali zakol na farmi Varpolje od 17. aprila do razprodaje. Prodaja bo potekala med 7. m 14. uro. Cena za kokoš je 200 SIT. Akcija revije Viva, lokalnih čašo radijskih postaj Zdravnica leta Drenka Jovanovič Gračak, pri nas pa Franc Sirko Zdravnica leta 2001 je postala lanska zmagovalka Drenka Jovanovič Gračak iz Zreč, so odločili bralci revije Viva in lokalnih časopisov ter radijskih postaj, saj je prejela največ glasov v skupnem seštevku. Za najbolj cenjeno pediatrinjo so izbrali Višnjo Zorko iz Slovenske Bistrice, najbolj cenjena ginekologinja je Dušanka Bandelj Klančar prav tako iz Slovenske Bistrice, najbolj cenjen splošni zdravnik pa je Bojan Leban iz Mosta na Soči. Laskava priznanja so podelili na predvečer svetovnega dneva zdravja na Ljubljanskem gradu. V uredništvo Vive je do zadnjega marca prispelo več kot deset tisoč glasov. Glasovalci so izbirali med 823 zdravniki in zdravnicami, od tega je bilo 170 ginekologov oziroma ginekologinj, 140 pediatrov oziroma pediatrinj in 51.3 splošnih zdravnikov oziroma zdravnic. Med njimi so bili tudi zgornjesavinjski, saj so v akciji letos drugič zapored sodelovale tudi Savinjske novice. Največ glasov (62) med družinskimi zdravniki je prejel Franc Sirko, za njim se je uvrstila Irena Blažič Lipnik z 39 glasovi, tretje mesto pa je pripadlo Ernestu Kelemenu s 36 glasovi. Ginekologi in pediatri so prejeli v povprečju bistveno manj glasov kot splošni zdravniki. Najbolj cenjen ginekolog v dolini je Filip Simoniti, ki je zbral 23 glasov, najbolj cenejena pediatrinja pa Karmen Fürst, ki so ji bralci Savinjskih novic namenili devet glasov. Zdravnik leta 2001 v Zgornji Savinjski dolini je torej Franc Sirko iz Mozirja, pogovor z njim pa pripravljamo za eno od prihodnjih številk. Franci Kotnik DRUŠTVO KMETIC ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Največ poudarka izobraževanju in dobrodelnim aktivnostim Društvo kmetic Zgornje Savinjske doline sestavlja 18 aktivov, v katerih se združuje in srečuje preko 500 kmečkih žena. Njihovo poslanstvo temelji na dejstvu, da ženska v hiši podpira tri vogale, da pa to zmore, mora imeti veliko znanja in volje. In prav v tem vidijo možnost srečevanja in izmenjave izkušenj. Na vsakoletnem srečanju sredi marca, ki sovpada z dnevom žena in materinskim dnevom, se kmečke ženske zberejo tudi zato, da pregledajo izpolnjevanje nalog, ki so si jih zadale pred letom dni, in si naložijo nove. Tudi letos so se srečale v dvorani nazarske-ga kulturnega doma. Ker doma običajno primanjkuje časa za duhovno hrano, so se na odru najprej predstavili Mihelca, Gregi in Andrej Rak, ki so navdušili s svojim glasbenim znanjem in nadarjenostjo. Mihelca s citrami, Gregi z bas kitaro in Andrej s svojo nerazdružljivo prijateljico »frajtonarico« so ogreli ozračje in s svojim nastopom napovedali prijetno popoldne. Kmetice so ga nadaljevale z občnim zborom. Poročilo o delu društva v lanskem letu je predstavila predsednica Marija Bez-ovšek. Izpostavila je delavnost članic, ki se z veseljem in zanimanjem udeležujejo izobraževanj, predavanj in enodnevnih kuharskih tečajev. V poletnem času so sodelovale na razstavi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju in na krajevnih turističnih prireditvah, kot so Lučki dan, Flosarski bal, Ovčarski praznik in Lenartov sejem. Organizirale so ekskurzijo v Slovenske Konjice, Do-broveljčanke pa so zmagale na regijskih igrah v Socki. Eno izmed vodil njihovega delovanja je tudi dobrodelnost. V lanskem letu so zbirale pomoč za družino Gregorc iz Solčave, ki jo je prizadela družinska tragedija. Obiskovale so bolne in ostarele članice ter mlade mamice. V program dela za letošnje leto so kmečke ženske zapisale nadaljevanje izvajanja kuharskih tečajev, predavanj in podobnih oblik izobraževanja. Z veseljem bodo sodelovale s krajevnimi društvi pri organiziranju turis- tičnih prireditev. Nadaljevale bodo z dobrodelno dejavnostjo, saj človek nikoli ne ve, kdaj bo sam potreboval takšno pomoč. Zbor je pozdravil tudi mozirski župan Jože Kramer. Zahvalil se je kmeticam za njihovo pomembno vlogo, ki jo igrajo v vsakodnevnem življenju, in izrazil svoje zadovoljstvo ob obilici opravljenega koristnega dela v preteklem letu. Po občnem zboru so si članice društva ogledale nastop rečiških amaterskih igralcev, ki so izvedli gledališko igro Gugalnik. Nasmejani obrazi in ploskanje so bili dokaz, da je smeh pol zdravja, ki ga pri vsakodnevnem delu nujno potrebujejo. Po igri so se ob zakuski in kozarčku rujnega ter seveda prijetni domači glasbi v restavraciji Glin Gostinstvo zabavale še dolgo v noč. Srečanje so izrabile za sproščene pogovore in izmenjavo izkušenj, za kar jim v življenju vselej primanjkuje časa. Benjamin Kanjir Kmečke žene so se po občnem zboru razvedrile v restavraciji Glin Gostinstvo (foto: B. Kanjir) Zadrečka c. 8, Nazarje mesmca KRAJNEM KRAJNeR«at. Zadrsžko c. 8.3331 NAZARI Tel.-03/839 23 3S l^ZA OBISK SE PRIPOROČAMO!J RIBIŠKA DRUŽINA LJUBNO Za čistejše vode Jesenska povodenj je na obrežjih Savinje in njenih pritokov pustila velike količine odpadkov, nekaj kot posledico odnašanja im-etj a, velik delež navlake, naj več v obliki ner-azgradljive plastike, pa je sled še vedno zakoreninjene navade »metanja v graben«. Za odstranitev svinjarije so člani Ribiške družine Ljubno v soboto, 24. marca, izvedli tradicionalno akcijo spomladanskega čiščenja vodotokov. Predsednik družine Albin Zamernik je povedal, da je akcija dobro uspela, saj se je je udeležilo preko sto članov, znatne količine smeti, nesnage in raznih »zakladov« pa so pobirali iz Savinje in njenih bregov od Krznarjevih peči pred Logarsko dolino do jezu v Grušovljah. Čiščenje so izvajali tudi na pritokih Lučnici in Ljubnici. Avgust Robnik PLANINSKO DRUŠTVO RECICA OB SAVINJI Uspehi na področju izobraževanja Sredi marca so se na rednem občnem zboru zbrali člani Planinskega društva Rečica ob Savinji. Pregledali sodosedanje plodno delo in si začrtali smernice za delo v prihodnje. Poročilo o delu je podal predsednik društva Darko Glušič. Kot že vsa leta doslej so gojili duh gorništva in organizirali izlete v gore in hribe. Udeležili so se novoletnega pohoda Mozirska koča - Boskovec, zidali grad kralja Matjaža pod Peco in se povzpeli na Golico, Raduho in Pohorje, kjer je potekalo državno orientacijsko tekmovanje, na katerem so zasedli 2. in 6. mesto. Ob dnevu državnosti so kurili kres v Borseki, z najmlajšimi pa so se podali na pohod po poteh KS Rečica. Uspešen je bil izlet v tujino (Peetzek in Keeskopf), osvojili pa so tudi vrh Triglava. Največ radovednosti je vzbudil izlet v neznano. Vse več članov zbira žige slovenske planinske transverzale, zato so prehodili lep kos slovenske planinske poti odjulijcev do Primorske. V septembru so kot vsako leto pripravili Dan rečičkih planincev, tokrat na Golički Loki, kjer zdaj stoji obnovljena pastirska koča. Z dvodnevno solidarnostno akcijo so pomagali tudi pri obnovi koče. Z novo osnovno šolo naRečici je tudi planinsko društvo dobilo nove možnosti. V zimskem času so organizirali rekreacijo. Planinci so se lahko preizkusili v plezanju po umetni steni ali v igrah z žogo. Lažje in bolj uspešno je sedaj tudi delo s šolsko mladino, saj so bile prej vedno težave, ko so učenci po petem razredu zapustili Rečico. Viden je napredek v skrbi za varovanje planincev v sredogorju in vi- sokogorju. Nabavili so nekaj čelad, ki si jih člani lahko brezplačno izposojajo za zahtevnejše ture v visokogorju. Poleg tega je na voljo tudi nekaj druge planinske opreme. Na področju izobraževanja so zabeležili uspeh pri vodnikih, saj sta dva člana opravila izpit za C - D kategorijo, kar ustreza standardom evropskega vodnika. Članica je opravila tečaj mentorja planinske vzgoje za kvalitetnejše vodenje planinskega krožka Novi časi nalagajo rečiškim planincem nove obveznosti in izzive, ki se jih lotevajo z novo energijo. Upajo, da pomanjkanje finančnih sredstev ne bo vplivalo na kakovost dela, saj želijo še naprej hoditi po začrtani poti, kjer je v ospredju delo z mladimi. Držali se bodo predvidenega koledarja in načrta planinskih tur ter orientacijskih tekmovanj v ligi Smrekovec. Sodelovali bodo tudi na državni tekmi v orientaciji. Uidi najmlajših ne bodo pozabili. Malčki iz vrtca sebodopodalinanekaj pohodov na višje ležeče točke v okolici Rečice, osnovnošolci pa bodo delali po načrtu mentorice. Udeleževali se bodo tekmovanj v orientaciji, planinskih pohodov, spoznavali gore in njihove skrivnosti... Občni zbor so planinci zaključili z družabnim srečanjem, ki ga je popestril njihov veteran Franc Rop s svojimi recitacijami. Marija Sukalo lesarstvo d o c Hudovernik MERKUR Cesta talcev 11, Velenje Železnina Hudovernik Tel.: 03/ 5869-704 Hobby lesna trgovina Tel.: 03/ 5863-939 Novo MEŠALNICA ZIDNIH BARV IN FASAD JUB do 360 barv ( jupol... ) PROMOCIJA 19. 04.2001 ŽELEZNINARSKI PROGRAM (vijaki, okovje, barve, laki, cevi...) ZELENI PROGRAM (kosilnice, ograje, orodje...) GRADBENI MATERIAL (kritine, izolacije, cement, lepila, knauf...) T.ESNT PROGRAM (razrez iverice, lesni podi in obloge, stavbno pohištvo...) SALON KERAMIKE IN SANITARNE OPREME (vodovod, ogrevanje...) PLANINSKO DRUŠTVO LJUBNO Priprave na 50-letni jubilej Ljubenski planinci so drugi petek v marcu na občnem zboru, ki so ga popestrili zvoki citer in prikaz diapozitivov iz španskih gorstev, poročali o dosedanjem delu in predstavili plan aktivnosti ter investicij za tekoče leto. Predstavniki ljubenskega planinskega društva, ki šteje 262 članov in 132 mladincev, so se v letu 2000 udeležili vseh sej Savinjskega meddruštvenega odbora planinskih društev, posveta gospodarjev v Ljubljani, srečanj na Resevni in Mozirski koči ter pohodov na Peco, Ramšakov vrh, na Raduho, v Matkov škaf in Po-točko zijalko. V maju so priredili že 21. pohod na Travnik, ki se ga je udeležilo preko 350 planincev. V okviru programa Flosarskega bala so pripravili prvi nočni pohod na Rajhovko in z miniaturo razglednegastolpanaTurnovki sodelovali v povorki skozi Ljubno. Mladi ljubenski planinci so se udeležili planinskega tabora v Završnici, uspešno pa so nastopili tudi na tekmovanjih v orientacijski ligi Smrekovec ter na regijskem in državnem tekmovanju Mladina in gore. Aktivni so bili tudi markacisti in ostali člani, ki skrbijo za kočo na Travniku in opravljajo dežurstvo. Iz njihovih vrst sta dva vodnika opravila tečaj za vodnika B kategorije. Člani planinskega društva dobro sodelujejo z ostalimi društvi in klubi na Ljubnem. Pri izvedbi državnega prvenstva v smučarskih PGD LUČE OB SAVINJI Izpolnili naloge lanskega občnega zbora Prostovoljno gasilsko društvo Luče, ki šteje preko 150 članov, bo v naslednjem letu praznovalo 90 let delovanja. Priprave na ta jubilej potekajo že od lani, ko so v nabavili tovorno vozilo znamke MAN, za katerega je občina iz proračuna namenila deset milijonov tolarjev. To vozilo bodo opremili z nadgradnjo, projekt pa slovesno zaključili do praznovanja jubileja. Tako opremljeno novo vozilo bo zamenjalo 18 let staro cisterno, ki spričo starosti ne zadostuje več potrebam. skokih so priskočili na pomoč domačemu smučarsko-skakalnemu klubu. Opravili so preko 1.500 ur prostovoljnega dela, dežurali so v Koči na Travniku, ki je bila odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih. V letu 2001 želijo na Ljubnem usposobiti dva mladinska vodnika A kategorije, dva markacista in predstavnika gorske straže. Udeleževali se bodo pohodov, oskrbovali kočo in vzdrževali poti. Mladi planinci se bodo udeleževali tekmovanj kot v preteklem letu. Izvedli pa naj bi tudi tri mladinske in dva članska izleta. Prepleskali in zaščitili bodo Joškov razgledni stolp na hirnovki in uredili zunanjost koče na Travniku, potekale pa bodo tudi priprave na 50-letnico Planinskega društva Ljubno. Marko Slapnik V lanskem letu so lučki gasilci kupili rabljen kombi s pogonom na vsa štiri kolesa, ki je nadomestil staro orodno vozilo. Slednjegaprav tako zaradi starosti niso smeli več uporabljati kot intervencijsko vozilo. Med ostale lanske investicije spada nakup večih kosov opreme in orodja, orodne prikolice, dveh dihalnih aparatov in petih kompletov negorljivih oblek. Štiri intervencije, od teh le ena na področju, ki ga pokriva PGD Luče, so pokazale veliko mero usposobljenosti. Z veseljem so zato priskočili na pomoč svojim kolegom v Solčavi, kadar so jih le-ti potrebovali. V mesecu požarne varnosti so Lučani sodelovali na tradicionalni gasilski vaji z društvi iz Kamniške Bistrice in Gozda. Vaja je zelo dobro uspela, prav tako predstavitev delovanja društva in gasilskega doma nadebudnim šolarjem. Vlaganje v otroke se vedno izplača, saj bodo v prihodnosti zamenjali svoje vzornike, ki jih sedaj varujejo pred najrazličnejšimi nevarnostmi. Ena izmed njih so bile lanske oktobrske poplave, ki so znova uničile del opreme v gasilskem domu. Benjamin Kanjir FESTIVAL LJUBLJANA 16. slovenski glasbeni dnevi v znamenju Arničeve obletnice V dneh od 20. do 23. marca so v Ljubljani potekali 16. slovenski glasbeni dnevi, v sklopu katerih so se zvrstili štirje koncerti in mednarodni simpozij ob 300. obletnici ustanovitve Academiae philharmonicorum Labacensis in 100. obletnici rojstva skladatelja Blaža Arniča. Za Zgornjesavinjčane je bil najbolj zanimiv zadnji dan prireditve, ko je simpozij v Križankah potekal v znamenju Blaža Arniča, v cerkvi sv. Jakoba pašo zvečer izvedli njegovo tretjo simfonijo - Dumo. Prijateljsko srečanje Lučanov z Lovrencem (drugi z leve) in Biaženko Arnič (četrta z leve) v ljubljanskih Križankah (foto: Ludvik Es) GLASBENA ŠOLA NAZARJE Podbregar potrdil svojo in šolsko odličnost V Ljubljani je v dneh od 29. marca do 1. aprila potekalo 30. tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije, na katerem so nastopili le najboljši z regijskih tekmovanj. Med njimi je bil tudi klarinetist Jaka Podbregar iz Luč, ki je na regijskem tekmovanju v kategoriji 1 B prejel zlato priznanje. Tudi nastop v Ljubljani mu je odlično uspel, saj je v izjemno hudi konkurenci osvojil bronasto plaketo. Le-ta ne pomeni samo potrditve dobrega dela njega samega, pač pa tudi njegovega mentorja Bojana Zemeta in korepetitorja Tonija Acmana, nenazadnje pa tudi Glasbene šole Nazarje kot institucije, kjer se z mladimi glasbeniki dela na visokem kakovostnem nivoju. Visoke uvrstitve njihovih učencev na omenjenem tekmovanju iz leta v leto dokazujejo, da so na pravi poti. Jaka Podbregar se je dober teden dni pred tekmovanjem skupaj s številnimi drugimi učenci GŠ Nazarje predstavil na koncertu v Mozirju, ki ga je organiziral tamkajšnji zavod zakulturo. Poleg klarineta so se po dvorani kulturnega doma ta večer razlegali zvoki trobente, citer, flavte, violin in harmonik ter ubrani glasovi solo pevcev. Za finalno navdušenje je kot običajno poskrbel mladinski pihalni orkester pod vodstvom Stefana Garkova. Ob tej priložnosti je občinstvo nagovorila ravnateljica Glasbene šole Nazarje Olga Klemše. Med drugim je povedala, da v letošnjem šolskem letu obiskuje šolo 197 učencev iz vseh zgornjesavinjskih občin, ki njihovo izobraževanje tudi finančno podpirajo. To je seveda vredno pohvale, saj so na ta način nekoliko razbremenjeni starši učencev. Franci Kotnik Nastop Jake Podbregarja na koncertu v Mozirju (foto: Ciril Sem) Na simpoziju so priznani glasbeni strokovnjaki razpravljali o različnih temah v zvezi z Arničem in njegovim delom. Danilo Pokorn je predstavil življenje in delo skladatelja iz Luč, Nial 0’Loughlin je predstavil njegove simfonične pesnitve, Mojca Menart pa je spregovorila o prvih povojnih zvočnih dokumentih Slovenske filharmonije - delih Blaža Arniča Andrej Misson je predstavil Antičevo simfonijo Duma, Ivan Florjane pa je razmišljal o horizontalnih in vertikalnih vidikih v Arničevih skladbah. Najbolj slovesno je bilo seveda zvečer, ko so orkester Slovenske filharmonije, Slovenski komorni zbor in zbor Consortium musieum pod taktirko dirigenta Lovrenca Arniča v ljubljanski cerkvi sv. Jakoba izvedli tretjo Arničevo simfonijo za bariton, mešani zbor in orkester z naslovom Duma. Kot solist je nastopil baritonist Saša Čano. Simfonija Duma je Arniča zaposlovala vse srednje obdobje življenjain je zrasla iz vrste vtisov avtobiografskega značaja. Skladatelj je Župančičevo istoimensko pesnitev spoznal zelo zgodaj, saj je bila prvič objavljena že leta 1908. Ena osnovnih misli pesnitve je vprašanje izseljeništva, ki je bilo Arniču blizu: ko je bil še mlad fant, je v Ameriko odšla njegova starejša sestra, ki je ni nikoli več videl. Avtobiografske poteze se izražajo tudi v mislih o trdi resničnosti mesta v primerjavi s spokojnostjo dežele in o preprostih delavcih, ki so mlademu hribovskemu fantu brez denarja pomagali pri prvih korakih v mestnem življenju. Po najnovejših podatkih je prva inačica Dume, ki je izgubljena, nastaj ala že med Arničevim študijem vLjubljani innaDunajuod leta 1926 naprej. Leta 1936 se je Arnič lotil njene temeljite predelave in prvi stavek je že leto kasneje z orkestrom Ljubljanske filharmonije izvedel dirigent Ivan Brezovšek. Drugi in tretji stavek sta dobila novo obliko med študijem v Varšavi in Parizu, izvedel pa ju je Lovro Matačič z istim orkestrom konec novembra 1938. Še pred odhodom v internacijo junija 1942 je Arnič dokončal četrti stavek, vendar je po osvoboditvi vso simfonijo še predeloval. V celoti je bila prvič in pred omenjenim koncertom tudi zadnjič izvedena 2. februarja 1948 v počastitev 70-letnice Otona Župančiča. Arničev sin Lovrenc je bil rojen v Ljubljani, kjer je na Akademiji za glasbo diplomiral iz dirigiranja in klavirja. Izpopolnjeval se je v St. Petersbur-gu in Združenih državah Amerike. Leta 1970 je postal dirigent ljubljanske opere in na tem mestu ostal več kot dvajset let. V tem obdobju je pripravil vrsto odmevnih uprizoritev, med katerimi velja še posebej omeniti Verdijevo Aido in Borisa Godunova Musorgskega. Gostoval je v več mestih bivše Jugoslavije, Marseillu, Pragi in nekaterih italijanskih mestih. V zadnjih letih deluje kot docent na Akademiji za glasbo v Ljubljani. KRISTINA IN BENJAMINA ŠUSTER IZ MOZIRJA: »Po mnenju mnogih sva malce netipični najstnici...« Sestri Šuster iz Mozirja sta v začetku marca v Narodnem domu v Celju s povabljenimi gosti obiskovalcem pripravili svojevrsten kulturni užitek. Koncerta se je udeležilo veliko število njunih občudovalcev, za vse, ki so si želeli ogledati prireditev, pa sploh ni bilo prostora. Ob tem dogodku smo z njima pokramljali o njunem natrpanem vsakodnevnem urniku in odnosu do glasbe ter ljudi. ZAVOD RS ZA BLAGOVNE REZERVE 110. samostojna razstava dei Gorana Horvata V prostorih Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve na Dunajski cesti vLjublja-ni so v petek, 2 3. marca, odprli razstavo slik Gorana Horvata. To je že 110. samostojna razstava našega umetnika, do katere je prišlo na pobudo direktorja omenjenega zavoda Alojza Leskovška, ki je doma iz Tabora pri Vranskem. Na ogled je 30 slik manjšega formata, saj zavod ne razpolaga s klasičnim galerijskim prostorom. Kot je v uvodnem pozdravu povedal Leskovšek, skušajo v omenjenem zavodu kljub dejstvu, da gre za neke vrste državno podjetje, skrbeti za kulturni pridih v poslovanju. Horvatova razstava je praktični dokaz te usmeritve in v Zavodu RS za blagovne rezerve so ponosni, da lahko gostijo dela priznanega zgornjesavinjske-ga slikarja. 0 Goranu Horvatu je ob otvoritvi razstave, ki sta se je med drugimi uglednimi gosti udeležila tudi minister za promet Jakob Presečnik in predsednik nadzornega sveta Petrola dr. Miran Mejak, spregovoril dr. Mirko Juteršek. Kot že nekajkrat poprej ob tovrstnih priložnostih je izpostavil stične točke med umetnikom iz Nizke in njegovim očetom Jožetom Horvatom - Jaki-jem. Le-teh je pravzaprav zelo malo, saj vsak zase gojita zelo specifičen stil upodabljanja lastnega videnja sveta okoli sebe. Če je Jaki pri tem izrazito abstrakten in na trenutke celo zastrašujoč skozi podobe različnih magičnih kreatur, je njegov sin precej bolj upodobitveno realističen, vendar s krepkim dodatkom njemu svojstvenih fantazijskih elementov. Svet ne potrebuje dveh Jakijev, Jaki je en sam, zato je samostojna in originalna likovna pot Gorana Horvata edina prava. Dr. Juteršek je pohvalil njegove risarske kvalitete in dodal, da se njegova izjemno plodna umetniška kariera navzven dokazuje skozi številne razstave, kjer slikar praviloma postavi na ogled samo nova, še nerazstavljena dela. Tako je bilo tudi tokrat v Ljubljani. Mirko Juteršek je Goranu Horvatu ob otvoritvi razstave iskreno čestital in mu zaželel še veliko ustvarjalne energije. Pred dnevi so v Smederevu v Jugoslaviji odprli razstavo 60 Horvatovih risb, slikar pa je v tem času dokončal dve veliki sliki za ekstempore v Begunjah. Odzval se je namreč vabilu soproge Slavka Avsenika, naj sodeluje na omenjeni prireditvi, in naslikal dva dela: Poklon Slavku Avseniku in Odmev trobent. Otvoritev razstave v Begunjah je predvidena 21. aprila, v maju oziroma juniju pa sledita razstava slik v Beogradu in razstava risb v Novem Sadu. • Kristina in Benjamina, najprej iskrene čestitke ob izjemno uspelem koncertu v dvorani Narodnega doma v Celju! Poznavalci pravijo, da v njej že dolgo ni bilo toliko obiskovalcev kot ravno prvi petek v marcu, ko sta se širši javnosti predstavili s svojim glasbenim znanjem. Čemu pripisujeta tolikšen obisk? Kristina: Hvala za čestitke! Še vedno naju spreletavajo mravljinci ob misli, da se je na naše vabilo odzvalo toliko ljudi, da v dvorani ni bilo dovolj prostora za vse. Zelo nama je žal za tiste, ki so se potrudili priti, a so morali ostati zunaj. Temu koncertu, ki sva ga pripravili skupaj z gosti, je dal poseben čar prostor - Narodni dom. Marsikdo je lahko podoživljal spomine na svoja srednješolska leta ali prireditve, mnogi pa so bili tu prvič in so doživeli vso veličino velike dvorane. Benjamina: Zelo sva bili veseli, ko sva v dvorani videli toliko Zgornjesavinjčanov, ki naju poznajo z nastopov po dolini, saj je bil namen koncerta skrit v besedi »hvala« - vsem, ki naju spremljajo, pa tudi naključnim obiskovalcem, ki so naju prvič slišali. Poleg tega je pomembno dejstvo, da je Slovenija tako majhna, da so naši prijatelji in znanci iz različnih krajev, od Novega mesta do Postojne in od Ptuja do Slovenj Gradca, prišli v Celje brez težav. • Glasba - naša ljubezen ali morda primerneje: glasba - vajina ljubezen. Od kod to občutenje do dejavnosti, ki vama je že v osnovnošolskih in srednješolskih letih bogatila prosti čas? Kristina: (smeh) Ati pravi, da je vse svoje glasbene talente razdelil med svoje otroke, zato ni zanj nič več ostalo. Benjamina: Glasba nama je bila položena že v zibelko, saj nama je mama pela, da bi naju umirila. Ko sva hodili v osnovno šolo, sta starša začutila, da je potrebno najin prosti čas z nečim zapolniti. Tako sta naju vpisala v Glasbeno šolo Nazarje. V začetku sva potrebovali veliko spod- bud in njune potrpežljivosti kot tudi potrpežljivosti pedagogov, po nekaj letih pa je glasba prerasla v najin del življenja ter življenjskega stila. • Da v nečem uspeš, moraš v to vložiti več kot samega sebe. V vajini glasbi je občutiti globoko navezanost na note, ki jih z igranjem in s petjem »darujeta« poslušalcem. Veliko volje, truda in še česa je potrebno, da se lahko človek preda v popolnosti in tako tudi dobro stori tisto, kar dela. Benjamina: Najprej se je treba res »pregristi«, prebrati notno gradivo, ga osvojiti, šele potem se začne »delati« zares. Podajanje, poustvarjanje glasbe za poslušalce, je korak naprej, obenem si tu že v območju, ko ti odzivnost poslušalcev daje smisel prizadevati si za še boljše izvajanje. • Vajin urnik je gotovo vsak dan zapolnjen do zadnje minute. Kako ga usklajujeta? Benjamina: V naši jedilnici visi koledar, na katerega vpisujemo obveznosti, ki so povezane s celo družino. Naju pa na vsakem koraku spremljata dva majhna rdeča rokovnika, ki sta vsa popisana, pobarvana in počečkana. Vse dejavnosti in obveznosti zahtevajo svoj čas, zato je vsaka pridobljena minuta dobrodošla. Nekaj časa pridobimo tudi s tem, ker nimamo televizije. Kristina: Zelo pomembno je, da izkoristimo vsak trenutek. Vsak dan porabiva več kot uro in pol za pot do Celja, kjer obiskujeva I. gimnazijo, in nazaj. Temu sledijo ure domačih nalog in učenja, vaje in čas za glasbeno šolo, pa spet učenje in seveda spanje. • Violina, ki jo obe igrata, ni prav pogost instrument. Kje sta ga spoznali? Kristina: Se spomnite risanke o simpatičnem krtku, kateremu je mali mravljinček nagajal z igranjem na violino? Otroške želje, ki so se nama porajale ob gledanju te risanke in koncertov velikih orkestrov, so postale izvedljive, ko so jeseni 1992 v Glasbeni šoli v Nazarjah vpisovali prve učence v violinski oddelek. “V naši jedilnici visi koledar, na katerega vpisujemo obveznosti, ki so povezane s celo družino. Naju pa na vsakem koraku spremljata dva majhna rdeča rokovnika, ki sta vsa popisana, pobarvana in počečkana. Vse dejavnosti in obveznosti zahtevajo svoj čas, zato je vsaka pridobljena minuta dobrodošla.” Benjamina: Tako kot sva rasli midve, so z nama rasli tudi instrumenti. Prva leta sva imeli violini izposojeni v glasbeni šoli, zdaj pa imava vsaka svojo. Kristinina je osamljena in zaprašena ležala v omari neznanega umetnika, moja pa je veliko bolj slavna, koncertna violina, ob kateri je bil stalni plesalec rjavi medved. Ko se je lastnik - novomeški cigan -naturaliziral, je tudi ta ostala zaprašena in je prišla v moje roke. • Benjamina, devet let klavirja ni ravno mačji kašelj? Benjamina: Ob vztrajnem učitelju, ki mu ne zmanjka idej in znanja, lahko vztraja tudi učenec. Srečo imam, ker je gospod Toni Acman tudi eden izmed najboljših korepetitorjev. Tako se od njega učim spremljati različne sestave, od solistov do pevskih zborov. Šest let, kolikor traja nižja glasbena šola, se mi zdi kar malce premalo za zavest, da se lahko pri izvajanju sprostiš in uživaš. • Kristina, pet let solo petja pri profesorici Katji Kovač gotovo zahteva svojevrstne napore. Kje jemlješ moč tako za fizični kot psihični napor? Kristina: Pri solo petju sem začela zelo mlada, v osmem razredu osnovne šole. Na prvih nastopih sem se predstavljala z lažjimi skladbami. Dobra posledica tega je bila, da sem se znebila treme in se učila, kako na nastopu uporabiti znanje, pridobljeno v učilnici pred ogledalom. Na odru ni ogledala - ogledalo so poslušalci. Iz njihovega odziva potem vem, ali sem naredila prav in ali sem jim približala izvedeno skladbo. Vsak uspešen nastop mi pomeni nov vir moči za vztrajan-je v vaji in učenju. Fizične napore, povezane s premagovanjem razdalje do glasbene šole in nazaj, sta mi pomagala premagovati ati in mama. Kar nekaj tisoč kilometrov se je že zavrtelo na števcu avtomobila. • Poleg šole, igranja na klavir, violino in solo petja obe najdeta čas tudi za udejstvovanje v dveh vokalnih skupinah. Kako vama to uspeva? Benjamina: To se sprašuje tudi ravnatelj naše gimnazije. Kristina: Projektno. Ker sem maturantka, pravi najin profesor za matematiko, bo sedaj potrebno »drugi karieri« namenjati manj časa in res je tako. • Ali poznata v življenju razen šole in glasbene šole še kaj drugega? Kristina: Za vse ostale dejavnosti je čas med poletnimi počitnicami. Takrat se ne braniva branja, ki ni ravno povezano z obveznim domačim branjem, kolesariva z atijem, se udeleživa tedna duhovnosti. Mama in ati nama rada prepustita gospodinjstvo, še posebej pomivanje posode (smeh). Včasih pripraviva za kosilo kaj dobrega, kar so naju naučile sestre v Repnjah, ali pa se učiva na svojih napakah. Benjamina: Meni je v veliko veselje fotografiranje, kar s pridom uporabljam tudi pri dokumentiranju seminarjev za politično in krščansko izobraževanje mladih. Ti seminarji potekajo tudi med šolskim letom v različnih krajih Slovenije. Tako imava priložnost spoznavati mlade z vseh koncev naše domovine, nekateri izmed njih so prišli na koncert v Narodni dom. • Kako gledajo na vaju sošolci? Na koncertu v Celju vama je kar nekaj izmed njih priskočilo na pomoč, v prvi vrsti pa sta imeli podporo pri vašem ravnatelju... Benjamina: Po mnenju mnogih sva malce netipični najstnici... Kristina: Včasih se zgodi, da naju sošolci ne razumejo. Zanimivi pa se mi zdijo zjutraj, ko čakamo na pouk. V napol prazni učilnici je zelo prijetno peti, zato jim včasih kar tako kaj zapojem. Bolj so pesmi nerazumljive, bolj so jim všeč. Na koncertu so z veseljem pomagali. Benjamina: Profesor Jože Zupančič zelo rad sodeluje z dijaki, nas spodbuja in nam pomaga razvijati sposobnosti. Ob različnih priložnostih naju je povabil k sodelovanju v kulturnem utripu naše gimnazije in ko se mu je porodila ideja za koncert, sva jo z veseljem sprejeli. • Ostanimo še za trenutek pri koncertu. Organizacije ste se lotili v družinskem krogu, kar je od vseh članov zahtevalo dodatne napore. Kako ste izpeljali projekt? Kristina: Že več let smo v družini načrtovali najin koncert, nekaj prijetnega in majhnega, na primer ob dvajseti obletnici poroke staršev, v krogu prijateljev in sorodnikov. Vendar zaradi najrazličnejših razlogov do tega ni prišlo. Po pobudi gospoda ravnatelja nismo nič več oklevali. Benjamina: Delo smo si razdelili. Midve sva skupaj z učitelji izbrali program in povabili goste. Ostale organizacijske niti je držala v rokah mama, seveda ob moralni in finančni podpori organizatorjev ter darovalcev. Zelo smo veseli in hvaležni vsem, ki so nam pomagali pri pripravi večera. • Gotovo je uspeh koncerta, seveda tudi ogromno število poslušalcev, zasluga vseh v vaši družini? Benjamina: Število poslušalcev dokazuje, da si ljudje želimo duhovne hrane, ki se nekako ne pusti ovrednotiti samo z materialnimi okviri. Ozračje, ki je velo med ljudmi, je bilo neponovljivo. Zato ocenjujemo, da je za uspeh ali raje recimo za prijazen, sproščen in čustveno topel večer »kriva« publika, ki naju je sprejela z največjo mero dobrohotnosti. Različne priložnosti so lahko povod, da so sklenjena nova znanstva ali obujena stara. Tako so v dvorani sedeli mamini, atijevi in najini sošolci, prijatelji, sodelavci, sokrajani ter njihovi znanci. Iskreno smo bili veseli družin, ki so se nam pridružile od drugod. Kristina: Res, čudovito je bilo peti in igrati. Toliko spodbudnih pogledov in smehljajev na obrazih poslušalcev ne doživiva na vsakem nastopu. • Pred vama je čas, ko počasi zapuščata srednjo šolo. Kako naprej in kje vidita svojo prihodnost v glasbi? Benjamina: Gotovo je, da ne želiva zaključiti s tem koncertom. Sama se bom po svojih najboljših močeh trudila, da bi pridobljeno znanje ohranila in dopolnjevala. Na kakšen način, zaenkrat še ne morem reči. Kristina: Trenutno je moja prva naloga, da zaključim gimnazijo in se vpišem na študij, ki mi bo omogočil priti do poklica, s katerim si bom v življenju služila kruh. Tudi meni bi se zdelo škoda ostati ali nazadovati v glasbenem smislu, zato bom poiskala možnost dopolnjevanja znanja v kraju, kjer bom študirala. Pogovarjal se je Benjamin Kanjir Nastop sester Šuster v Narodnem domu v Celju: solo Kristina, za klavirjem Benjamina (foto: Jože Miklavc) “Že več let smo v družini načrtovali najin koncert, nekaj prijetnega in majhnega, na primer ob dvajseti obletnici poroke staršev, v krogu prijateljev in sorodnikov. Vendar zaradi najrazličnejših razlogov do tega ni prišlo. Po pobudi gospoda ravnatelja nismo nič več oklevali.” OGLASI D - PUHALNIK ZA SENO IN SILAŽO . TELESKOPSKI TROSILNIK SENA - ČRPALKA ZA MEŠANJE GNOJEVKE - ELEKTRO AGREGAT - PREČNI TRANSPORTER - MEŠALNIK GNOJEVKE - TROSILNIK SILAŽE - REZALNIK SILAŽE - SEKALNIK ZA LES PRAŠNIKAR MIRO Spodnje Kraše 30 ŠMARTNO OB DRETI tel.: 03 5845 194 POMLADNA AKCIJA BARVNI TELEVIZORJI IN VIDEOREKORDERJI ZELO UGODNO: - BTV EVELUX IN GORENJE - VIDEOREKORDERJI SAMSUNG, SONY... - ANTENE IN SATELITSKI PRIBOR - DODATNA OPREMA ZA GSM (torbice, antene, polnilci...) - DALJINSKI UPRAVLJALCI ZA VSE TIPE BTV. MOŽNA DOSTAVA NA DOM IN PLAČILO NA OBROKE! SERVIS TELEVIZORJEV 0OTRAFFIC ■ AVTO A PdlaA s.p. Rosenstein ewt«. iota Tel: 58 32 937 ,GSM 041 698252 MOZIRJE TEČAJI VSAK MESEC NAJHITREJE DO VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA Z RAVNO PRAVO MERO TRPLJENJA Teča/ CPP se prične: v ponedeljek, 17. aprila 2001, ob 17. uri v gasilskem domu v Mozirju. Za obisk tečaja nudimo 20% POPUSt. Tečaj je za vse kategorije, vključno za kolo z motorjem. ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE POPUST! PLAČILO S ČEKI NA VEČ OBROKOV! Vsi naši avtomobili so opremljeni z klima napravami, zato vam kljub prihajajočemu poletju ne bo vreče in bo poučevanje prav prijetno. Prijave sprejemamo v avto šoli Traffic v gasilskem Kolektiv pekarne Rednak Vsem £goriyesavinjčanom želimo blagoslovljene velikonočne praznike, obložene mize veliko pirhov. Pneumatic center NAZARJE IZBERITE SVOJ PIRH IN PRIHRANITE 3%, 6%, 9% ALI 12% VELIKONOČNI PIRHI AKCIJA VELIKONOČNI PIRHI BO TRAJALA OD 13.04.2001 DO 21.04.2001. VELJA PRI NAKUPU VSAJ DVEH NOVIH PNEVMATIK, NEGLEDE NA PLAČILO IN KATERE NISO V KAKRŠNI KOLI DRUGI PRODAJNI AKCIJI. Of) 839-16-40) @ tkavcpc@slo.net) Za ščepec vroče Španije (lil) Naslednje jutro nas je pot vodila na sever, v notranjost dežele. Pokrajina je zelena, pozna se že vpliv Atlantskega oceana, ki prinaša več dežja. Največ je pašnikov, na katerih se pasejo biki z velikimi rogovi, znamenitost Španije. Obiskati želimo nekaj posebnega, podzemsko jamo Cueva de la Pileta, kjer so ohranjene preko dvajset tisoč let stare risbe ljudi iz neolitika. Piše: Marija Sodja Kladnik Leži v skriti dolini, da jo komaj najdemo. Potem je treba še čakati na ogled, da nas kar mineva potrpljenje. Pa se je splačalo. Kajti notranjost jame je čarobna. Nepopisni občutki se te polastijo tukaj. Zdi se, da je čas obstal in da stojiš kot človek iz neolitika z baklo v roki pred malim podzemnim jezercem, kjer je voda ujeta v glinastih nanosih. Nad jezercem se dviga bela gladka stena, prevlečena s sigo. In na steni so narisana nerazumljiva znamenja, v ilovnatih tleh pod njo pa stojijo čarni predmeti. Kot da stojiš pred najlepšim in najbolj skrivnostnim oltarjem narave. Prostorje tako veličasten, da bi nehote kar pokleknil. Tako je čutil tudi neolitski človek, ki je svoje znake, simbole in risbe zapisoval v času dvajset tisoč let pred našim štetjem. Kako malo sledov človeka se ohrani toliko časa! Znamenitosti okrog Antequere Naprej se vozimo čez visoka sedla in se spet spuščamo v doline, med nasade oljk in žitna polja. Napeto opazujemo, kje se bo pokazalo slano jezero Fuente de Piedra. Potem se res prikaže, izgubljeno med žitnimi polji. In na sredi jezera velika bela lisa. Daljnogled nam pove, da so to ptice, stotine ptic. Piamenci, velike nerodne ptice, ki se hranijo z majhnimi rakci v plitvi slani vodi. To je eno redkih vitalnih gnezdišč velikega plamenca v Evropi in vsekakor edino, kjer lahko piamence po mili volji opazuješ. Vasica živi za turizem, urejeno je informacijsko središče. Jezero je zaradi ohranitve ptic okrog in okrog ograjeno z visoko ograjo. Naselili smo se v kampu in popoldne ter naslednje jutro posvetili pticam. Kako so lepe. Zvečer nas je zeblo, ker je pihal močan veter. Španija je precej gola dežela in veter ima veliko moč. Jutro nas je našlo v mestu Antequera s prelepo staro trdnjavo, Alcazabo. Peljemo se mimo proti pogorju El Torcal. Skale iz apnenca se dvigajo nad zelenimi kmetijami. Oblačno je, dež se menja s soncem. Visoko se dvigujemo in na vrhu nas čaka edinstven pogled. Veter je skalne sklade obrusil v neverjetne oblike, kot da bi se velikani igrali in jih pustili razmetane sredi igre. Kar prsti te zasrbijo, da splezaš na bližnjo skalo. Vmes pa v globokih špranjah raste čudovito cvetje, modro je od perunik, vmes pa se ponosno dvigajo beli cvetovi zlatega korena. To je veselje za ljubitelja divjih rož. Po dobrem kosilu gremo pogledat še eno znamenitost Antequere. To so dolmeni, veliki skalni bloki, iz katerih je pradavni človek postavil svoja svetišča. Spet ob morski obali Potem smo spet na cesti. Usmerimo se na avtocesto in začne se dolga pot domov. Sprejmemo skupno odločitev, da bomo izpustili ogled mes- Mlini na veter so postali redki, obnovljeni so kot del kulturne dediščine (foto: M. Sodja Kladnik) ta Granade, ki slovi po svoji prekrasni palači Alhambra in njenih vrtovih. Bojimo se prometne gneče in tudi gneče v palači, ker je število vstopnic omejeno in jih moraš kupiti že dan prej. Slabo vreme se nadaljuje. Ko se vozimo mimo Granade, ki leži pod visoko Sierro Nevado, nas zajame pravi snežni metež. Tega res nismo pričakovali. Potem se vreme umiri, razdalje požiramo kot za stavo in usmerimo se nazaj proti morju. Že v trdi temi pridemo do obale in najdemo prijazen kamp. V nalivu postavljamo šotor in naše razpoloženje je na tleh. Pa na srečo dež neha in navsezgodaj nas pozdravi sonce. Našli smo enega redkih nepozidanih predelov španske sredozemske obale. Plaže so prelepe, široke, iz mivke in visoki valovi sproti brišejo naše stopinje. Kako je lep jutranji sprehod po obali. Kakšen mir je, kakšna prijazna energija! Pred nami so spet kilometri in kilometri avtoceste, naš cilj je Mar Menor v bližini mesta Cartagene. To so plitve morske lagune, ki so jih z nasipom ločili od morja. Vodo tako sonce zelo segreje in se da kopati skoraj celo leto. To je dan za počivanje. Uživamo v soncu in vodi, plaže so še precej prazne in to je imenitno. Proti večeru gremo spet na pot, prenočimo v kampu ob obali. Nogomet - šport številka ena Nato pa pride najbolj zanimiv dan. Danes gremo v Barcelono na ogled znamenitega nogomet-nega stadiona. Tukaj vse živi v znamenju nogometa. Nobeno moštvo nima toliko privržencev kot ravno Barcelona. Okrog stadiona je veliko igrišč, povsod se igra nogomet. Malčki, dečki, mladinci, vsi se podijo za žogo. Tu se menda fantje že rodijo v kopačkah. Zraven stadiona stoji dvonadstropna trgovina, kjer lahko kupiš vse z znakom Barce: od spodnjih hlačk do zobne krtačke, otroških iger, krožnikov, lončkov, copatk in slinčkov za dojenčke, da o dresih, žogah, športni opremi in posterjih sploh ne govorimo. Naša dva fanta sta dobila drese, ker sta dobro prenašala potovanje, naša škoda pa nalepko, ker nas je varno in zanesljivo vozila. Potem nas je čakala le še pot nazaj domov. Prevozili smo šest tisoč kilometrov. Kaj o izletu menijo člani odprave? Anže: »Bilo je lepo. Najlepše mi je bilo, ko smo šli z barko na morje gledat delfine. Ko smo prišli nazaj, sem bil čisto moker od valov. Ampak potem sem dobil plišastega delfina, ki ga imam še danes.« Matevž: »Najbolj vesel sem bil, ko sem prišel nazaj domov.« Tone: »Prvič sem v naravnem okolju videl iberske kozoroge, kotorne, piamence in delfine. Najbolj mi je ostalo v spominu, ko je Matevž krstil cestninske postaje za ravbarkomande.« Marija: »V desetih dnevih smo videli in doživeli ogromno novega. Veliko poguma je potrebno, da greš na tako pot. Splačalo se je. Dokazali smo si, da se lahko tudi kot družina odpravimo na zahtevno potovanje.« Vsi pa pravimo: »Hasta luego - nasvidenje, Španija, prelepa dežela si! Še bomo prišli!« /Cvcsničke. Pravoverna skromnost je studenček, ki napaja “velika” dejanja nepogrešljivih. Savinjčan AVTOMOBILSKI KOTIČEK. OGLASI PREDSTAVLJAMO VAM: Novi renault laguna Tehnološka revolucija ali zgolj konkurenca fordu mondeu, VW passatu in audiju A4? Nova laguna je naredila velik korak naprej pri obliki in tehnoloških novostih, česar pri Renaultu seveda ne skrivajo, kvečjemu radi poudarijo. Uradni predstavitvi smo bili priča v salonu RSL Levec, kjer so nazorno pokazali, kako naj izgleda takšna prireditev. Izbrani povabljenci, dovršen program in obilica prijaznosti, vse to pogrešamo pri predstavitvah marsikatere uglednejše in dražje blagovne znamke. Piše: Igor Pečnik Svež oblikovalski pristop je na trg avtomobilov pripeljal pravo lepotico. Renault sicer že leta dokazuje, da je mojster oblikovanja, česar za nekatere nemške oblikovalce pač ne bi mogli trditi. Dolge luči optično poudarjajo agresivnost sprednjega dela avtomobila. Maska med lučmi je stvar okusa, verjetno pa bo prav ta del v prihodnosti skrbel za tako imenovane “face-lifte” oziroma osvežitve lagune, ko se bo izmikala času staranja. Ostra bočna linija malce spominja na volvo S60. Z izrazito poudarjenim bokom deluje laguna morda celo malce neaerodinamično, vendar se oddolži z pravimi kljukami na vratih, ki zagotavljajo čiste roke, cele nohte in lahkotno odpiranje v primeru nesreč. Močno poudarjen je zadek, ki izstopa tako pri limuzini kot pri različici grandtour, kot se sedaj imenuje karavan. Iddi notranjost je naredila zamah naprej. Novi materiali in zanimivo dvostopenjsko oblikovanje armaturne plošče vzbujajo prijeten občutek. Možnosti nastavitve volanskega obroča in sedežev kar kličejo po “kartici”. Ja, laguna nima več ključa v pravem pomenu besede ampak zgolj kartico in gumb ob volan- skem obroču z napisom “start/stop”. Pri dražji različici lagune kartica poskrbi, da se vrata samodejno odklenejo, ko se približate vozilu. Kdor varčuje, bo vseeno moral malce pritiskati na gumbe, ampak občutek je super! Z dolžino 4.576 mm (limuzina) oziroma 4.695 mm (grandtour) se lagu- na uvršča med odrasle limuzine, kar dokazuje tudi z notranjo prostornostjo. Prtljažni prostor bo po tej plati zadovoljil še tako zahtevnega voznika. Sicer pa je nova laguna na voljo v štirih različicah opreme, ki si sledijo v zaporedju od spodaj navzgor: au-thentique, expression, dynamique, privilege, initiale. Že osnovna različica ima prikaz tlaka v gumah (nič več umazanih rok) in tako bogato opremo, da v naš avtomobilski kotiček sploh ne gre! Za poznavalce tehnike sledeči podatki: na razpolago so trije bencinski motorji in dizelski I.9 dCI s 120 KM. Bencinski se pričnejo pri 1.6 16V in 110 KM, nadaljujejo z 1.8 16 V in 120 KM ter končajo pri V6 24V in 210 KM. Verjetno se bo večina racionalnih slovenskih voznikov odločala za verziji 1.6 in 1.9. Nova laguna je sodoben avto. Na prvi pogled Francoz, narejen na nemški način. Ob prvi priliki se bomo z njim podali še na testno vožnjo, da preverimo podvozje in ostale lastnosti. Do takrat pa si ga lahko tudi sami ogledate. BLAGOVNICA MANUFAKTURA MOZIRJE ^ tel. št.: 583-36-09 ŽENSKE HLAČE že od 2.500,00 SIT MOŠKE MAJE MONT kratek rokav 1.450,00 SIT AKCIJSKE CENE ŽENSKEGA IN MOŠKEGA SPODNJEGA PERILA SPODNJE HLAČE od 320,00 SIT SPODNJE MAJICE od 430,00 SIT mvüvtv MOZIRJE d.d. TRGOVINE PRIJAZNIH NAKUPOV BLAGOVNICA POHIŠTVO ŠPORT MOZIRJE (J) tel. št.: 583-36-10 PAPIRNICA MOZIRJE (J) tel. št.: 583-36-02 Velika izbira igra« po ugodnih «enah AVTO MERCEDES 759,00 SIT TENIS LOPARJI od 365,00 SIT TETRIS IGRICE od 1.990,00 SIT V mesecu aprilu vam na oddelku FAMILY SHOP nudijo 30 % popust za vsa ženska moška in otroška oblačila. V VSEH ŽIVILSKIH TRGOVINAH SAVINJE MOZIRJE pa imajo bogato ponudbo VELIKONOČNIH DOBROT. Ugodne «ene pisarniškega materiala TIX BLOKCI (lepljivi) od 90,00 SIT MAPE PVC VLOŽNE ( 25 kom) 185,00 SIT POMARANČE 1 kg 169,00 SIT POTICA 550 gr. 499,90 SIT VINO JERUZALEMČAN 1 I 359,00 SIT PURANJA PEČENA ŠUNKA 1 kg 1.099,00 SIT JAJCA GOOD FOOD 10/1 175,00 SIT KAVA GOOD FOOD 100 gr. 99,00 SIT HISTORIČNI SEMINAR 3 Dve deli iz zgornjesavinjske zgodovine v enem zborniku Ob koncu leta 2000 je pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani izšel zbornik Historični seminar 3, v katerem so objavljena predavanja, ki so bila na Znanstvenoraziskovalnem centru v letih 1998-2000. Ime Historični seminar daje slutiti zgodovinske teme, vendar so področja, ki so predstavljena na predavanjih, veliko širša: jezikoslovje, etnologija, literarne vede in muzikologija. Predavatelji prihajajo tako rekoč z vseh vetrov - predavanja so v zborniku objavljena v slovenščini, pa tudi v angleščini, nemščini in hrvaščini -, pa tudi iz Slovenije in iz zamejstva. Zadnji zbornik je zanimiv za Zgornjesav-injčane zaradi dveh prispevkov, ki govorita o tej dolini. Zanimiva prispevka za Zgornjesavinjčane Dr. Günther Bernhard je asistent na Inštitutu za temeljne zgodovinske vede na graški univerzi in se ukvarja s štajersko deželno zgodovino. Doktoriral je s tezo Srednjeveška zgodovina žičke kartuzije, v zborniku Historični seminar 3 pa je v slovenščini objavljen njegov prispevek z naslovom Ustanovna listina gornjegrajskega benediktinskega samostana: interpolirana nova izgotovitev iz leta 1243. Gre za zelo zanimiv prispevek k osvetlitvi razmerij med samostanom in oglejskim gospostvom v najstarejši gornjegrajski zgodovini. Kot je znano, sta z listino, ki nosi datum 7. april 1140, Diepold von Kager in njegova žena Truta - najbrž sta bila z Bavarske - izročila svoje gornjegrajsko posestvo oglejskemu patriarhu Per-egrinu I.: iz enega dela se je oskrboval benediktinski samostan, drugi del pa je predstavljal patriarhovo gospostvo v Gornjem Gradu, ki ga je upravljal uradnik. Trdnih mej med pristojnostmi samostana in patriarhovim gospostvom ni bilo, zato je prihajalo do sporov. Sto let po ustanovitvi, leta 1243, je spet prišlo do zapleta, saj je patriarhov uradnik na Dreti pri Gornjem Gradu (najbrž v Zagradišču) s patriarhovim dovoljenjem postavil mlin, čeprav ga ne bi smel. Menihi so tedanjemu oglejskemu patriarhu Bertoldu ob njegovem obisku v Gornjem Gradu 17. maja 1243 predložili listine, s katerimi so mu dokazali omejeno mlinsko pravico, zato je patriarh postavljeni mlin dodelil samostanu. Vendar pa ni ostalo samo pri tem: dober mesec dni pozneje so mu v bližini Pordenoneja v današnji Italiji pokazali ustanovno listino iz leta 1140, ki pa je bila ponarejena: po njej je imel samostan pravice do krčenja gozdov in kolonizacijske pravice, pa tudi splošno mlinsko pravico. Listina izhaja iz predloge iz leta 1140 (ta ni ohranjena), vsebuje pa pomembne vrivke, dodatke in popravke, ki so - če povem v duhu tistega, zaradi česar se je spor leta 1243 v Gornjem Gradu sploh začel - speljevali vodo na samostanski mlin. Dr. Bernhard (ki - mimogrede povedano - v Gornjem Gradu še ni bil) je kot strokovnjak za srednjeveške rokopise po natančnem pregledu prišel do ugotovitev, ki so dokumentirane v objavi v zborniku Historični seminar 3, tudi tako, daje primerjal z roko napisane črke v različnih gornjegrajskih listinah. Ustanovno listino gornjegrajskega samostana so šteli za ponaredek že starejši zgodovinarji, vendar doslej ni bilo jasno, iz katerega časa izhaja. Zanimivo je še nekaj : pečat »ustanovne listine« sicer ni ohranjen, vendar je moral biti na listino pritrjen obešeni pečat, kot se vidi iz načina vreza v pergament. V besedilu listine pa je govor o »vtisnjenem pečatu«, toda taki pečati so se pojavljali le do sredine 12. stoletja. Ponarejevalec sto let pozneje takega pečata pač ni znal več izdelati. Kdo je bil Benedikt Kuripečič V drugem prispevku v zborniku Historični seminar 3, prav tako zanimivem za Zgornjesavinjčane, sem pod nasiovom Belkanski polotok, Turčija in Evropa leta 1531 pri potopiscu Benediktu Kuripečiču predstavil pisca, ki je bil rojen v Gornjem Gradu (ali okolici) okoli leta 1488. Pred ravno 470 leti (1530-1531) je kot latinski tolmač v spremstvu avstrijskega ce- ITINERARIVM S3egr«i>jl feii. ®«|). po t> fdgfrt/gen £onftantinopel/5fl dem M* D. XXXI. Benedikt Kuripečič, Potopis (1531). Naslovna stran t. i. ljubljanskega izvoda (Potopis 1531a: /1/). (Preslikano po primerku iz Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, sign. R 97992.) sarskega odposlanstva potoval v Carigrad in nazaj. S tega potovanja so se pogajalci sicer vrnili praznih rok, Kuripečič pa si je na njem nabral toliko podatkov, da je z njimi napolnil dve nemško pisani knjižici, ki sta izšli leta 1531 v Augsburgu v Nemčiji. V Potopisu je sorazmerno natančno navedel kraje, skozi katere so potovali, in popisal razmere v posameznih pokrajinah, pa tudi bivanje v Carigradu in stike s turškimi oblastniki, kater- im se v tistem času v Evropi zaradi nesloge niso znali upreti. V knjižici z naslovom Pogovor dveh konjušnikov je Kuripečič zapisal opažanja in mnenja, ki naj bi jih v boju proti 'Ilirkom upoštevali evropski vladarji in papež. Ker je bil zelo kritičen in še v cesarski službi, svojih predlogov ni smel zapisati neposredno, ampak je pogovor pripisal dvema konjušnikoma, mlajšemu, ki večinoma sprašuje, in starejšemu, bolj izkušenemu, ki zna odgovoriti na vsa vprašanja mlajšega. (Kar ni čisto logično: oba sta namreč bila v Turčiji prvič in enako dolgo, zato starejši vsaj glede turških razmer ni mogel biti pametnejši.) Nove zanimivosti o Kuripečiču Nekatere zanimivosti o Kuripečiču sem odkril v zadnjem času. Priimek Kuripečič, ki ga pozneje na področju Gornjega Grada in tudi sicer ne srečamo več, izhaja iz vrst služabnikov ljubljanskega škofa na dvorcu v Gornjem Gradu: leta 1519 je bil med šestdesetimi, kolikor jih je bilo na plačilnem seznamu drugega ljubljanskega škofa Krištofa Ravbarja, v kuhinji tudi »Offen-haytzer«, torej tisti, ki kuri v peč, kurjač - eden od Kuripečičevih sorodnikov. Benedikt Kuripečič je šel na pot, da bi na carigrajskem dvoru prevajal iz latinščine in v latinščino, ker pa tam niso imeli nikogar, ki bi znal latinsko, so se najbrž pogovarjali v katerem od slovanskih jezikov - Kuripečiču znanje latinščine, ki si ga je pridobil tudi na dunajski univerzi, torej ni nič koristilo, dobro pa je bilo, da je v pogovorih s poturčenci, ki so na turškem dvoru imeli vplivne službe, znal slovensko in nemško. Do zdaj ni bilo znano, da je bila Kuripečičeva obsežnejša knjižica, Potopis, zaradi veliko podatkov o takrat sovražnih Turkih in tudi zaradi desetih ilustracij tako zanimiva, da so jo ponatisnili: izšla je v dveh izdajah, ki se le malo razlikujeta. Po enega od redkih ohranjenih izvodov obeh Kuripečičevih knjižic hranijo v Narodni inuniver-zitetni knjižnici v Ljubljani, ponatisnjeni pa sta bili nazadnje pred nekaj leti v Avstriji. Kuripečič je - resda v nemščini - objavljal dvajset let pred Trubarjem in je tako edini slovenski pisec, katerega delaponatiskujejo in prevajajo (v srbščino oz. hrvaščino in turščino ter slovenščino) že 470 let. Nekatere knjige si delajo reklamo z vsebino in drugačne ne potrebujejo. Zbornik Historični seminar 3 je te vrste. Zaradi novih spoznanj bo pri proučevanju zgodovine Zgornje Savinjske doline nepogrešljiv. Peter Weiss ZGODOVINA IN NARODOPISJE Gospodarsko osamosoajanje Slouenceo Piše: Aleksander Videčnik Pred časom sem na našem radiu poslušal kmetijsko oddajo. Predsednik Kmetijske zbornice Slovenije Peter Vrisk je opozarjal na tveganje pri posojilih v tujini. Priporočal je iskanje možnosti za kredite v domačih denarnih zavodih oziroma kreditno-hranilnih službah zadrug. To me je napeljalo k pisanju članka, v katerem želim nekoliko osvežiti spomin na čase, ko so razni brezvestni posojevalci denarja spravili številne kmetije na boben. Seveda pa današnjega časa ne moremo povsem enačiti s tedanjim sredi devetnajstega stoletja. Po kmečki odvezi je prihajalo do strašanskih posledic kmečke neukosti. Posestva, ki so prešla iz fevdalne lasti v kmečko, so ocenjevale posebne komisije, sestavljene v Na Vnukovi hiši v Potoku je vzidana spominska plošča slikarju, risarju in ilustratorju Franu Tratniku. Rodil se je 11. junija 1881 v družini uglednega kmečkega rodu. Pri hiši je bilo pet otrok in kmetija ni dajala dovolj kruha za vse, zato je oče iskal zaslužek tudi v lončarstvu, ki pa tis te čase ni bilo več kaj prida donosno. Iznajdljivi gospodar si je potem našel boljši zaslužek v lesni trgovini oziroma splavarstvu. Mladi Fran je že zgodaj pokazal zanimanje in nadarjenost za slikanje oziroma risanje. Ko je ugledni celjski slikar Gosar opravljal poslikavo rečiške farne cerkve, je z zanimanjem opazoval njegovo delo. V osnovni šoli je z veseljem uporabljal razredno tablo za risanje. Nekoč je narisal učitelja Žagarjakotzaostalegalzraelcanapre-hodu preko Rdečega morja. Risba je bila tako dobra, da je opozorila učitelje naizjemen talentmladegafan-ta iz Potoka. Pravijo, da je bila celo usodna za Frana Tratnika. Oče mu je mogočil uk pri Gosarju, ta pa je spoznal veliko nadarjenost mladega Zadrečana in ga, komaj osemnajstletnega, odpeljal na Dunaj. Vse kaže, da je Fran dobro vedel, kaj mu je storiti, saj se je enostavno odločil in glavnem iz ljudi nekdanje gosposke. Tako je seveda nešolan kmet moral verjeti cenitvi, saj je pogosto niti prebrati ni znal. Razen tega so bili cenilni zapisniki pisani v nemščini in še v gotici povrhu. Jasno je, da se je nek-danja gosposka okoristila z nerazgledanostjo nekdanjih podanikov. Država je namreč zakonsko določila, da se vrednost ocenjenega posestva plača po tretjinah, in sicer eno država, eno gosposka in eno kmet. Če danes pregledamo cenilne zapisnike, kaj lahko ugotovimo grobe napake. Res je bil vedno v komisiji tudi predstavnik države, toda tudi to so bili tujci in naklonjeni gosposki, nikakor ne kmetu. Še včeraj podložnik kmet ni imel denarja za plačilo svojega deleža. Tedaj so nastopili posojilodajalci, ki so za visoke obresti in druge obveznosti dajali denar kmetom, in ni čudno, da pišejo tedanji viri, kako je v Avstriji v dveh letih propadlo preko 100 tisoč kmetij. Kmet seje naenkrat znašel sam na trgu kmetijskih pridelkov, ki ni bil Da jih ne odšel v Prago, kjer so ga sprejeli na slikarsko akademijo. Toda za študij v Pragi mu je zmanjkovalo denarja, od doma ni mogel pričakovati izdatne (avtoportret iz I. 1933) podpore, zato je nadaljeval študij na Dunaju. Od tam je odšel v München, kjer se je kmalu toliko uveljavil, da je pričel risati za razne revije in satirične liste. Tratnik se je večkrat srečeval z našimi uglednimi slikarji in literati, ki so urejen. Tako je bil spet prepuščen vaškim mogotcem. Posledice tega so se kmalu pokazale. Vasi so se hitro praznile, ljudje iskali kruh v tujini in celo v prekomorskih deželah. Delali so v rudnikih in opravljali najtežja dela. Mnogi tega niso zdržali in so se izčrpani vračali v domače kraje, kjer so beračili. Tako je bilo celo v času na začetku dvajsetega stoletja, ko je Janez E. Krek glasno opozarjal na nemogoče razmere po vaseh. Napisal je Črne bukve, v katerih obtožuje družbo, da prepušča kmečko prebivalstvo na milost in nemilost raznim izkoriščevalcem. Slovenci smo kmalu dobili izobražence, ki so stopili na čelo uveljavljanjanarodne zavesti in gospodarskega osamosvajanja. Tako je dr. Josip Vošnjak opozarjal, dale lasten, torej slovenski kapital, lahko pripomore k napredku našega kmeta in obrtnika. Z vrsto člankov v časopisih je orisal izkušnje Čehov pri ustanavljanju lastnih denarnih zavodov. Med vrstniki ni naletel na odobravanje, ker so menili, da naš pozabimo... se šolali v tujini, med njimi omenjajo Ažbeta, Meštroviča, Cankarja, Župančiča, Gasparija in druge. Leta 1912 se je nastanil v Biljah pri Gorici, kjer je narisal najznačilnejše slike človeškega gorja, zato so ga kmalu smatrali kot izrazito socialnega slikarja. Ko je izbruhnila prva svetovna vojna, je pribežal v Ljubljano, kjer je že imel dobre stike z Jakopičem, Vladimirjem Levstikom in drugimi. Svojo umetniško pot je zaključil kot re- RH je Kako obžalujemo, da je neznano kdaj izginila radmirska farna kronika. Domnevamo lahko, da so za izginotje krivi vojni dogodki, saj so Nemci zelo hitro zasedli stavbo župnišča in v njem uredili prostore za policijsko izobraževanje, neke vrste šolo. Če sklepamo še naprej, so morda Nemci ob zasedbi poslopja naleteli na kroniko in j o oddali kam v hrambo. Običajno so take zgodovinske kulturne vrednosti, posebno če so bile pisane v nemščini, poslali v kakšen muzej ali državni arhiv. Morda bi se kronika našla kje človek nima denarja, kaj šele takega, ki bi ga lahko hranil. Todajosipov brat Mihael Vošnjak, ki se je naselil v Celju, je zamisli svojega brata uresničil. Nastale so prve slovenske hranilnice in posojilnice in kmalu je bila potrebna zveza, zato je v Celju ustanovil Zvezo slovenskih posojilnic. Ta je pomagala pri ustanavljanju in vodenju teh zavodov in kasneje poskrbela tudi za revizijsko službo. Medtem ko je Krek uvajal male hranilnice pod geslom “v vsako vas hranilnica”, so Mihael Vošnjak in njegovi somišljeniki ustanavljali hranilnice in posojilnice v večjih krajih. Vsekakor smemo trditi, da se je hranilništvo pojavljalo dobesedno povsod. Malo pred drugo svetovno vojno smo Slovenci imeli prek 500 dobro delujočih denarnih zavodov. In ko danes prebiramo gospodarsko zgodovino Slovencev, kaj lahko ugotovimo, kako hitro se je naše narodno gospodarstvo uveljavilo in osamosvojilo s pomočjo narodnih denarnih zavodov. stavrator v Narodnem muzeju v Ljubljani. Poleg slikarskega delaje pisal aforizme, v katerih je bičal razmere tistega časa. Umrl je 10. aprila 1957 v Ljubljani. Kulturne organizacije občine Mozirje so v letu 1981, ob stoletnici njegovega rojstva, na rojstni hiši v Potoku odkrile spominsko ploščo. Domačini vzorno skrbijo za to spominsko obeležje in ob jubilejih pokojnega umetnika prirejajo spominske slovesnosti. res? v Gradcu, kamor so pošiljali podobne dokumente iz naših krajev. To je seveda vse skupaj zgolj domneva. Zakaj poudarjamo izginotje kot veliko izgubo? Po dograditvi sedanje cerkve na mestu nekdanje svete Barbare so domala vsi dvori tedan-jeEvrope prizadevno darovali vrednosti v predmetih in denarju. Tedaj so bili dvorni duhovniki pretežno jezuiti, ti pa so vsestransko podpirali gradnjo cerkve v čast tedaj novemu svetniku, svetemu Frančišku. Kot vemo, so imeli prav jezuiti velik vpliv na dvorih in tako je lahko razložiti vnemo, s katero so razne kronane glave darovale velike zneske in dragocenosti radmirski fari. Vemo tudi, da so v Radmirje prihajali imenitneži na duhovne vaje in na romanja. Gotovo bi v kroniki našli podrobnosti, ki bi lahko bile temelj preučevanja zgodovine župnije sv. Frančiška v Radmirju. Pri natančnem pregledovanju pisne zapuščine mozirskega publicista in kronista Žige Laykaufa smo naleteli na pesem, ki jo je pred prvo svetovno Orožno» preuod listine iz Ogleja Vemo, da je oglejski patriarh Peregrin v stolnici Ogleja na dan 7. aprila 1140 razglasil ustanovitev gornjegrajskega benediktinskega samostana. Ob tej priliki je bila svečano prebrana in “vsemu svetu” sporočena listina, v kateri se oba daritelja Dyebald (Theobald) Chagere in njegova žena Truta obvežeta novemu samostanu prepustiti vso njuno posest v sedanji Zgornji Savinjski dolini, vključno še pražupnijo Braslovče. Ignac Orožen je našel razne kopije in izvlečke iz tedanjih listnin v arhivu gornjegrajske gosposke, tako je sam zapisal pod prevodom iz latinščine v nemščino. Odveč bi bilo dobesedno prevajati njegov zapis, saj obsega kar nekaj strani drobnega tiska in je objavljen v knjigi Das Benediktiner-Stift Oberburg iz leta 1876. Zato bom podal vsebino smiselno in ne dobesedno. “Dyebald Chagere in njegova žena Truta sta na pobudo oglejskega patriarha Peregrina in po nasvetu prosvetljenih ljudi podarila njuno posest Obbremburch (Gornji Grad, op. A. V.) kot stoji in leži z gradom, gozdovi, njivami, travniki, ribištvom in lovom, skupaj s podložnimi možmi in ženami ter njihovem imetju oglejski Cerkvi z vsemi pravicami, ki izvirajo iz podarjene posesti. Okoli gradu ležečih 10 posestev, mlin s posestjo in ministerialce obeh spolov, kakih 100 po številu, pripada prav tako oglejski Cerkvi. Vsa druga zemlja pozidana kot nepozidana vključno s skoraj 500 podložniki z njihovimi ženami in otroki pripada novoustanovljenemu samostanu Obbremburch v večno lastništvo. Nihče iz vrst potomcev obeh darovalcev ne more motiti posesti samostana. Tako smejo le menihi graditi mline, koristiti gozdove, jih izkrčiti, kolikor jih le morejo, te površine pa potem poseliti s podložniki... Oglejski patriarh pa je s to listino podredil gornjegrajsko prafaro samostanu, ki je odslej skrbel za dušebrižništvo v nanovo pridobljenih krajih.” Orožen je še zapisal, da se mu ni posrečilo ugotoviti odkod so benediktinci prišli v Gornji Grad. vojno objavil v Ljubljanskem zvonu. Naslov glasi: V zakladnici pri svetem Frančišku. Zadnja kitica govori o tem, da je sem romala tudi cesarica Marija Terezija s svojim sinom Jožefom, ki je pozneje postal cesar Jožef II. Takole je pesnik zapisal: Gorja ki njega silni vdar, cesarska mati je čutila, ko s sinkom bolnim pred oltar z obljubo sveto je stopila. Laykauf je imel navado, daje ob spodnjem robu Začetki šole na Gorici ob Dreti imajo zelo zanimiv začetek. Običajno je bilo, da so pobudo za šolo v kraju dale oblasti, tokrat pa temu ni bilo tako. Pustopoljci so enostavno na lastno pest ustanovili šolo v hiši Jožeta Krefla. Na njenem pročelju je vzidana spominska plošča, zanjo je poskrbela Občina Nazarje. Ko se je leta 1854 vrnil iz vojske Jernej Marjet-nik, so ljudje stopili skupaj in na njegov predlog pričeli urejati šolski prostor v Kreftovi hiši. Mar-jetnik je podučeval seveda po svoje, saj ni bil šolan učitelj. Pa vendar, številni otroci so si tako pridobili tista osnovna znanja, da so lahko potem obiskovali še druge šole. Kot navaja kronika šole Gorica ob Dreti, je Krefl zasilno uredil sobo, kupil tablo in druge potrebščine, da se je pouk lahko pričel. Res so starši plačevali najemnino za te prostore, vendar je ta bila v mejah gmotnih zmogljivosti okoliških ljudi. Leta 1856 so šoto prestavili v mežnarijo na Gorico, kjer je poučeval mežnar Luka Ropotar. Nasledil ga je sin Ivan, ki je ob pomoči sestre Marije nadaljeval delo svojega očeta. Otrok je bito ved- papirja zapisal kakšno pojasnilo ali pripombo. V tem primeru je zapisal, da je bila cesarica Marija Terezija v Radmirju na obljubljeni božji poti s sinom Jožefom, poznejšim avstrijskim cesarjem Jožefom H. Darovala je cerkvi zlato soho, ki pa jo je Jožef pozneje pustil pretopiti... Kot poznamo delo Laykaufa, je v svojih zapiskih zanesljiv poročevalec. Morda je celo res, daje bila slovita cesarica s svojim bolnim sinom Jožefom res na božji poti v Radmirju. no več in to iz zaselkov: Kokarje, Creta, Spodnje in Zgornje Pobrežje, Potok in Pusto Polje. Prostori mežnarije niso bili več zadostni za toliko učencev, zato je leta 1874 okrajni šolski svet v Gornjem Gradu naročil krajevnemu šolskemu svetu, da poskrbi za primerno rešitev šole na Gorici. Že leto kasneje je prišel na Gorico prvi šolani učitelj Anton Koprivšek, ki je učil še v mežnariji. Kmalu so našli primerno zemljišče za gradnjo novega šolskega poslopja. Leta 1880 so se vselili v novo šolsko poslopje. Že čez pet let so bili tudi ti prostori pretesni in blizu šole so kupili majhno kmečko hišo, v katero se je vselil učitelj. Tako so pridobili še eno učilnico. Zanimivo, za to prezidavo je prispeval tudi cesar Francjožef 150 goldinarjev. Tako so šoto na Gorici postopno širili, poslopje nadzidali in pridobili nove prostore za vse več otrok, ki so želeli hoditi v šoto. Vsekakor so imeli začetniki šolskega pouka v Pustem Polju velike zasluge, da je šola na Gorici sploh nastala. Še po drugi svetovni vojni so tam poučevali, potem pa so to šoto opustili, učence pa prešolali na druge šole. pečemo etere fotogreftje Nekdaj so zimski čas koristili za razna popravila orodja, pa tudi za pletenje košar in košev. Na sliki, ki nam jo je poslal Jože Brglez - Kogovnik, sta Jože in Ignac Brglez - Kadunčeva s Tera, posneta pa je bila v tridesetih letih dvajsetega stoletja. Šola na Gorici ob Dreti Zaščita sadik gozdnega drevja Piše: Marjan Denša V teh dneh smo na Zavodu za gozdove razdelili lastnikom gozdov sadike gozdnega drevja. Sadike smo razdelili v skladu z letnim programom vlaganj v gozdove. V tem programu je določeno, na kateri gozdni parceli se morajo sadike posaditi, koliko sadik je treba posaditi, katere drevesne vrste je treba posaditi in kako in do kdaj morajo biti sadike zaščitene. V naših krajih moramo ščititi sadike gozdnega drevja predvsem pred srnjadjo, ki sadike objeda in odrgne. V drugih območjih je sadikam nevarna tudi jelenjad, ki sadike objeda in lupi, včasih pa jih ščitijo tudi pred glodalci. V prispevku bom predstavil zaščito listavcev z zaščitnimi tulci. Ti so poseben “hit” zadnjih let in so praktično v celoti nadomestili ostale vrste zaščite, ki smo jih uporabljali pred tem; prerezane drenažne cevi, alu-folije in podobno. Namenjeni so zaščiti pred objedanjem listjain mladih poganjkov ter pred obgrizanjem vejic in vej, hkrati pa ščitijo pred drgnjenjem in kasneje pred lupljenjem debele. Pri nas uporabljamo v glavnem tri vrste tulcev, in sicer polne tulce (PT), fino mrežaste tulce (FMT) in grobo mrežaste tulce (GMT). Standardne dolžine tulcev so 120cm zaPT Izolirna žica ali plastična vrvica in FMT, za GMT pa 150 cm in 180 cm. Zazaščito proti srnjadi uporabljamo 120 cm dolge tulce, proti jelenjadi pa višje. Vsak tip tulcev ima prednosti in slabosti pred drugimi in je namenjen za določene vrste sadik. Vsi zaščitni tulci morajo biti dobro utrjeni s količkom. Stabilnost tulca je odvisna od velikosti in kvalitete količka. Ta mora biti vsaj 30 do 40 cm daljši od tulca, da ga lahko dobro zabijemo v zemljo. Iz navpične smeri ga ne smejo spraviti ne večji sneg, ne močnejši veter ali bujen zeliščni sloj (robida) in ne divjad. Ko sta količek in tulec postavljena, mora biti količek vsaj enako visok, kot je dolg tulec. Ker mora količek vztrajati ob tulcu vsaj osem do deset let, mora biti iz primernega lesa. najprimernejši so cepljeni koli iz kostanja, hrasta in akacije (robinije). Smrekovo žamanje vsekakor ni primerno, in ga za utrjevanje količkov ZGS ne sme priznati. Če je količek rezan (žagan), mora imeti dimenzije vsaj 3 X 3 cm. V pobočju se količek zabije v zemljo na zgornji strani sadike, na ravnem pa na severni strani sadike. Na dobro utrjen količek se z žico ali plastičnimi spojkami (privezicami) vsaj dvakrat pritrdi tulec. Zgornja pritrditev mora biti največ 15 cm pod vrhom tulca, da se le-ta ne prepogne navzdol in ne zaduši oziroma ne poškoduje sadike. V količek je treba na mesto zgornje pritrditve vrezati zarezo, da se vanjo zaje žica. tako je tulcu onemogočeno sesedanje. Lastnikom gozdov priporočamo, da za utrjevanje tulcev Zaščita s polnim tulcem, krilca so pokrita (zasuta) s prstjo. Pri prvi sadiki je količek zunaj tulca, pri drugi pa v tulcu. namesto lesenih količkov uporabljajo železne palice: Železne palice za armaturo, najmanjši priporočljiv premer je 9 mm, narezane npr. v železarni Štore so zelo poceni in praktične. Po naši oceni vzdržijo v gozdu vsaj dve obdobji zaščite sadik. Tako kot količki morajo biti vsaj 30 cm daljše od tulca. Polni tulci so bili prvi, ki smo jih uporabljali. Izdelani so iz plastike, ki prepušča svetlobo. Namestimo jih okoli posajene sadike, zapremo in Hk Nekaj mm globoka zareza na količku Izolirna žica ali plastična sponka Zaščita z grobe mrežastim tulcem: dva količka, tulec je na zgornji strani pritrjen na količek največ 15 cm pod robom, spodaj je tulec zasut s prstjo. erne lege, manjše odprtine ali pri sadnji pod zastor). - Sadike morajo biti večje, najboljše je, da so daljše od tulca. - Zaradi hitrejše rasti je stabilnost tako zaščitenih sadik manjša. Zato včasih potrebujejo oporo (količek) še po odstranitvi tulca. Grobo mrežasti tulci so bili naslednji, ki smo jih spoznali. Včasih jih imenujemo kar mreže za individualno zaščito, a to ime ni pravilno. Njihova značilnost je, da imajo večji premer, ponavadi je okoli 30 cm, odprtine oken so večje. Uporabljajo se za zaščito drevesnih vrst z vretenasto rastjo (jelka in macesen) in bukve, ki ima že pri tleh gosto - krošnjo. Preden tulec nataknemo preko sadike, ga oblikujemo v valj. Ponavadi jih dobimo v dolžini 150 cm, le izjemoma v dolžini 120 cm. učvrstimo s količkom. Namenjeni so zaščiti v mladosti hitro rastočim drevesnim vrstam (gorski javor, veliki jesen, češnja, jerebika). Hild začnejo po 6 do 8 letih razpadati, najprej na sončnih, toplih legah. Razgradijo se v celoti. Prednosti PT so: - Ker so sestavljivi, jih lahko enostavno namestimo tudi okoli mladega drevesa z vejami (krošnjo), čeprav so potem, ko so sestavljeni, ozki. Zato so primerni tudi za Zaščito izbranih dreves v naravnem mladovju. - Pri pravilni postavitvi preprečijo vdor robide, maline in praproti do sadike. Pravilna postavitev je taka, da krilca na koncu tulca zasujemo s prstjo. Le tako preprečimo vdor agresivnih “plevelov” v tulec, hkrati pa tulec dodatno utrdimo. Preprečen je tudi zračni vlek (prepih), ki dodatno izsušuje zemljo in sadiko. Slabosti PT so: - Zaradi učinka tole grede so primerni le za senčna rastišča (sev- Prednosti GMT so: - Lažja zaščita sadike, ker imajo večji premer. - Primerni so za zaščito vseh drevesnih vrst (prvenstveno pa so namenjeni sadikam z že oblikovano krošnjo). - Z njimi lahko zaščitimo tudi izbrane osebke iz naravnega mladja (tulec potegnemo preko krošnje ali prerezan tulec namestimo okoli sadike in ga nato spnemo). - Z njimi lahko zaščitimo sadiko tudi pred jelenom, ki dela na našem območju vse večje škode. Slabosti GMT: - Zahtevajo dva kola! Zaščita z enim količkom se ne prizna za dobro opravljeno zaščito. - Neprimerni so za rastišča z buj no robido in srobotom. - Skozi večja okna neovirano rastejo robida in druga zelišča, zato je treba sadike temeljito obžeti. - Zelo pogosto na GMT obleži sneg in ga kot harmoniko stisne k tlom. Podobno velja za robido in druga zelišča, kadar prerastejo tulec. - Zato je treba žico, s katero je GMT pritrjen na količka, fiksirati v zarezo, da tulec ne zleze po količku navzdol. - Zaščita z GMT je časovno zahtevna. - Če jih želimo uporabljati samo za zaščito pred srnjakom, jih moramo krajšati. Fino mrežasti tulci so namenjeni zaščiti sadik listavcev. Najpogosteje z njimi ščitimo veliki jesen, gorski javor in češnjo, torej plemenite listavce. Njihov premer je majhen, okoli 10 cm. Mreža je zelo gosta, poganjki zelišč skozi okenca ne morejo prodreti. Pri nas uporabljamo le 120 cm dolge FMT. Tudi njih moramo oblikovati v valj. Prednosti FMT so: - Izmed vseh tulcev jih je najenostavneje prenašati do objekta. - Količek je lahko en sam, načeloma je v tulcu. - Zelišča skozi tulec ne morejo prodreti, zato obžetev ponavadi ni potrebna. - Ni učinka tople grede. - Manj so občutljivi na tlačne sile od GMT, zato se manj grbančijo. Slabosti FMT so: - Če so preozki, je težje spraviti tulec preko sadike in količka. - Niso primerni za razvejane sadike. - Težje jih odstranimo, ko je sadika dovolj visoka. Ponavadi je treba FMT prerezati. - Če je prisoten jelenje treba vršiček sadike ščititi s premazi. Najbolje je, če sadike zaščitimo takoj po sadnji. Tako zmanjšamo ogroženost sadik zaradi divjadi na minimum. Vsako pomlad je treba pregledati posledice zime na tulce in na sadike. Poravnati in (če je treba) ponovno privezati moramo vse nagnjene tulce. Odlomljene količke moramo zamenjati. Odstraniti oziroma spopolniti (vnovič posaditi) moramo tiste tulce, v katerih so se drevesa posušila. Na ta dela lastniki gozdov vse preradi pozabljajo. Če zanemarimo vsakoletno vzdrževanje zaščite sadik, je naše delo (vzgoja sadik, sadnja, zaščita, obžetev) kmalu razvrednoteno, denar pa vržen proč, saj sadike kmalu poškodujejo zima, “plevel” ali divjad. Da bi se izognili tem izgubam, smo na ZGS pripravili sistem večletnega spremljanja uspešnosti sadnje in zaščite sadik. Zavod za gozdove Slovenije Območna enota Nazarje ZVEZA DRUŠTEV GLUHIH IN NAGLUŠNIH SLOVENIJE Pravica do izbire slušnega aparata Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki jih je izdal Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije v 86. členu določajo: Zavarovana oseba ima pravico do slušnega aparata za eno ali obe ušesi, če gre za enostransko ali obojestransko izgubo sluha, ki je z zdravljenjem ni mogoče izboljšati, in če je s tonsko in govorno preiskavo sluha - avdiometrija - in testiranjem karakteristik amplifikatorjaugotovljeno, da je s slušnim aparatom mogoče doseči zadovoljiv rehabilitacijski učinek. Iz navedenega je razvidno, da ZZZS ne predpisuje slušnih aparatov določenega proizvajalca kot edine primerne in ustrezne. V dobrih starih socialističnih časih smo imeli res samo en uradno priznan servis slušnih aparatov. Temu pa že dolgo ni več tako. V Sloveniji deluje več servisov slušnih aparatov, ki imajo koncesijo za dobavo in servisiranje le-teh. V teh servisih najdemo kvalitetne slušne aparate - ponudba je enaka kot v tujini. T\idi najnovejši dosežki v proizvodnji slušnih aparatov se zelo hitro pojavijo pri nas. Iz zapisanega je razvidno, da je vse lepo in prav, saj je za premagovanje okvar sluha pri nas dobro poskrbljeno. Praksa pa kaže, da temu le ni tako. V Sloveniji predpisujejo slušne aparate zdravniki specialisti ORL, ki praviloma predpisujejo aparate enega samega proizvajalca. Tako v ambulanti opravijo pacientu preizkus s samo eno vrsto aparatov točno določenega proizvajalca in ga napotijo na ustrezen servis (v kolikor ni ta kar v sosednji sobi iste zdravstvene ustanove). Delavec servisa ponudi upravičencu do slušnega aparata seveda možnost naročila “boljšega aparata”. Na dogovorjeni dan se tako ponosni lastnik novega slušnega aparata oglasi na servisu, kjer mu povedo, da je za aparat potrebno doplačilo v gotovini - takoj. Ko se prvi šok poleže, naglušna oseba ugotovi, da ušesni vložek prav grdo štrli iz ušesa, pa tudi razumevanje govora ni v skladu s pričakovanjem. Običajno prav nobena pritožba pri zdravniku ali na servisu ne pomaga. Naročilnica za tehnični pripomoček, ki je pacient ni dobil v roke, je že odromala na ZZZS, servis slušnih aparatov je dobil plačilo za delo, zdravnik pas slušnimi aparati tako ali tako nima nič. Na pritožbe, da z aparatom razumljivost ni dobra, da v aparatu šumi ali slišimo odmev, nas na servisu zavrnejo, da naše uho ni vajeno poslušanja in da se bo to sčasoma že uredilo, če bomo vztrajno nosili slušni aparat. Se vam zdi vse povedano znano? Prav gotovo bi vsak med vami lahko dodal še kakšen zanimiv stavek. Pa vendar je lahko tudi drugače! Kadar naš sluh opeša in imamo zaradi tega probleme v vsakdanjem pogovoru z družinskimi člani, sodelavci, prijatelji in znan- ci, se je potrebno najprej odločiti, kako želimo živeti. V kolikor imamo v svoji okolici dovolj prijaznih ljudi, ki so nam v vsakem trenutku pripravljeni pomagati pri premagovanju “zvočnih” ovir, mi pa smo s takšnim življenjem zadovoljni, je vse lepo in prav - slušnega aparata ne potrebujemo. Če pa nam to ni dovolj in želimo še naprej živeti svoje življenje samostojno, uspešno komunicirati s partnerjem, otroci, vnuki, sodelavci, prijatelji; opravljati svoje službene obveznosti in hoditi po poteh birokracije, potrebujemo slušni aparat. Sami najbolj poznamo težave, ki nam jih povzroča okvara sluha, zato lahko le mi sami poiščemo svoj slušni aparat. Pomembno je, da pričnemo zbirati informacije še pred odhodom k zdravniku specialistu ORL - avdiologu, ki nam bo predpisal sluš- ni aparat. Zato, da bomo v ponudbi našli ustrezen aparat, bomo potrebovali kar precej časa. Časovna stiska zaradi že potrjene naročilnice ne koristi nikomur, najmanj nam. Vsi servisi slušnih aparatov so dolžni izdati izbrani aparat na preizkus vsaj za teden dni, izdelava ušesnih vložkov prav tako zahteva določen čas, naročilnica za tehnične pripomočke pa velja za mesec dni. Uspešno poslušanje s slušnim aparatom od naglušne osebe zahteva zbrano poslušanje. Od stopnje okvare sluha in tega, koliko časa je minilo od začetka naglušnosti do uporabe slušnega aparata, pa tudi od starosti naglušne osebe je odvisno privajanje na slušni aparat. Zanemarjena, težka, dolgotrajna naglušnost pomeni dolgotrajno in boleče privajanje. V kolikor gre za starejšo nagluš- no osebo, je potrebna izjemna volja in motivacija, pa tudi pomoč logopeda. V tem primeru še posebej velja načelo: kjer je volja, tam je pot. Sicer pa privajanje na ustrezno izbran, primeren slušni aparat, ki je kvalitetno nastavljen, poteka dokaj hitro in uspešno. Le mi sami vemo, kako slišimo, le mi vemo, kdaj nam je zvok prijeten in kateri zvoki nas motijo, zato je naše sodelovanje pri nastavljanju slušnega aparata tako pomembno. Avdiogram je le pokazatelj, katere zvoke slišimo in na kateri glasnosti jih slišimo, in ni edino merilo za nastavitev slušnega aparata. Zato je nujno, da na servisu zelo natančno in vztrajno zahtevamo, da nam slušni aparat programirajo tako, da je poslušanje z njim prijetno in da razumemo govor na primerni razdalji. Vida Pirc Ko se prvi šok poleže, naglušna oseba ugotovi, da ušesni vložek prav grdo štrli iz ušesa, pa tudi razumevanje govora ni v skladu s pričakovanjem. Piše: Marija Mikek S1. januarjem 2001 jevSlovenijistopilavvel-javo nova odredba o označevanju in registraciji govedi. Kmetom, ki se udeležujejo zimskega izobraževanja, smo odredbo že predstavili. Ker je tematika zelo aktualna, želimo odredbo predstaviti tudi širšemu krogu bralcev. Odredba določa, da morajo biti vsa goveda v Sloveniji označena, imeti morajo uradno obvezno dokumentacijo, da se lahko kadar koli ugotovi njihova istovetnost. Glavni namen označevanja živali je varovanje zdravja ljudi, varstvo potrošnikov in zdravstveno varstvo živali. Obenem se bodo podatki koristili za selekcijsko, rodovniško in reprodukcijsko službo kot tudi za ugotavljanje staleža živali za potrebe statistike, finančnih ukrepov in kontrole. Kaj pomeni fizična označitev Fizična označitev živali pomeni, da sta v obe ušesi pravilno vstavljeni ušesni znamki, izpolnjeni vsi predpisani podatki in le-ti poslani v centralni register govedi. Centralni register živali vodi za celo Slovenijo SIR (služba za identifikacijo in registracijo), ki jo vodi ministrstvo. Ta služba pripravlja in izdaja obvezno dokumentacijo za živali, nabavlja in razpošilja ušesne znamke, ter vodi evidenco o ušesnih številkah in potnih listih. Centralni register živali uporabljajo veterinarska služba, živinorejska služba, veterinarska in kmetijska inšpekcija ter druge službe v skladu s predpisi. Kdo in kako lahko označuje živali Žival lahko označi rejec sam, veterinarska organizacija ali kmetijski zavod, ki mora biti registriran za opravljanje te dejavnosti. Ušesna številka je rumene barve, plastična in sestavljena iz dveh delov, ki se ob uporabi spojita in ju ni možno več ponovno uporabiti. Na ušesni številki je na sprednji strani odtisnjena dvomestna oznaka Slovenije SI, osemmestna neponovljiva številka, pri čemer je prva številka kontrolna in črtna koda identifikacijske številke. Zadnje štiri številke so večje zaradi prepoznavanja na daljavo. Enak odtis je tudi na zadnji strani ušesne znamke. Ob označitvi živali označevalec napiše potrdilo, ki vsebuje vse potrebne podatke o živali in imetniku živali ter kodo označevalca, če le-ta ni imetnik živali. En izvod imetnik živali, če je Označevanje in registracija govedi označeval sam, v osmih dneh pošlje organizaciji, kjer je dobil ušesno znamko. Dospelo potrdilo velja kot zahtevek za izdajo potnega lista. SIR pošlje imetniku živali potni list v 14 dneh od prejema potrdila o označitvi. Žival mora biti označena do 20. dne starosti oziroma prej, če se opravi premik na drugo lokacijo. Imetnik živali naroča ušesne znamke pri pooblaščeni veterinarski organizaciji ali kmetijskem zavodu. Če žival zgubi ušesno znamko, mora imetnik živali to javiti v osmih dneh pooblaščeni organizaciji. Le-ta mu mora nadomestno znamko preskrbeti v 20 dneh. Znamka je istovetna prvi, stroške zanjo pa pokrije imetnik živali. Kaj je potni list Potni listje dokument, ki mora spremljati vsako žival, ki se prestavlja na drugo lokacijo. To ne velja za pašo na bližnjih pašnikih. Teleta do starosti 4 tednov se lahko premikajo z začasnim potnim listom. Začasni potni list izda prvi imetnik živali in se dopolnjuje s podatki o vsakem naslednjem imetniku. Imetnik predloži začasni potni list SIR-u preden je žival stara 4 tedne. Če žival pogine ali je zaklana v klavnici pred 4. tednom, pa v 7 dneh od pogina ali zakola. Če tele živi, SIR izda potni list v 14 dneh od prejema začasnega potnega lista. Teleta z začasnim potnim listom se lahko premaknejo največ dvakrat med različnimi imetniki. Potni list in začasni potni list vsebujeta vse potrebne podatke o živali in imetnikih živali, kjer se je žival nahajala. Če imetnik živali potni list zgubi, mora najpozneje v osmih dneh to sporočiti pooblaščeni veterinarski organizaciji ali kmetijskemu zavodu in zahtevati nov potni list, na katerem se vidi, da je nadomestni. Stroške izdaje nosi imetnik živali. Potni list za žival, ki se zakolje, pogine ali izvozi, pošlje SIR-u pooblaščena organizacija v roku 7 dni. Register živali Imetnik živali je dolžan voditi register govedi na gospodarstvu. Vse spremembe morajo biti najpozneje v roku 7 dni po dogodku vpisane v ta register. Iz gospodarstva se smejo premikati le označene živali. Imetnik živali, ki žival oddaja, je dolžen ob odhodu živali, prisilnem zakolu ali poginu poskrbeti za vpis v register govedi na gospodarstvu in v potni list ter o oddaji obvestiti v 7 dneh pooblaščeno veterinarsko organizacijo. Nov imetnik živali mora prejem govedi vpisati v register govedi na gospodarstvu in poskrbeti za vpis v potni list ter o prejemu živali v 7 dneh obvestiti pooblaščeno veterinarsko organizacijo. V primeru kraje ali če se je žival izgubila, mora imetnik živali v 8 dneh javiti izginotje in oddati potni list veterinarski organizaciji. Register živali in potni listi na gospodarstvu morajo biti na voljo za vpogled veterinarski službi, veterinarski in kmetijski inšpekciji, živinorejski službi in drugim, ki imajo zato pooblastila. Prav tako ima imetnik pravico vpogleda glede vseh podatkov o svoji živini v centralnem registru živali. Pravice inšpektorja Po tej odredbi lahko veterinarski inšpektor prepove: - Promet vseh živali na gospodarstvu, če ena ali več živali v celoti ne izpolnjuje predpisanih zahtev glede označitve in v dveh dneh imetnik ne more dokazati njihovo istovetnost. Živali, za katere ne more dokazati istovetnosti, je treba nemudoma usmrtiti in neškodljivo odstraniti pod veterinarski nadzorom. - Začasno lahko prepove promet do odprave nepravilnosti za živali, ki niso pravilno označene oziroma, če označitev samo deloma ni v skladu z razpisom. - Prepove lahko promet z vsemi živalmi, če več kot 20% živali ne izpolnjuje predpisanih pogojev glede označitve. - Prepove lahko promet z živalmi, če imetnik živali ne javlja rojstev, smrti ali premikov na oziroma iz gospodarstev. Postopna uveljavitev odredbe Kot vidite, je odredba o označevanju in registraciji goved prinesla precej sprememb, ki rejcem povzročajo velike nejasnosti in ne malo problemov. Seveda pa tudi za to odredbo velja, da se bo uveljavljalapostopoma. Popolna uveljavitev tega dokumenta prične veljati 31-12.2002. Zato ponovno poudarjamo najpomembnejše točke te odredbe, ki se nanašajo predvsem na delo in evidentiranje samih rejcev oziroma imetnikov živali in so pričele veljati po 1. januarju 2001 : - po 1. januarjem 2001 se uporabljajo na novo predpisane ušesne znamke; - žival mora biti označena v 20 dneh po rojstvu oziroma že prej, če se proda drugemu imetniku; - SIR imetniku živali pošlje potni list; - začasni potni list velja za teleta do starosti 4 tednov; - obvezno voditi register živali na gospodarstvu; - promet z živino je možen samo za označene živali; - možnost veterinarskega inšpektorja, da prepove promet z živino na gospodarstvih, kjer niso izpolnjeni vsi pogoji te odredbe. Vse podrobnosti te odredbe se nahajajo v Ur. 1. RS št.: 86/99,59/00 in 111/00. Kmetijska svetovalna služba Mozirje D KAJ PRINAŠA NOVI ZAKON O VARNOSTI IN ZDRAVJU PRI DELU (2) Pravice in dolžnosti delavcev Piše: Ivan Golob Delavec je v pogodbi o delovnem razmerju šibkejša stranka, zato v smislu zaščite šibkejše stranke deluje tudi novi zakon in večji del obveznosti nalaga delodajalcu kot lastniku kapitala. Delavci delajo v službi kapitala, ki ustvarja novo vrednost, zato so tudi odgovornosti objektivno vezane na kapital - če bi delavec ne delal v tem podjetju, ne bi prišlo do konkretne poškodbe. Zato nespoštovanje predpisov neposredno pomeni zmanjšanje kapitala (v obliki odškodnin za poškodbe, višjih zavarovalnih premij ali v obliki kazni, ki jih izrečejo inšpekcijske službe). Po drugi strani je v primeru nezgode pri delu lahko oškodovan tudi delodajalec (kapital), saj ob nezgo- Komaj smo se vrtičkarji navadili na nove vrste naravnih gnojil za pridelovanje zdrave hrane, se je s pojavom bolezni norih krav stanje spet popolnoma spremenilo. Vsa naravna gnojila, ki so predelani klavni-ški odpadki, so zaradi tveganja, da vsebujejo nosilce bolezni, postala za pridelovanje zdrave hrane neuporabna. Še posebej, če so uvožena iz dežel, kjer se je bolezen že pojavila. Zato odsvetujem uporabo naslednjih naravnih gnojil: Biogrena, posušena kri, roževina in kostna moka. Katera naravna gnojila pa so varna za uporabo? Poglejmo jih! DUŠIKOVA ORGANSKA GNOJILA Namesto Biogrene uporabljajmo ribjo moko, razmerje NPK: 9-7-0. Z njo imam dobre izkušnje. Stranski učinek ribje moke je, da zaradi zoprnega vonja odganja voluharje. Gvano je naravno gnojilo iz ptičjih iztrebkov. Je zelo bogato z dušikom, vsebuje tudi druge potrebne elemente. Če imamo možnost, si sami pripravimo brozgo iz kopriv ali iz dah nastane neposredna škoda zaradi bolniškega staleža delavca, višjih zavarovalnih premij, materialna škoda ob nesrečah, škoda zaradi dodatnih naporov pri organizaciji dela, prerazporeditvah in nadomestitvi poškodovanega delavca v proizvodnem procesu itd. Zato novi zakon nalaga določene obveznosti tudi za delavce. Njihove dolžnosti so: upoštevati predpisane varnostne ukrepe, uporabljati predpisana sredstva in opremo za osebno varnost, odzivati se na zdravstvene preglede, obveščati delodajalca pisno ali ustno preko predstavnikov o vsaki pomanjkljivosti, škodljivosti ali o drugem pojavu, pomembnem za varnost in zdravje pri delu, in sodelovati z delodajalcem in delavci, zadolženimi za varnost in zdravje pri delu, za vzpostavitev varnosti in izvedbo ukrepov, ki jih je zahtevala inšpekcija dela. Delavci imajo po zakonu naslednje pravice in hkrati dolžnosti: seznaniti se z varnostnimi ukrepi in ukrepi zdravstvenega varstva, usposobiti se za izvajanje teh ukrepov in dajati strokovnemu delavcu ter pooblaščenemu zdravniku predloge, pripombe, oblast-ila. Pravice delavcev so: odkloniti delo, če niso bili obveščeni o vseh nevarnostih, odkloniti delo, če niso bili zdravstveno pregledani, odkloniti delo, če jim grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, ker niso bili izvedeni vsi predpisani ukrepi in zahtevati, da se nevarnost odpravi, če delajo več kot poln delovni čas oziroma ponoči, ter bi jim po mnenju pooblaščenega zdravnika nadaljnje delo poslabšalo zdravstveno stanje (v tem primeru lahko zahtevajo posredovanje inšpekcije dela ter o tem obvestitijo delavske predstavnike) in da v primeru neposredne in neizogibne nevarnosti ukrepajo v skladu s svojimi znanji in možnostmi ter zapustijo delovno mesto, delovno proces oziroma delovno okolje. Še nekaj o kaznih Kazni za prekrške so po novem zakonu visoke. Za večino kršitev se kaznuje delodajalec z najmanj 300.000 SIT, za iste kršitve pa se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca s kaznijo najmanj 50.000 SIT. S kaznijo najmanj 30.000 SIT se kaznuje delavec, ki takoj ne obvesti delodajalca o vsaki okoliščini, ki lahko ogrozi njegovo zdravje in varnost ali zdravje in varnost ali zdravje drugih delavcev. Z mandatno kaznijo 100.000 SIT se kaznuje delodajalec na kraju prekrška za štiri osnovne kršitve, odgovorna oseba pa z kaznijo 50.000 SIT. Z mandatno kaznijo 20.000 SIT se kaznuje delavca, ki ne upošteva predpisanih varnostnih ukrepov ali ne uporablja sredstvain opremo za osebno varnost pri delu ali se ne odzove na zdravstvene preglede. (Prihodnjič: Izjava o varnosti z oceno tveganja) in varna naravna gnojila Nevarna gabeza. V večjo posodo namočimo liste in pustimo 14 dni, da dobro prevre. Smrad zmanjšamo z dodatkom kamene moke. Brozgo razredčimo in z njo zalivamo. Brozga je zelo bogata z dušikom. To je tudi najbolj naravno in najcenejše gnojilo, le prostor moramo imeti in nekaj časa za pripravo gnojila. OSTALA ORGANSKA GNOJILA Biopost so z mikroorganizmi obogatene tropine, z njim se pomladi tla dobesedno oživijo. Vedno ga dodajamo v tla npr. ob lopatanju, okopavanju, presajanju. Organo je zelo praktičen, ker je v obliki briketov in ga lahko posipamo kar po površini tal. Narejen je iz podlage za pridelovanju plemenitih plesni, ki so ji dodali še nekaj mineralnih snovi. Različne vrste kamninske moke so zelo okolju prijazno in počasi delujoče gnojilo. Če je zmlet apnenec ali dolomit (značilna bela barva), vsebuje veliko kalcija in jo uporabljamo na kislih tleh. Dolomitna moka vsebuje precej magnezija. Kamninske moke vulkanskega izvora so bogate s kalijem in drugimi elementi npr. biovit kamninska moka, KPMG. Večinoma so sive barve. Veliko kalija ima tudi lesni pepel, ki nam obenem odganja polže iz vrta. HLEVSKI GNOJ IN KOMPOST Ker se je izbor naravnih gnojil tako zelo zmanjšal, bomo spet v večji meri gnojili s hlevskim gnojem. Veliko bolje je, da ga ne dajemo naravnost v zemljo, ampak da iz njega pridelamo kompost. Kompost je srce in osnova zdravega pridelovanja hrane. Najboljši je iz hlevskega gnoja, ki ga naložimo v plasteh na primernem mestu v vrtu, da nastane kompostni kup. Izmenoma nalagamo plasti organskih odpadkov iz vrta (plevel, posušena stebla, zdrobljene vejice) in organskih odpadkov iz gospodinjstva (olupki, odpadna zelen-java in sadje, papir). Vmes pride še kakšna plast dobre vrtne zemlje ali komposta od prejšnjega leta. Lahko dodamo tudi pospeševalec kompostiranja. Kompost, v katerega smo dodali veliko hlevskega gnoja, ima tudi veliko hranilno vrednost in dodatno gnojenje skoraj ni potrebno. Če smo kompost naredili iz revnih sestavin, bo treba vrt dognojevati. Vendar nima vsak možnosti, da si sam prideluje kompost. To pa ni izgovor, da posegamo po mineralnih gnojilih (umetni gnoj). Če gnojimo z njimi, bo pridelek res obilen, pa tudi neokusen in nekvaliteten. In še vodo onesnažujemo z njimi, ker se mineral- no gnojilo raztopi v tako kratkem času, da ga rastline sproti ne morejo porabiti in ga vedno velik del odnese voda. Danes je v trgovinah na voljo že cela vrsta gnojil, ki so neškodljiva za okolje in se da z njimi pridelati okusno zelenjavo. Vsako gnojilo naj bi imelo na zavitku zapisano, kakšno količino posameznih hranilnih elementov vsebuje. Glavni hranilni elementi so dušik - N, fosfor - P in kalij -K. Razmerje NPK nam pove, koliko kakšnega elementa je v gnojilu. Pri organskih gnojilih razmerje glavnih hranilnih elementov ni tako stalno kot pri umetnih gnojilih. Vendar pa imajo prednost, ker poleg glavnih vsebujejo še celo vrsto mikroelementov, ki so nujno potrebni rastlinam v majhnih količinah. Skrivnost organskih gnojil je v tem, da so hranilne snovi, ki jih potrebujejo rastline za rast, trdno vezane na organske snovi. Voda jih ne more raztopiti in odnesti. Rastlina jih po potrebi raztaplja in uporablja. Svoj vrt gnojite tako, da kombinirate različna gnojila z vsemi potrebnimi snovmi ter da kombinirate hitro in počasi delujoča gnojila. Veliko prijaznih dni na vrtu vam želim in obilne ter okusne pridelke! PUP VELENdtd.d. Podjetje za urejanje prostora d. d. 3320 Velenje, Koroška cesta 37/b, Tel. .03/898 17 00, fax:03/891 91 36 VSEM NAŠIM NAROČNIKOM V ZGORNJESAVINJSKI DOLINI WP||| ŽELIMO VESELE 'O' VELIKONOČNE PRAZNIKE. trgovinain Carstvo lukač Miloš LUKAČ, s.p. Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji - Tel.: 03/ 839 48 40, faks: 03/ 839 48 41 Poleg naše stalne ponudbe notranjih in zunanjih vrat ter podbojev in kljuk imamo sedaj na zalogi po ugodnih cenah tudi: LAMINATE AKCIJA v mesecu aprilu za DEKOR stenske in stropne obloge (IVERALI in MDF). Gotovinski popusti! mm Ms AVTOSERVIS fc- “ - Ur LCcr Janez Janže, s.p. ^ Letuš 81, 3327 Šmartno ob Paki, Tel.: 03/891-50-60, 891-50-61 in GSM: 041/707-287 Vsem svojim cenjenim strankam se zahvaljujem /£\ za izkazano zaupanje ter jim želim if blagoslovljene velikonočne praznike *n vetik° pirhov ter drugih dobrot IZDELAVA moških, ZENSKIH IN OTROŠKIH / M* PLETENIN Slapnik A PLETENINE / INDUSTRIJSKA PRODAJALNA BOČNA 79, 3342 GORNJI GRAD, TEL. 839-09-60 ŽELIMO VE.SE.IdE> WjÖu VEEIKOJNOCBINE ENT IPIVOM^JSKE IPH. A25ILT1KE BLIŽAJO SE PRAZNIKI USEH VERNIH LJUDI. NAŠA SRČNA ŽELJA JE. DA BI BILA UELIKA NOČ LEPA ZA USE. KI DOBRO MISLIJO. PRI MIŠMAŠ-U IMAMO ŽELJO. KI BI BILA URESNIČLJIVA Z UAŠO PODPORO DRAGI POTROŠNIKI. DA POLEPŠAMO VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM - TUDI PRI NAS ZAPOSLENIM. ŽELIMO Sl. DA BI LAHKO TUDI ONI SEDLI ZA PRAZNIČNO POGRNJENO MIZO SKUPAJ Z DRUŽINO. DA BI TUDI NAŠI OTROCI Z ISTIMI LEPIMI OBČUTKI PRIČAKALI PRAZNIČNE DNI, KAKOR \\ SMO JIH Ml S SVOJIMI STARŠI. OMOGOČIMO VSEM DUA PROSTA DNEVA. ^ ŽELIMO IN PROSIMO, DA SE OSKRBITE Z DOBROTAMI IZ MIŠMAŠ-EVE PEKARNE IN SLAŠČIČARNE ŽE U SOBOTO, HVALEŽNI VAM BOMO ZA RAZUMEVANJE. #2^. UOŠČIMO UAM PRIJETNE PRAZNIKE. vodstvo in kolektiv MIŠ MAŠ D.O.O. MOZIRJE c OGLASI gostišče GDAD VDBOVEC Vsem svojim strankam in bralcem Savinjskih novic želimo vesele velikonočne in prvomajske praznikek SE PRIPOROČA GOSTISCE GRAD VRBOVEC NAZARJE tel. 58-32-800 JR AVTO RAKUN TRGOVINA SERVIS * ™ ■ KOMISIJSKA PRODAJA RAKUN STANISLAV - trgovina in avtoservis Tel.&faks: 03/584-11-14, tel.: 03/584-10-50 NOVO NOVO NOVO Pnevmatike TOFAN GROUP-MONTANA ■ za osebna vozila -terenska vozila -traktorski in tovorni program 145/80 R13- 5.490 SIT 145/70 R13 - 6.290 SIT 165/70 R13-6.490 SIT 175/70 R13- 7.190 SIT 165/65 R14-7.490 SIT 185/60- 65 R14- 8.290 SIT 235/75 R15 GLADIATOR (terenska) - 17.990 SIT 650 R16/8PR - 10.990 SIT 11,2 X 24/PR (traktorska) - 27.990 SIT Na zalogi amortizeri QH - ALKO GOLF 1/2/3 - spr., zad., - 4.990 SIT GOLF 3 - spr., kpl. - 7.990 SIT QH Amortizerji SAKS Na zalogi izpošni sistemi za velika vozil in vsi ostali rezervni deli in oprema za vse vrste vozil. IMASAF BOSAL NOVAK walker UGODNO: avtoprevieke GOODfYEAR- ^olIlS/ol^ FULDA -wìebìca PO NAROČILU DOBAVIMO TUDI OSTALE DIMENZUE. PNEVMATIKE TUDI MONTIRAMO IN CENTRIRAMO. Fuks FULDA, BRIDGESTONE, LASSA, GOODYEAR, DEBICA, SAVAJn ALU platišča. Aral VSE TO IN ŠE VEČ DOBITE PRI AVTO RAKUN UUBNO Želimo vesele velikonočne praznike! - PVC okna MAROVT GREGOR s.p. -vhodna vrata Bočna 60 - senčila SI-3342 Gornji Grad Tel. / faks: ++386 (0)3 58 45 210 GSM: 041/793-518 SAVINJSKO-ZADRECKA Veterinarska postaja Mozirje RAZPORED CEPLJENJ PSOV PROTI STEKLINI: 1. torek, 17.4.2001 ob 8.00 Ljubno na Forštu 10.00 Rečica pri Zadrugi 11.00 Varpolje - Žunterjev mlin 11.30 Šentjanž - Majerhold 11.45 Grušovlje - Kolenc 12.00 Okonina - gasilski dom 13.00 Radmirje pri Zadrugi 14.30 Prod - gostilna 2. sreda, 18.4.2001 ob 7.45 Jeraj - Primož 8.30 Struge pri gostilni 9.30 Luče pri Zadružnem domu 10.30 Solčava pri Zadružnem d. 11.30 Podvolovljek - Podpečnik 3. četrtek, 19.4.2001 ob 6.45 Otok 7.30 Nova Štifta-Pavel 8.00 Nova Štifta pri Zadrugi 9.00 G. Grad pri Zadružnem d. 10.15 Kropa - Fricelj 11.30 Bočna pri Zadrugi 12.30 Rihter - Devce 13.00 Šmartno pri Zadrugi 4. petek, 20.4.2001 ob 7.30 Mlinar - Žlabor 8.00 Flere - Kokarje 8.30 Lačja vas - gasilski dom 9.00 Pusto polje 18 - Cajner 9.30 Sp. Pobrežje - Flere 11.00 Prihova - pri Unovtu 5. sobota, 21.4.2001 ob 7.00 Ljubija - vet. postaja 9.00 Loke - pri Levcu 10.00 Lepa njiva - pri Jožu 10.30 Gneč - športno igrišče 11.00 Trnavče pri Pečniku 11.30 Jazbine 12.00 Šmihel pri gostilni S seboj obvezno prinesite knjižico o cepljenjih in značko, ker brez tega cepljenje ne bo mogoče! Za vse zamudnike bo cepljenje vsak dan od 7. do 8. ure na veterinarski postaji Mozirje, MLADIBOBENCEK OSNOVNA ŠOLA LJUBNO OB SAVINJI NAZARJE Turizem v rokah šolarjev Turistična zveza Slovenije v letošnjem letu že 15. zapored organizira festival šolskih turističnih podmladkov z naslovom Turizmu pomaga lastna glava. Letošnji poteka pod geslom Turizem in dediščina, območno izbirno tekmovanje savinjsko-šaleške regije pa so tokrat organizirali na Ljubnem. V kraju flosarjev so se 2 2. marca zbrali mladi iz dvanajstih osnovnih šol, in sicer z Ljubnega, Mozirja, Gornjega Grada, Luč, Rečice, Polzele, Žalca, Šempetra, Topolšice, Mislinje, Vranskega in Braslovč. Kot vsako leto je bil program festivala sestavljen iz treh delov. Prvi del so šolarji s svojimi mentorji opravili že pred samim festivalom, ko so pridno zbirali ideje, slikovno in pisno gradivo ter vse skupaj uredili v seminarskih nalogah. Drugi del je predstavljala razstava. Vsak sodelujoči turistični krožek je v telovadnici osnovne šole na dan festivala predstavil svoj projekt. Domiselno ure- naše območje predstavljali na državnem tekmovanju na Ptuju. Otroci so z večmesečnim delom spoznavali, da sta narava in kulturna dediščina bistveno povezani s turizmom. Koliko ju znamo izkoristiti v te namene, pa je že drug problem. Vsekakor so z domiselnimi idejami nakazali rešitev marsikaterega problema, za katerega v praksi običajno ni TURIZEM IN DEDIŠČINA Odrske uprizoritve projektov terjajo od učencev tudi nekaj igralskih spretnosti (foto: B. Kanjir) jeni razstavni prostorčki so obiskovalcem predstavili bistvo »problema,« ki so se ga lotili. Tretji del je predstavljala odrska uprizoritev, ki je od učencev terjala tudi kanček igralskih sposobnosti in domiselnosti. Predstave so se odvijale na odru ljubenskega kulturnega doma, spremljala pa jih je budna žirija, ki ji je predsedoval ravnatelj nazarske osnovne šole Anton Smrke. »Nujno zlo« vsakega tekmovanja je tudi izbiranje najboljšega. Največ točk so s celovito predstavitvijo letos zbrali šolarji iz Šempetra, ki bodo denarj a. In pri tem se nato ustavi marsikateri projekt, ki bi z ugodno rešitvijo morda tu in tam pripeljal v dolino kakšnega turista. Mladi so dokazali, da jim ni vseeno, kaj se pri nas dogaja s turizmom, ki je v svetu v silovitem vzponu. Njihove oči vidijo marsikaj, kar je odraslim skrito. Turistično srečanje je zato možnost, da svoje ideje predstavijo in morda nakažejo rešitev nekaterih v nebo vpijočih težav zgornjesavinjskega turizma. Benjamin Kanjir LEPA NJIVA Šopek recitacij, pesmi in plesov Ob materinskem dnevu so na Lepi Njivi pripravili prisrčen kulturni program za svoje matere in očete. Osnovnošolci so v šopek recitacij, pesmi in plesov postavili tudi igrico Kdo je sešil Vidku srajčico. Zgodba postavlja v ospredje ovdovelo mater s številnimi otroki, ki v skrbi za preživetje in obilici drugega dela ne more sešiti vsem srajc za zimo. Zato jo najmlajšemu sešijejo živali v zahvalo za vso ljubezen in dobroto, ki jim jo vedno izkazuje. Danes je to sicer drugače, skrb za družino in razdajanje ljubezni otrokom pa je ostala še vedno ista. Program so z narodnimi napevi zaključili pevci moškega zbora pod taktirko Mihaele Videm-šek. Ob koncu programa so pripravili tudi družabno srečanje, s katerim so popestrili nedeljsko popoldne. Marija Sukalo Sreča se nam v pesmi smeje Ob materinskem dnevu so v nazarskem delavskem domu malčki iz vrtca in učenci tamkajšnje osnovne šole pripravili kulturni program, v katerega so vtkali vso ljubezen in otroško razposajenost. Program so namenili mamicam, babicam in vsem staršem v zahvalo za vso dobroto. V prvem delu so se predstavih najmlajši iz vrtca, ki so svojo razigranostjo ob plesih navdušili občinstvo. Recitacije in narodne napeve so predstavili mlajši šolarji, medtem ko so starejši pripovedovali o različnih ljubeznih, sreči in mladosti. »...Ko si mlad, vsak danje zate pomlad... Sreča je, če se dobro delo opravi, sreča se nam v pesmi smeje... Ljubezen nikoli ne mine...,« je bilo sporočilo nastopajočih. Marija Sukalo VRTEC MOZIRJE Rad imam vse, ki so dobrega srca Konec marca so v mozirskem kulturnem domu malčki iz vrtca Mozirje pripravili svojevrsten program za vse, ki jih imajo radi. Teh pa je bilo veliko. Sovice, ptički, medvedki, pikapolonice, muce, veverice, metuljčki, muce in slončki so navduševali obiskovalce s svojimi nastopi. V vrtcu se učijo tujega jezika, deklamacij, uprizarjajo različne igrice ter skeče, pojejo, plešejo, včasih tudi pokažejo, kdo jim je prirasel k srcu. »Besedi dve povesta vse. Rad imam vse, ki so dobrega srca in tistega, ki otroke rad ima,« so sporočali z odra malčki. »Kaj mi bogastvo, kaj mi gradovi, naj pesem napolni vse skrinje sveta. Najbolj sem srečen, kadar zapojem, naj pesem odmeva...« so si bili v en glas enotni vsi nastopajoči. Urica, ki so jo s svojim prisrčnim nastopom zapolnili malčki svojim najdražjim, jebilaprekratka, da bi lahko pokazali vse spretnosti in vragolije, ki jih znajo in zmorejo. Marija Šukalo Če ne veste, kaj bi podarili svojim najdražjim, pridite v agencijo SVIT. Nudimo vam nakup darilnih bonov, s katerimi si bodo obdarovanci sami izbrali izlet, toplice, potovanje... Možnost dostave tudi po pošti. Plačilo po povzetju. (ftfTlti' svlt.agencija@siol.net 03/83-90-810 Moj brat Opisala bom mojega brata Simona, ki je moj prijatelj. Rad obleče kavbojke, majico na dolge rokave in bundo. Tehta 70 kg, visok je 178 cm. Ima rjave oči, rjave lase, ki si jih je pobarval na rdeče. Rodil seje 6. 12. 1983 v Celju. Skoraj vsak dan se skregava, včasih pa se tudi stepeva. Če mu kdo kdaj reče kakšno napačno besedo, je zelo jezen. Zna pa biti tudi prijazen. Zelo ga imam rada, ker je moj brat. Vlasta Kranjc, OŠ Fran Kocbek Gornji Grad Oče Opisal bom očeta. Za očeta sem se odločil zato, ker je z mamico zelo pomemben član v družini. Je majhen, močne, okrogle postave. Ima okroglo, veliko glavo in majhne zelene oči. Ima črne, kratke lase in velik nos. Je dobrega srca. Kadar sem v zadregi, mi vedno pomaga. Če ga s sestro razjeziva, je zelo hud. Rad ga imam zato, ker nas s celo družino pelje na izlet. Želim si, da bi še velikokrat bil tako prijazen. Nejc Lamut, OŠ Fran Kocbek Gornji Grad Mamica Ime ji je Jožica, piše se Stradovnik. Doma je v Zadrečki dolini. Je majhne postave in ima kratke, rjave lase. Glavo ima jajčaste oblike, z majhnimi črnimi obrvmi in majhen nos. Oči ima rjave barve, usta pa srednje velika. Ušesa ima majhna. Noge in roke so kratke, a je vseeno zelo močna. Mamica je pridna, prijazna, delavna, zna pa biti zelo huda. Zelo rada ima svojo družino. Pri nas doma naredi vse po hiši. Včasih pride iz službe zelo utrujena, zato ji veliko pomagamo pri delu v hiši in na vrtu. Rada jo imam zato, ker je moja mamica in zato, ker me ima tudi ona zelo rada. Katja Stradovnik, OŠ Fran Kocbek Gornji Grad Moje potovanje z vlakom Ko sem bila v 2. razredu, smo se nekega dne odpravili v živalski vrt. Od Šmartnega do Kamnika smo se peljali z avtobusom. V Kamniku smo pomalicali in počakali na vlak. Težko smo čakali na vlak. Ko je prišel, smo se vkrcali nanj in se odpeljali proti Ljubljani. Vožnja z vlakom je bila zelo prijetna. Zdelo se mi je, da se je peljal zelo počasi, ampak ni bilo tako. Sedeli smo udobno in se sprehajali. Ko smo prispeli, smo odšli z vlaka in tako smo srečno prispeli v Ljubljani. Vlasta Kranjc, 4. b razred, OŠ Gornji Grad ID Ena trenutno najpopularnejših skupin v Sloveniji TABU je skupaj z njihovim drugim singlom posnela nov videospot. Gre za odličen spot, v katerem Nina dokazuje, da poleg pevskih premore tudi dobršno mero igralskih sposobnosti, a vse to boste ugotovili sami, ko si boste spot Tabu ogledali v Videos-potnicah, lahko pa ga vidite tudi v ostalih tovrstnih oddajah. Skupina FRAOMA ga vztrajno „lomi“ po evropskih dance lestvicah s singlom Everytime You Need Me. Medtem pripravljajo tudi nov singl z albuma Toča. Gre za skladbo You Are Alive, ki jo remiksira smetana dance sveta: Blank & Jones, Warp Brothers in Praha. Videospot so snemali na atraktivnih morskih lokacijah. V teh dneh je s snemanjem novega albuma pričela najpopularnejša hrvaška dance izvajalka IVANA BANFIC. Po megahitu Godinama in priredbi Zdravka Colica Pjevam danju, pjevam noču Ivana z ekipo pospešeno dela na novih skladbah. Kot avtorji sodelujejo Dino Merlin, Arsen Dedič, Enes Tvrtković, Kemal Monteno, Bajaga in drugi. Fotografije za ovitek plošče bo snemal znani milanski modni fotograf. Na albumu bo v vsakem primeru deset popolnoma novih skladb in dve že znani Godinama ter Pjevam danju, pjevam noču. Zaenkrat plošča še nima naslova, izšla pa naj bi v mesecu maju. Pred kratkim smo “iz neuradnih virov” izvedeli, da naj bi soul diva ^C^HITNEY FIOU-STON igrala glavno žensko vlogo v novem filmu o Jamesu Bondu, ki je zaenkrat še brez naslova, snemati pa naj bi ga začeli poleti. Producenti trdijo, da naj bi bila Whitney idealna “Bond girl", saj ima tako iskano mešanico glamurja in talenta. V primeru, da bosta obe strani podpisali pogodbo, kar naj bi se zgodilo zelo kmalu, bi Whitne\ Houston seveda pela tudi glavno temo filma. Alenka ŠPORT LOKOSTRELSKI KLUB MOZIRJE Prve tekme na prostem Minulo soboto so se mozirski lokostrelci udeležili turnirja za slovenski pokal v poljskem streljanju v Ilirski Bistrici. Nastopilo je 96 tekmovalcev iz številnih slovenskih klubov. Najuspešnejša Mozirja-na sta bila Aleksander Ošep, ki je s 343 krogi zmagal v konkurenci dečkov, in Bernarda Zemljak Perhač, ki je s 327 krogi slavila pri članicah. V ostalih kategorijah so člani LK Mozirje dosegli naslednje uvrstitve: člani: 2. Štefan Ošep (348 krogov), 4. Dušan Perhač (343), 11. Marko Satler (326), 18. Jože Rup (315); veterani: 2. Miran Borštner (316); dečki: 4. Primož Perhač (298). Dan kasneje je bilo v Kopru prvo letošnje tekmovanje v tarčnem SMUČARSKI KLUB LUČ streljanju. Aleksander Ošep je tokrat slavil pri kadetih (329 krogov), pri članih sta Štefan Ošep (338 krogov) in Dušan Perhač (325 krogov) osvojila drugo oziroma peto mesto, pri članicah pa je Bernarda Zemljak Perhač s 318 krogi zasedla drugo mesto. KF Uspešna sezona mladih smučarjev Smučarsko sezono 2000/2001 so mladi smučarji iz Luč sklenili prejšnji teden z udeležbo Viktorja Matijovca na mednarodnem tekmovanju za pokal Pinocchio. Viktor je v konkurenci mladih talentov z vsega sveta v veleslalomu osvojil 16. mesto, v slalomu pa je pripeljal v cilj s tretjim časom, vendar je na žalost zadnja vratiča v dežju in megli zgrešil. Poglejmo, kako so se mladi lučki smučarji uvrstili v skupnem seštevku na državnih tekmah po kategor-ijah in ekipno. Cicibanke (letnik 1990 in 1991) so tekmovale za pokal Radenske. Tina Robnik je osvojila 9. mesto (3. mesto med letnicami 1991). Cicibani so prav tako tekmovali v pokalu Radenska. Jošt Funtek je osvojil odlično 2. mesto, Žiga Čož je bil 34. (14. med letniki 1991). Tudi mlajši dečki (letnik 1988 in 1989) so tekmovali v pokalu Radenska. Viktor Matijovc je osvojil skupno 4. mesto, Jure Lekič-Podbrežnik 18. (2. mesto med letnikil989), Rok Kumer 21., Jaka Breznik 27., Matija Selišnik 43. (11. med letniki 1989) in Rok Čož 6l. Starejše deklice (letnik 1986 in 1987) so tekmovale za pokal Večera. V skupnem seštevku (sedem tekem) je Mateja Robnik osvojila 14. mesto (3. mesto med letnicami 1987), Lara Funtek in Ana MarijaTevč, ki jima je bila pravkar minula sezona zadnja v konkurenci otroških tekmovanj, pa sta se uvrstili na 31. oziroma 33-mesto. V konkurenci 35 klubov, ki so se vpisali med dobitnike točk, so Lučani osvojili 9- mesto. Mlajši dečki so ekipno osvojili 4. mesto, cicibani pa tretje. Avgust Robnik Odbojkarska liga Velenje Rezultati 13. kola: ŠD Mozirje : Siromačeki 1:2 (25:17,20:25,11:15), TEŠ : Gorenje 2:0 (25:20,26:24), Premogovnik : Knapi 0:2 b.b., Techno-soft ODV - prost. Rezultati 14. kola: Gorenje : Premogovnik 0:2 (19:25,13:25), Siromačeki: TEŠ 1:2 (25:20, 10:25,13:25), Technosoft ODV: ŠD Mozirje 0:2 (20:25,22:25), Knapi - prosti. Tekma za 3. mesto: ŠD Mozirje : Siromačeki 2:0 (25:10,25:16). Tekma za 1. mesto: TEŠ: Knapi 2:1 (24:26,25:20,15:10). Končni vrstni red: 1. TEŠ, 2. Knapi, 3- ŠD Mozirje, 4. Siromačeki, 5. Gorenje, 6. Technosoft ODV, 7 Premogovnik. DS MEDNARODNI ROKOMETNI SODNIŠKI PAR REPENŠEK-POŽEŽNIK »Nora« tekma v Tuniziji Rokometna sodnika Darko Repenšek injanko Požežnik sta konec prejšnjega meseca povsem nepričakovano opravila še en korak v njuni mednarodni karieri. Na poziv Evropske rokometne zveze sta namreč sodila finale afriškega pokala vTuniziji, kjer pa ni šlo le za športno tekmovanje, ampak za pravo pravcato vojno... »V petek, 30. marca, me je okoli poldneva poklical generalni sekretar EHF Markus Glaser in me vprašal, če bi z Jankom naslednji dan sodila finale afriškega pokala v Tuniziji,« pripoveduje Darko Repenšek. »Ponudba je bila mamljiva, saj se takšne priložnosti pač ne ponujajo vsak dan. Po telefonskem pogovoru s sodniškim partnerjem sem poklical Glaserja nazaj in mu sporočil najin pristanek, problem pa je bil seveda s prevozom. Po mrzličnem preverjanju takih in drugačnih kombinacij se je vendarle našla prava in štiri ure kasneje sva že bila na poti z avtom v München.« Iz Nemčije sta naslednji dan poletela v Tunizijo, kjer ju je na letališču sprejel podpredsednik tamkajšnje rokometne zveze in ju skozi diplomatski izhod odpeljal v 30 kilometrov oddaljen hotel. Na vprašanje, čemu takšna previdnost, jima je odgovoril, da ju želi zaščititi pred morebitnimi pritiski s strani enega ali drugega kluba. Repenšek in Požežnik sta tako postopoma spoznavala, da gre za tekmo z izjemnim nabojem. »To se je nazorno pokazalo, ko smo popoldan v spremstvu policije prispeli v športno dvorano,« z nasmeškom pojasnjuje Repenšek. »Ko so petnajst minut pred tekmo vanjo spustili gledalce, je zavladalo peklensko vzdušje, ki se je nato še stopnjevalo z nemogočim obnašanjem igralcev. Od samega začetka sva držala oster kriterij, zato so bile njihove izključitve pogoste. V nekem trenutku sta proti šestim nasprotnikom na eni strani ostala na drugi samo dva rokometaša. In da bo zanimivost še večj a - v tem času sta dosegla celo zadetek...« Dokaz navedenemu je tudi podatek, da je ena ekipa zbrala za 26 minut izključitev, druga pa celo za 36. Ob polčasu so vodili gostje 10:9, med pretepi gledalcev pa so na igrišče padali najrazličnejši predmeti, med drugimi tudi vijaki, svinčniki, hlačni pasovi... Tekma je doživela vrhunec devet sekund pred koncem, ko so domači dosegli gol za zmago, vendar sta ga sodnika razveljavila zaradi korakov. V nasprotnem napadu so gostje zadeli vratnico, žoga se je odbila do domačega igralca, ki je prej zagrešil korake,inle-tajetri sekunde pred koncem odločil srečanje v korist svoje ekipe. »Po tekmi so naju varnostniki takoj pospremili iz dvorane, kmalu nato pašo začele deževati čestitke in pohvale. Funkcionarjem tunizijske rokometne zveze se je oddahnilo, da je bila tekma sploh izpeljana, odsodila pa sva jo korektno kot vedno - z enakimi merili za obe ekipi. Če povem, da je en polčas trajal skoraj uro, si lahko predstavljate zahtevnost najine naloge. Da sva jo opravila dobro, so nama po povratku domov sporočili tudi s sedeža EHF,« je zadovoljen zaključil svojo pripoved Darko Repenšek. Franci Kotnik Darko Repenšek in Janko Požežnik (foto: Ciril Sem) Športno društvo Vrbovec Nazarje Maratonski turnir v malem nogometu V počastitev 27. aprila - dneva boja proti okupatorju in 1. maja - praznika dela organiziramo 23. maraton oziroma celodnevni turnir v malem nogometu. Pokrovitelja turnirja sta Občina Nazarje in Območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Velenje. Turnir se bo pričel v petek, 27. 4. 2001, ob 19. uri na športnem igrišču v Nazarjah, končal pa 28. 4. v večernih urah. Prijavnina za turnir znaša 10.000,00 sit in se plača v gotovini ali na žiro račun društva (ŽR: 52810 - 678 - 54586) pred izvršenim žrebanjem. Prijave sprejemamo do 20.4. 2001 na naslov Športno društvo Vrbovec Nazarje, 3331 Nazarje ali tik pred žrebanjem, ki bo izvedeno 20.4.2001 ob 18.30 uri v prostorih športnega društva (ob športnem igrišču). Sistem tekmovanja bo odvisen od števila prijavljenih ekip. Vsaki ekipi sta zagotovljeni vsaj 2 tekmi. Na žrebanju bodo predstavljena pravila, ki bodo veljala na turnirju. Nagrade za najboljše štiri ekipe: 1. mesto: 100.000,00 sit in pokal v trajno last 2. mesto: 50.000,00 sit in pokal v trajno last 3. mesto: 20.000,00 sit in pokal v trajno last 4. mesto: 10.000,00 sit Te ekipe prejmejo tudi priznanja društva. Pokala in priznanji prejmeta tudi najboljši strelec in vratar. Dodatne informacije lahko dobite osebno na igrišču ŠD Vrbovec Nazarje, po telefonu 03/83-98-629 (dopoldan - Tomaž Križnik) in na GSM 041/783-482 (Marko Krajner). Konjeniški klub Veniše Lačja Vas 22 3331 NAZARJE Tel: 03 838 50 15 GSM: 041 698 424 Dan odprtih vrat na Ranču Burger Veniše v organizaciji - SsäBä Konjeniškega kluba Vemse Velikonočni ponedeljek, dne 16.4.2001 } \. p/ info GSM: 041 698 424, 041 774 729 ali 041 333 982 10-12 PREDAVANJE O KONJEVIH ZOBEH IN PREHRANI . dr. Luka KRUŠIČ / 12 - 12.30 PREDSTAVITEV ŽREBCEV Ganymed in Cordano 14.15 BRUŠENJE ZOB praktični prikaz, dr. Luka KRUŠIČ 15-16.15 Predstavitev tekmovalcev KK Venišejnjijihovih konjev 16.30 -18 TEKMA ZA VENIŠKI PIRH interna tekma članov KK Veniše Od 12.30 ure naprej bodo potekale spremljevalne dejavnosti na dnevu odprtih vrat, obiskovalci se boste lahko preizkusili v turističnem jahanju; ogledali si boste razstavo kočij in se z njo tudi peljali, degustirali boste lahko različne izdelke. Pestro in zanimivo bo. Glejte, da se 16.4.2001 ob 10. uri dobimo na Ranču Burger Veniše! . . . .... - : r;P - . :: s; Prihova 36, NAZARJE, tel. 03/839-48-86 faks: 03/839-48-87 CENJENIM KUPCEM IN OBČANOM VOŠČIMO VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE, OBENEM PA VAS OBVEŠČAMO, DA SMO NA PRIHOVI ODPRLI RIBARNICO, KJER VAM ODSLEJ NUDIMO VSE VRSTE SVEŽIH IN ZAMRZNJENIH MORSKIH IN SLADKOVODNIH RIB. VRBLJ6NI V NAŠO M6SNICO IN RIBARNICO! aranžira n je cvetja daril rf Na trgu 2,3330 Mozirje Telefon: 839-46-75 Delovni čas: vsak dan od 9.00 do 12.00 od 14.00 do 18.00 soboto od 8.00 do 12.00 rezano cvetje, lončnice, okrasni lončki, drobno dorilo, aranžiranje vseh daril, poročna In žalno florlstlka in dostavo cvetja no dom. OBNOVA SALONITNIH STREH AO \e' Ugodno: Zaščita starih salonitnih streh - s premazom akrilne smole, da azbestna vlakna zakrknejo in dajo trdoto salonitni plošči. Barvanje v sivem ali opečnato rdečem odtenku. Čiščenje in pritrditev vijakov strehe. Garancija 10 let za material in delo. IZ STARE NOVA SALONITNA STREHA VZDRŽEVANJE OBJEKTOV, ing. Edvard Pilko s.p.. Pohorska 2, Celje, Tel.: 041 /727-243 PLAČILO MOŽNO TUDI Z KARTICAMI VISA, KARANTA, MAESTRO, EUROCARD P B DAVIDOV HRAN Prihova 21, Nazarje PE GOLDING: Heroja Vednika 22,4270 Jesenice Tel: 58-32-753 PE ŠEMPETER: Petrov trg 7,3311 Šempeter 58-33-135 PE LJUBLJANA: Pot k sejmišču 30, Ljubljana-Čmuče Faks: 58-33-035 PE VRHOVO: Vrhovo 60,1433 Radeče AKCIJA V MESECU APRILU! V MALOPRODAJI DAVIDOV HRAM, PRIHOVA NAZARJE! Delovni čas: od ponedeljka do petka: od 8.00 do 16.00, sobota: od 8.00 do 13.00 ure ■ Pivo 0,5 st LAŠKO........................................................ 146,10 sit ■ Pivo 0,5 ploč. LAŠKO..................................................... 149,90 sit ■ Pivo pils export 0,5 st. LAŠKO........................................ 85,00 sit ■ Pivo 0,5 ploč. NIKŠIČKO............................................ 115,00 sit - Pivo 0,5 st. CELJSKI GROF.............................................. 95,00 sit - Pivo 0,5 st. PILS ■ CELJSKI GROF ....................................... 75,00 sit ■ Vino PRLEK 1/1 ORMOŽ................................................... 199,00 sit ■ Vino Jeruzalemčan 1/1 ORMOŽ....,.................................... 337,00 sit ■ Vino namizno belo 1/1 GROZD VINAG ................................... 199,00 sit ■ Pomarančni sok 50% 1/1 BRIK...........................i.................... 99,90 sit ■ Jabolčni sok 50% 1/1 BRIK........ ....................j.........J....... 95,00 sit ■ Bibita ORANŽ LIGHT 1,5 I FRUCTAL.i....................I.........i......... 99,90 sit ■ACE 1,51 PVC....................................................i,..........138,00 sit ■SINALCO (cola, oranža, limona) 1,51 PVC......................... i.........119,90 sit ■ Sirup MALINA ■ POMARANČA 1,5 FRUPI.................. j.........i.......399,00 sit ■ Olje sončnično 5IFLORIOL................................................... 999,00sit • MULTIVITA PLUS Šumeče tablete 80 g .......................... i........ 220,00 sit ■ MULTIVITA granule 200 g....................................... j..........199,90 sit ■ TOP POWER 0,331 PLOČ. (energ. napitek).....................................115,00 sit ■ Whisky CANADIAN SPECIAL OLD 0,751 + 2 KOZARCA.............................................. 1.750,00 sit ■ Encijan DANA 11............................................................................ 999,00 sit ■ VILJAMOVKA PATRIA 0,7 I BADEL.............................................................. 1.999,00 sit ■ ZELIŠČNI LIKER BLISK 0,7 I.................................................................. 799,00 sit ■ Rum 11 PETOVIA PTUJ (povratna embalaža)..................................................... 899,00 sit ■ Rum OLD MONK 0,75l 7 let.................................................................... 879,90 sit ■ Rum OLD MONK 0,75112 let.................................................................... 942,80 sit Cene veljajo za -takojšnje plačilo. V cenah je vračunan DDV. Akcija velja v mesecu APRILU oziroma do razprodaje zalogi OBIŠČITE NAS NA INTERNETU NA WWW.DAVIDOVHRAM.SI OBVESTILO BRALCEM Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega zakona o javnem obveščanju iz leta 1986. To pomeni, da si uredništvo poslej pridržuje vso pravico do njihove objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, Id bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa novi zakon v tretjem poglavju. Zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu bralcev omogoči povedati svoje mnenje, in zaradi prostorske omejenosti, opozarjamo, da bomo praviloma spoštovali omejitev največ 60 tipkanih vrstic, daljše prispevke pa bomo bodisi zavrnili bodisi skrajšali po lastni presoji. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, strank, društev, organizacij ipd.), po možnosti tudi telefonsko številko, s katero je mogoče preveriti avtentičnost avtorja, in originalno podpisani. Legende odhajajo Šele smrt nas predrami, da se za- člana: Polde Venek in Jože Br-vemo, kaj smo imeli in kaj prepušča- ezovnik, oba iz Podkrižnika. V njiju mo pozabi. Ni več Strašekovega Iva- še živijo spomini na tiste lepe čase, na - organizatorja in soustvarjalca ko je Suška godba s svojimi nastopi kulturnegaživljenjanaRečici.Niveč bogatila življenje ljudem. Povsod Poličkega Lojza; trobentača pri kjer so igrali so bili dobrodošli in so Suški godbi, ki je od leta 1920 pa do poželi tudi navdušenje, druge svetovne vojne nosila veliki Na Rečici in v okolici je veliko nad- del kulturnega poslanstva na Rečici arjenih glasbenikov, ki bi z malo in Savinjski dolini. vzpodbude mogoče lahko za Rečiške Suško godbo na pihala so sestavi- prireditve ubrali zvoke nekdanj e jali večinoma fantje iz Dol Suhe, »Šuške plehmuzike.« Gotovo, da bi Poljan in Rečice. V začetku je bila se dobil tudi še kak inštrument in maloštevilna, kmalu pa se je število note iz tistih časov. godbenikovpovečalo.Njihovučitelj Iz Suške godbe je izšla Delavska je bil Matija Jamnik iz Radmirja. Bil godba Nazarje, iz nje pa danes doma je nadarjen samouk, ki jim je pisal in po Sloveniji priznana Godba tudi prve note. Nasledil ga je Jože Zgornje Savinjske doline. Strašek, za njim pa Matevž Bider. Vera Poličnik Od te nekdanje godbe živita še dva Spodnja Rečica 34 Bio hiša v bio masi K pisanju me je spodbudil članek Edija Mavriča - Savinjčana v predzadnji številki Savinjskih novic o višjih cenah ogrevanja na bio maso v Gornjem Gradu in lesnih odpadkov okrog stavbe kurilnice in podjetja Smreka Gornji Grad. Moje pisanje nima namena škodovati projektu daljinskega ogrevanja, ampak da se stvari in projekt dokonča do te mere, da bo v ponos vsem, ki so pri tem projektu sodelovali, kajti to kar okoli najmodernejše evropske kotlovnice vidimo sedaj, je kvečjemu sramota in posmeh ekologiji in požarni varnosti. Zamisel o uporabi lesnih odpadkov je nastala v Smreki že leta 1978 s projektom 500 KW parne elektrarne, ki pa se je izkazala za nerentabilno. Leta 1982 jenastalanova ideja o kurjenju odpadkov in razpel-javo daljinskega ogrevanja za ožje gornjegrajsko območje in uporabo za lastne potrebe. Projekt je bil leta 1983 in 1984 iz meni neznanih vzrokov ustavljen in je miroval celih 10 let. 9 let pozneje je bivša mozirska občina izvedla študijo o smiselnosti ogrevanja za izvedbo tega projekta. Leta 1996 sta podjetje Smreka, ki jo je takrat vodil Miklavc Dominik, in novoustanovljena občina Gornji Grad z županom Tonijem Rifeljem pristopila k projektiranju in izgradnji kotlarne. Občina je ustanovila firmo Engo d.0.0., katera je v 75% lasti Občine Gornji Grad in 25% v lasti Smreke. Direktor Enga pa je Toni Rifelj. Projekte za kurilnico je izdelal Projektivni biro Velenje. Nadzor nad projektiranjem in izgradnjo je vršil gospod Janez Božič, direktor Projektivnega biroja. Celoten projekt je financiran iz sredstev programa Phare in sredstev Ministrstva za okolje in prostor RS. Kotlarna je v obratovanju že tretjo kurilno sezono, vendar je od 206 objektov, katere je možno priključiti na omrežje, priključenih le 45 objektov. Res da so to večji porabniki, vendar je izkoriščenost kotlarne le cca 60%. Ko takole opazujem dogajanje okoli kotlarne, se mi zdi, da ta projekt ni bil nikoli do konca narejen. Na območju kurilnice zgleda, da niso bile predvidene deponije za sekance, kajti ti sedaj zasipajo že vzorčni objekt, katerega ima razstavljenega Smreka, pred kratkim pa so bili razsuti že po glavni cesti, ki pelje skozi Gornji Grad. Ne vem, kaj si mislijo prehodni vozniki, kise vozijo skozi ekološko najbolj ugleden kraj v Sloveniji, ko zagledajo to neugledno deponijo 100 m od katedrale in se po lesnih odpadkih tudi vozijo. Za mletje lesnih odpadkov je bil nabavljen star mlin, ki ne ustreza kapacitetam, ki jih potrebuje kurilnica in je pred kratkim tudi izpustil dušo, tako dajesedaj zasutzlesnimi odpadki iz Smreke. Prvoten namen izgradnje kotlarne je bil, da bi se ta oskrbovala z lesnimi odpadki iz bližnje Smreke in ostalih lesnih obrtnih podjetij in kmetov, ki sedaj te odpadke vozijo na črne gozdne deponije. Engo se sedaj oskrbuje s sekanci iz luke Koper, Slovenj Gradca, Dolenjske in ne vem od kod povsod še. Nikoli ne bom verjel, da je lahko odpadek, ki leži poleg kotlovnice, dražji od tistega, ki ga zmeljejo v Kopru. Projekt, ki ga je odprl predsednik vlade RS gospod Drnovšek in bil financiran iz sredstev davkoplačevalcev, pač ne bi smel biti odvisen samo od dobrih ali slabih odnosov dveh direktorjev. Deponija in okolica kurilnice sta v posmeh vsem »Smrekovcem«, ki kljub nizkim osebnim dohodkom vztrajamo in skušamo podjetje ohraniti v Gornjem Gradu. Deponija, ki je sedaj tik ob hali, v kateri so montirani novi moderni stroji, ogroža požarno varnost objektov in celotne Smreke. Deponija nima ustreznih naprav za javljanje požara, niti ni kako drugače varovana. Zato pozivam, da si Ministrstvo za okolje in prostor in ustrezni inšpektorji stvar pogledajo skupaj s projektantom in predstavniki pro-gramaPhare in dajo svoje mnenje o najmodernejši evropski kotlovnici. Občani Gornjega Grada so izgleda izredno potrpežljivi in kljub temu, da so nekateri oddaljeni od kotlovnice samo 100 m, v kleti pa že imajo 3 leta kupljene toplotne postaje, kurijo še vedno s svojo kurjavo, kajti županovih obljub o skorajšnji priključitvi (trajajo že dve leti) nihče več ne jemlje resno. 17 miljonov izgube, kolikor je je po podatkih direktorja Tonija Riflja pridelal Engo, nikakor ne more pokriti peščica občanov, ki se sedaj ogrevajo z daljinskim ogrevanjem, pokrivanje iz proračunskih sredstev pa ni pošteno do ostalih občanov, ki se morajo skozi mrzle zime ogrevati kakor vejo in znajo.Trdim, da je za izgubo v skupnem podjetju največ krivo nesoglasje direktorjev Enga in Smreke. O tem pa, če me bo kdo izzval, pa kdaj drugič. Rafko Žerovnik Dol 23 a, Gornji Grad Svinjarji V 7. številki vašega časopisa sem prebral članek “Eni svinjajo, drugi čistijo” izpod peresa vašega pisca, kakšni svinjarji smo kmetje. Poročal je iz nekega sestanka predstavnikov krajev in ribičev. Na kmete so zlili več gnojnice, kot jo je nekdo spustil v potok Kanolščica, kar je res vsega obsojanja vredno. Razpravljali so, da kar 90 odstotkov odpadkov ustvarijo kmetje, ker ne odstranijo ba-lirne folije s travnikov. Kolikor jaz vem, na travniku po baliranju ne ostane niti košček folije, ostanejo pa bale zavite v folijo, katere potem znosimo na svoja dvorišča, kar priznam, ni najlepši okras naših kmetij. Odpadna folija ostane šele, ko to krmo pokrmimo živini. Sem pa prepričan, da 99 odstotkov kmetov to folijo na primeren način tudi pospravi. In sedaj, kdo je največji onesnaževalec? Na naši kmetiji imamo travnike ob cesti. Pridite si ogledati, kaj na teh površinah najdete, od steklenic, pločevink in še vse mogoče embalaže, katero nekateri mečejo med vožnjo iz avtomobila, da o naših potokih in gozdovih niti ne govorim. Kdo vse to nasvinja? Verjetno tisti, ki največ govorijo. Kaj pa so naredili ribiči iz naših potokov? Kanolščica je bila pred desetletji polna rib, ko pa so z njo začeli upravljati mozirski ribiči, je popolnoma mrtva, brez rib. Ta peščica ljudi, zaradi osebnih koristi, z agregati omami vse ribe in jih odpelje v svoja lovišča. Čudim se, da naša občina tega ravbanja ne prepreči. Zame je to še večji poseg v naravo, kot izlitje nekaj kubikov gnojnice, ker gnojnica je hitro odtekla, potoki pa so že desetletja prazni-mrtvi. In za konec, kmetje dajmo se poboljšati še za tisti odstotek, da ne bodo mogli ti varuhi narave po nas bruhati toliko gnojnice in s tem nas-vinjati vsega okolja. Svinjarji! Ivan Presečnik, Lenart pri Gornjem Gradu 2 KRONIKA IN ZAHVALE : KRONIKA • Z GRAFITI NAD OSNOVNO ŠOLO Mozirje: 27. marca zjutraj so bili mozirski policisti obveščeni, da so se preko vikenda na fasadi prizidka osnovne šole Mozirje pojavili grafiti. Neznani objestnež je očitno vnet pristaš Green dragonsov, Metalike... • KOLESARJU IZSILILA PREDNOST Mozirje: 29- marca popoldan je prišlo do prometne nesreče na regionalni cesti v Mozirju, v križišču za Loke. Mozirske policiste so celjski kolegi malo po 20. uri obvestili, da se je pri njih oglasil 27-letni kolesar C. N. iz Celja in povedal, da mu je pri kolesarjenju iz Logarske doline v omenjenem križišču voznica osebnega avtomobila izsilila prednost in vanj trčila. Pri ogledu kraja nesreče je bilo ugotovljeno, da je voznica osebnega avtomobila 21-letna B. J. iz Mozirja vozila iz Lok in v križišču prehitro speljala na regionalno cesto. Pri tem je zadela kolesarja, ki je v nesreči dobil lahke telesne poškodbe. • POŠKODOVAN MOTORIST Rečica ob Savinji: 1. aprila okoli 18. ure se je na Reneku zgodila prometna nesreča, v kateri je voznik motornega kolesa utrpel lahke telesne poškodbe. Voznik osebnega avtomobila, 70-letni U. J. iz Lačje vasi, je peljal z Rečice ob Savinji, pri tem pa izsilil prednost motoristu, 33-letnemu B. M. • NA OVINKU S CESTE Gornji Grad: 3. aprila ob 18. uri je bil dežurni OKC Celje obveščen, da je prišlo v Dolu pri Gornjem Gradu do hude prometne nesreče. Voznik motornega kolesa, 34-letni M. R. iz Kamnika, je zaradi prevelike hitrosti na ovinku zdrsnil s cestišča v jarek. Pri tem je dobil hude telesne poškodbe, podobno pa jo je skupila njegova sopotnica, 20-letna R. L., prav tako iz Kamnika. MOTORISTI, POZOR! Začela se je sezona vožnje z motornimi kolesi in kolesi z motorjem. Vozniki teh prevoznih sredstev so zaradi nazaščiten-osti pri trčenjih, padcih in drugih kritičnih situacijah še posebej izpostavljeni. Zavoljo tega naj pri vožnji pazijo na prilagojeno hitrost in vožnjo ob desnem smernem vozišču ter obvezno uporabljajo zaščitne čelade. Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok za vedno nam ostaja. V SPOMIN 6. aprila je minilo žalostno leto, odkar je za vedno utihnilo tvoje ljubeče, od bolečine utrujeno srce, draga mama, žena in babica Marija RIFELJ Dom brez tebe je prazen, a v naših srcih živela boš večno. Hvala ti za vse, kar si storila za nas. Hvala vsem, ki se je spominjate in obiskujete njen grob. Zdenka Obvestilo Prodajalna z živih, sadje in zelenjava Mustafai Muamet s. p., Na trgu 7, 3330 Mozirje, preneha z dejavnostjo dne 1.7.2001. Ko srce omaga in dih zastoji, od večine odmaknjen utrujen zaspi. Za vedno zaspi, še zadnje slovo in že ga več ni. ZAHVALA Tiho je zaspala in odšla od nas draga mama in stara mama Helena MAROLT 15-1.1915 - 24.3.2001 iz Mozirja Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za podarjeno cvetje, sveče in svete maše ter vso pomoč. Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju ZD Mozirje, gospodu župniku za opravljen obred in gospodu kanoniku za obiske na domu, praporščakom, pevcem in govornici. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi domači Vse si življenje garala, vse za dom si dala. Prazen dom je, zaman oko te naše išče. Ni več smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. ZAHVALA ob boleči izgubi naše mame in stare mame Jere ŽAGAR iz Lok pri Mozirju 16. 3.1912-5.4.2001 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, sodelavcem Pošte Mozirje, Telekoma in SIP Šempeter, ki ste nam izrazili sožalje, darovali za svete maše, sveče in cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi gospodu župniku Ivu Suhoveršniku in gospodu patru Bernardu za lepo opravljen pogrebni obred, praporščakoma, pevcem in govorniku za izrečene besede slovesa. Vsi njeni V SLOVO dragemu možu, očetu in staremu očetu Maksimiljanu PRAZNIKU iz Dobletine pri Nazarjah 27.3.1930-31.3.2001 71. list v knjigi življenja je obrnil in kmalu za tem srce njegovo je ugasnilo, se od vseh nas poslovilo. Zdaj v temnem grobu spi in nikdar več se ne prebudi, le spomin na njega v naših srcih še živi. Vsem, ki ste našega pokojnika spremljali na zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo, še posebno patru Jožetu za lepo opravljen pogrebni obred, gasilcem, gospe Marinki za poslovilne besede, pevcem, darovalcem cvetja in sveč, vsem, ki ste darovali za svete maše, sosedom in znancem za nesebično pomoč. V globoki žalosti domači in vsi njegovi Delo in trpljenje, tvoje je bilo življenje, ostala je praznim in večna bolečim. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega brata in strica Jakoba PAHOVNIKA 27. 6.1917-2.4.2001 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za ustno in pisno izražena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Ireni Blažič-Lipnik za zdravstveno oskrbo, gospodu župniku Vladu Župančiču za pogrebni obred. Zahvaljujemo se Jožetu Remšaku za poslovilne besede, cerkvenemu pevskemu zboru in PGD Gornji Grad. Žalujoči vsi njegovi Zdaj ne trjriš dragi. Zdaj počivaš, kajne, saj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta Janeza STRAŠEKA z Rečice ob Savinji 1930-2001 Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje, svete maše in ga pospremili na rečiško pokopališče. Posebej se želimo zahvaliti družini gospoda Petra Kolenca in gospe Neži Faganel, kateri so nam ob težkih trenutkih vseskozi nesebično pomagali in stali ob strani. Hvala gospodu župniku Ferdu Luknarju za lepe besede in pogrebni obred, kot tudi obema govornikoma, gospodu Zdravku Novaku in gospodu Jožetu Grudniku. Iskrena hvala moškemu pevsemu zboru, v katerem je dolga leta tudi sam prepeval, za lepo odpete pesmi. Zahvaljujemo se tudi osebju ZD Nazarje, posebej še gospodu dr. Francu Širku, ki ga je veliko let zdravil in mu lajšal bolečine. Žalujoči: žena Marica, hčerka Jelka, vnuka Mojca in Jernej Zunaj se pomladprebuja, sončni hribi vabijo. Komen, Raduha sprašuje al naš’ga Lojza več ne bo. ZAHVALA ob smrti dragega Alojza ERMENCA z Ljubnega 1928-2001 8. marca 2001 nas je za vedno zapustil dragi mož, ata in stari ata. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga poznali, imeli radi in ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi MORANA STEBLOVNIK POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c, Braslovče Tel.: 03 572-00-03. 572-06-60. 7000-640 Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017,5831-418,839-02-20,839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure Konjaška služba, tel. 5451-031, sobote, nedelje in prazniki, tel. 050-631-933. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJ Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 5831-910 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNA SLUŽBA JAVNEGA PODJETJA KOMUNALA MOZIRJE Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. Obvestila TESTIRANJE ŠKROPILNIC Testiranje škropilnic za tretiranje rastlin s fitofarmacevtskimi sredstvi bo v četrtek, 19.4.2001. Prijave zbiramo na sedežih Kmetijske svetovalne službe do srede, 18.4.2001 na tel.: 839 09 10 in 839 09 50. ZAVAROVALNICA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE 3330 MOZIRJE, Savinjska c. 2 Tel.: 839-45-00, faks: 839-45-01 GSM: 031/695-208 VSEM SVOJIM STRANKAM ŽELIMO VESELE VELIKONOČNE IN PRVOMAJSKE PRAZNIKE Naši zastopniki so Vam vedno na voljo na telefonskih številkah: SLATINŠEK MAKS Radmirje 34, 031/095 208 SUPANIČ LIDVINA Praprotnikova ul. 5, 041/ 960 243 HREN BOJANA Kokarje 23, 041/324 365 PODPEČAN BOGOMIR Raduha 57, 031/389 218 HRIBAR ANGELA Šmartno ob Dreti 13, 041/251 525 KINO MOZIRJE Sobota, 14.4., ob 20.00 in nedelja, 15.4., ob 17.00: VERTIKALA SMRTI -pustolovska drama Režija: Martin Campbell Vloge: Chris O’Donnell, Bill Paxton, Robin Tunney Film je s čustvi nabita akcijska adrenalinska pustolovščina in govori o mladem plezalcu Petru Garrettu, ki mora na izjemoma nevarno reševalno odpravo na K2, drugi največji vrh na svetu. Sooči se tako z iastnimizadržki kot z dih jemajočo močjo neobvladljivih naravnih elementov, ko postavi svoje življenje na kocko, da v tekmi s časom reši sestro Annie... Sobota, 21.4.. ob 20.00 in nedelja, 22.4., ob 17.00: ZAČARAN - romantična komedija Režija: Harold Ramis Vloge: Brendan Fraser, Elizabeth Hurley Elliot Richards je dobrodušen tehnični svetovalec, ki pa ne zna biti družaben. Zaljubljen je v sodelavko, ki ga pa ne opazi. Zato Elliot sklene pogodbo s Hudičevko, privlačno žensko, ki mu bo v zameno za njegovo dušo izpolnila sedem želja... KINO NAZARJE Sobota, 14.4., ob 20.00 in nedelja, 15.4., ob 17.00: DAJMO PUNCE - komedija Režija: Peyton Reed Vloge: Kirsten Dunst, Eliza Dushku, Jesse Bradford Bikice so navijaška skupina, ki želi že šestič zapored osvojiti naslov državnih prvakinj. Toda, ko nova voditeljica izve, da je koreografija pravzaprav delo nekdanje članice, začne iskati nove ideje... Katera skupina bo zmagala? Film je zanimiv pogled na svet navijačic, v vsej svoji tekmovalnosti in zahrbtnosti. Sobota, 21.4., ob 20.00 in nedelja, 22.4., ob 17.00: PRAVA FREKVENCA - triler Režija: Gregory Hoblit Vloge: Dennis Quaid, Jim Caviezel Če bi imel priložnost odpotovati nazaj v času in spremeniti en sam dogodek v življenju, kaj bi spremenil? Za Johna Sulli-vana to sploh ni vprašanje. Spremenil bi dogodke v dnevu leta 1969, ko je njegov oče, junaški gasilec, izgubil življenje. Nenadoma John res dobi priložnost in še nekaj, na kar ni računal... Film je svež in izviren pogled na potovanje skozi čas. KINO LJUBNO Sobota, 14.4., ob 20.00 in nedelja, 15.4., ob 17.30: VESOLJSKI KAVBOJI - zn/fant. triler Režija: Clint Eastwood Vloge: Clint Eastwood, Tommy Lee Jones, James Gardner, Donald Sutherland Skupino Dedal so leta 1958 sestavljali najdrznejši vojaški piloti, ki so imeli eno življenjsko željo: poleteti v vesolje. Ker pa je ta čast pripadla šimpanzu, so se upokojili. Toda štirideset let za tem jih svet zopet potrebuje. Popraviti je treba ruski satelit “Ikon", toda to zmore le legendarni član Dedala Frank Corvin... Sobota, 21.4., ob 20.00 in nedelja, 25.4., ob 17.30: PORNO FILM - komedija Režija: Damjan Kozole Vloge: Matjaž latin, Nalia Danilova, Primož Petkovšek, Roberto Magnifico Carli dela kot aranžer izložb. Po naključju se znajde sredi nesrečne izterjave dolgov in še isti dan postane režiser prvega slovenskega porno filma. Kot strokovnjaka za porno filme ima ob sebi Johna, ki ima na robu mesta ilegalno javno hišo. Za ženske vloge mu ponudi svoja dekleta, moške vloge pa naj bi odigrali sami... RUMENEO. HOROSKOP C Cvetke 4H kvp>4ve UREDNIK NIMA POJMA Zdaj se je dokončno izkazalo, da urednik Cvetk in kopriv res nima pojma o pojmu. Kako si sicer drugače razlagati imenovanje predsednika nadzornega sveta Petrola Mirana Mejaka (v prostem času se ukvarja z vprašanji nasledstva bivše Jugoslavije) z Mitjo Mejakom (glej sedmo letošnjo izdajo CIK)? Očitno bomo morali urednika poslati na kakšen skrajšani kurs zgodovine, a kaj ko so v Kumrovcu tovrstno šolo že zaprli. (NEKATERI SO ZADEVO VZELI RESNO PRESS) DENARJA PA NI Dr. Anton Dolenc: »Tone, bo Pivovarna Laško prispevala kaj denarja za ureditev Tavčarjevega dvorca na Rečici?« Tone Turnšek: »Dvomim. Če želimo prihodnje leto osvojiti evropski naslov v rokometu, bomo očitno morali kupiti še kakšnega Španca.« (VZTRAJNOST JE LEPA ČEDNOST PRESS) ROKOMETNI PRIJATELJI Zgodilo se je pred zmago rokometašic Krima Neutro Robertsa nad Budučnostjo. Trener ljublj anskih rokometašic Tone Tiselj se je v družbi prijateljev izvrstno zabaval v najbolj bogati vinski kleti v dolini. Ko bo osvojil evropski naslov, se bo znova oglasil, je obljubil. (DAVIDOVHRAM PRESS) Cvetke in koprive so preverjeno neresnične Oven od 21. 3. do 20. 4. Ugotovili boste, do je to letni čas, ki vom najbolj ustreza. Lotili se boste številnih drobnih stvari, ki bodo v precejšnji meri spremenile voš nočin življenja. Ne bodite preveč lahkomiselni v zapravljanju. Vleklo va Pomembno je, da ste do portnerjo obzirni no vseh poteh, ki vos v tem obdobju še čakajo. Vzdržite se nepremišljenih izjav in potrpite, še posebno do nedelje, ko bo luna močno vplivolb no vos. Kljub spomladanski utrujenosti boste no delu oktivni in potrpežljivi. Še posebno po boste uspešni pri stvareh, pri katerih boste morali pobzati že skoraj nadnaravno moč in energijo. Čas je primeren za poravnavo starih računov, po nedelji pa za ustvarjanje novih ciljev. Bik od 21. 4. do 20. S. Obstoja možnost, do boste imeli določene zdravstvene težove, ki pa se jim seveda lahko izognete, saj bodo prej psihične kot fizične. Preveč nalog ste si zastavili in vseh ne boste rešili. Pustite jih nekaj za noslednji teden. No ljubezenskem področju se bodo stvori nekoliko zapletle, če ne boste popustili. Nekaj ste si zabili v glavo in sedaj mislite, da boste situacijo lohko rešili. Težko boste to izpeljali somi. Poiščite pomoč pri prijateljih ali sorodnikih. Delovno področje bo nekoliko bolj uspešno, soj boste doživeli marsikatero prijetno presenečenje s strani sodelavcev ali nadrejenih. Pohvala vas bo moralno dvignila, vi pa boste razmišljali o nečem še večjem. Pričakovali boste tudi denar, ki ga v tem obdobju ne bo v izobilju. Dvojčka od 21.5. do 21.6. Zavedali se boste, do si lahko privoščite marsikaj in si tudi boste. Ne boste poslušali svaril drugih ljudi, ker vas bo neka druga neučakanost gnalo naprej. Po veste, kam? Zapravili ste zadnjo priložnost, zdaj se pa kesate. Partnerja boste v tem obdobju nenehno prizadevali. Pritoževali se boste na vse živo in obsojali vedno samo druge. Prešibki boste, da bi bili sposobni pogledati vase, in strah vas bo, do bi videli tisto, kor slutite. Poskušajte se umiriti, saj zadnji vlak še ni odpeljal. Ker ne boste vedeli, kaj hočete, boste zmedeni in tudi leni za delo. Nič, česar se boste lotili, vam ne bo šlo od rok. V nedeljo po res lahko razčistite, kaj sploh hočete. Vas spremembe vznemirjajo? Rak od 22.6. do 22.7. Utrujenost vas je počasi minila, zato boste bolj družabni in aktivni. Pobotoli se boste z nekom, ki ste ga že skoraj odpisali. Zaradi številnih domislic in ustvarjalnosti boste zelo priljubljeni. Prekipevali boste od čustvene energje. Pomlad vas bo nosilo. V stonju vzhičenosti boste naredili manjšo napako, katere se boste hitro zavedli in jo skušali popraviti. Pomembno je, da se tudi opravičite. Vašo finančna situacijo se bo popravila, vseeno po pazite, da boste ostali finančno neodvisni. Čos je izredno primeren zo razmišljanje o zamenjavi službe. Lev od 23.7. do 23.8. V prvi polovici tega obdobja se boste slabo počutili in somi ne boste našli vzroka. Tuhtali boste, kaj vam je, že nekaj dni kosneje po se bo vaše razpoloženje popravilo soma od sebe. Če bo pritisk okoli srco še vedno ostal, pa le pokličite zdravnika. Postali boste precej čudaški, nekatere vaše novade se bodo v tem obdobju precej spremenile. Partner bo potrpežljivo čokal no boljši trenutek, vi po sploh ne boste videli, kako trpi. Nekatere stvori so vas zanesle, sedoj pa ne veste, kako bi diplomatsko rešili situacijo. Pri delu bo potrebno sodelovanje, zato se potrudite, do boste no to res pripravljeni. Devica od 24.8. do 23.9. Vaše zdravje bo sicer trdno, no trenutke po se boste počutili zelo slabo. Še posebno kritična bo drugo polovica tega obdobja. Vzrok bo premalo gibanja ali prevelika obremeigenost v službi. Nekaj prostih trenutkov si le privoščite, soj vom zvezde nakazujejo lepšo drugo polovico oprila. Imeli boste občutek, do vos partner utesnjuje in oviro, kar bo do neke mere tudi res. Vprašajte se, zakaj je postal tak do vas? Ste bili vi prej tisti, ki ste veliko preveč zohtevoli od njego? Vse, kor boste v tem času opazili na svojem partnerju, boste na nek način somi izzvali. Ostanite pri svojih načelih, če bo nostol konflikt, vendor bodite tudi odkriti in tolerantni. Zo delo boste imeli izostren občutek in sodelovali boste tudi z ljudmi izven svojega resorja. Ker boste natančni, boste tudi uspeli. Tehtnica od 24. 9. do 23. 10. Doma se zarodi družinskih problemov ne boste dobro počutili. Nekaj stvari vam bo v tem obdobju spodletelo, toda ob pomoči prijateljev boste uspešno premogoli težove. Vendor se ne izmikojte. Prepričali se boste lahko, da je v slogi moč. Sodelovanje s partnerjem vam bo pomagalo, da boste v zelo kratkem čosu dosegli nekoj, zo kor ste se prej sami zomon trudili. Partner vas bo seznanil z ljudmi, ki bodo za vos zelo pomembni. Imejte odprte oči in se nikar ne držite ob strani. Posvetili se boste stvarem, za katere boste prepričani, do vom bodo v krotkem času prinesle lep uspeh. Ker ne boste potrpežljivi, se lahko zgodi, da boste začete stvari pustili nedokončane. Škorpijon od 24. 10. do 22. 11. Vaše razpoloženje bo precej spremenljivo in odvisno od marsičeso. Na vse, kar se bo okrog vas dogojolo, boste reagirali čustveno. Izogibojte se vsem morebitnim konfliktom in situacijam. Ker boste videli predvsem sebe in to, kar somi doživljate, boste od partnerja dobili zelo malo pomoči. Ker boste slepi za njegove potrebe in boste pogosto vztrajali na svojih stališčih, utegne pripeljati do prepirov. Potrudite se pametno pogovoriti, predvsem v tem obdobju poslušajte. Velib vom bo do tega, da se v družbi dobžete, zato se boste trudili, do boste v središču pozornosti. Pri nadrejenih vom bo uspelo, slabše bo s sodelavci. Strelec od 23. 11. do 21. 12. Ugodno obdobje se bo zo vas nadaljevalo. Dobro se boste počutili, velib energije boste imeli, tudi čas zase si boste vzeli. Izkazalo se bo, da so bile spremembe, za kofere ste se odločili, bristne. lego, da bi vam partner v vsem popuščal, ne boste dosegli in dogovoriti se bosfo morala zo pravila igre. Veliko boste razmišljali tudi o sebi in nebterim obveznostim se nibkor ne boste mogli izogniti. Čeprav vom bo zoprno priznati, do vam nebj ne gre, bi bilo dobro, da to storite. Ker se boste izogibali vezanosti, se boste do nekaterih prijateljev ohladili. S sodelavci pa boste v lepih odnosih. Ker vas spoštujejo, boste prejeli posebno priznanje in darilo. Kozorog od 22. 12. do 20. 1. V preteklem obdobju ste pogosto imeli neutemeljen občutek preobremenjenosti, tokrat po boste imeli res preveliko dela. Pomembno je, da si čas pravilno porazdelite, da ne boste nepotrebno nervozni. Do portnerjo boste imeli še naprej prijoteljski odnos in moral se bo s tem sprijazniti, do neke mere po se je že navadil vaših muh. Glavoboli so lahko tudi posledica vose lastne trmoglavosti. Večjih sprememb na delovnem področju ne bo, čeprav si jih boste želeli. Bolje je, do se sprijaznite s sedanjo situacijo, saj je obdobje prehodnego znofajo. Varujte se nezgod, še posebno bodite previdni s stroji in na cesti. Vodnar od 21. 1. do 20. 2. Voše zdravje bo še naprej trdno, zofo vam ni treba skrbeti. Le v drugi polovici tega obdobja se vam bo stanje psihično nekoliko poslabšalo. Odpravili boste stresno slonje, če se boste sprostili z rekreacijo in boste dovolj spoli. Vso težnja po neodvisnosti ne bo več tako izrazito kot v preteklem obdobju, zato se bo voš partner močno oddahnil. Pomembno je, da se o tem, kor se je v preteklosti dogojolo, odkrito pogovorite, seveda pa je nujno, do pri tem ohranite zase tiste stvari, ki bi utegnile vošega partnerja prizadeti. Uživali boste velik ugled, pa vendar ne bo vse potekalo tako, kot ste sami načrtovali. Nekateri ljudje v delovnem okolju ne bodo hoteli sodelovati. Poskrbite, da boste sami dokončali začete stvori. Ribi od 21. 2. do 20. 3. Vašo odpornost še.v^ao ni tab, kot bi moralo biti, zato' ne bodite lobtetoselni. Če boste v tem času zboleli, lohko prgsl^jite, da boste hodili okrog zdravnikov. Db polsi Juni se stvari razčiščujejo, ob prvem krajcu se realizirajo. Bodite pogumni in storite prvi brak Doma se boste trudili dajati vtis, do je vse v najlepšem redu, s čimer boste stvari samo še poslabšoli. Čeprav ste se že naveličali razpravljati, izhoda iz nastale sitauacije ne boste videli drugače, kot da se pogovarjate in dokazujete svoj prav. Kar zadevo denar, boste imeli srečno roko. Odločili se boste za nekaj posebnega, ko boste poiskali pomoč pri prijatelju. Vendar ne zapravljojte preveč. Denar boste močno potrebovali, še posebno v drugi polovici tega obdobja. bo na vse strani. G» ZA RAZVEDRILO Ob melodiji 'Lepa dekleta ljubijo barabe' me je lepotica vprašala, če sem baraba. Kaj sem si mogel pomagati. Priznal sem. V Nazarjah so res čudni gurmani. Zdaj so se VNELI za kostno moko, ko je vsem jasno, da ni dobra niti za živino! KO fE VJE PlOCfl - IC VJE HE IZPUlOfl Podjetnik, ki je hitro uspel v sumljivih okoliščinah, se je po dolgem času pojavil v javnosti. Takoj ga je obiskal kooperant, kateremu je bil podjetnik dolžan zajetno vsoto denarja. "Nikjer te ni bilo videti. Kje si bil?" ga je vprašal upravičenec. "Bil sem bolan. Zdravnik me je poslal na oddih..." je rekel podjetnik. "Je to tisti zdravnik, kise nekaterim v nočnih morah honorarno pojavlja kot sodnik za gospodarski kriminal?" ga je dregnil v živec bivši kolegav poslu. KOATflKT I KOnnilf UNNMMH Sem samski in opazujem življenja prijateljev, ki so se že poročili. Kar ne morem se načuditi, čistijo preproge, pospravljajo stanovanje, pomivajo posodo. Meni takšne ideje ne bi nikoli padle na glavo. Saj to niso njihove ideje! Ali je lahko moški poročen z dvema ženskama naenkrat? Če ima človek dve tašči, ni nič lahko. Pri jedi mi je mož vedno dajal večji del obroka, sedaj ga hoče imeti zase. Ali to pomeni, da me nima več rad? Verjetno še bolj, saj zdaj že dobro kuhaš. Možje bil pri zdravniku zaradi prebavnih motenj. Sedaj pa me prepričuje, da moram jaz biti na dieti. Je vam kaj jasno glede tega? Verjetno mu je doktor rekel, da ne sme leči na poln želodec. Imam takšnega, da je do kolen, pa se vseeno nobena ne zanima zame. Kaj naj storim? Poskusi ga spraviti do popka. Pravkar sem se poročila. Tako sem srečna, da bi rada, da to ve ves svet. Le zakaj se ljudje ne poročajo bolj pogosto? Jaz sem za. Boš lahko do sobote že prosta? Pisal je Milan, ki je tudi mladoporočenec. Pravi, da je lepo biti poročen in daje srečen z Minico. Gospoda čakam v predalu za nadurno delo! Minica pa je pripisala, da ji je bilo vedno lepo. Tudi ko še ni bila poročena. Kako naj pridem do večje plače? Nisem preveč pametna, sem pa lepa. Poroči se, pa boš lahko dobivala direktorsko plačo. Pošiljam vam svoje mere. Glede na razmerje med višino in težo mi izračun pokaže, da sem pretežka. Je to res? Meni se ne zdi. Vaša teža je idealna. Problem vam daje višina. Ste za meter in pol premajhni. Dr. Živko Mrlek Iščem zastonjske delavce. Ponudbe pod: Poceni nadurno delo! »Y0JT "A veš, da so v Amsterdamu poročili homoseksualne pare?" "Ma ne ga srat!" "In veš, kdo jim je tak zakon omogočil?" "Ne." "Odvetniki za ločitve!" "Že tretjič ta teden ste zamudili v službo!!!" rohni direktor nad uslužbencem in ga vpraša: "Kako si sploh upate stopiti pred mene?!!" “Kaj pa čem," zavzdihne uboga para, "človek se vsega navadi..." ffmnuiiiTiii IflZfllVEG "Simon, bi se ti poročil z žensko samo zaradi lepote?" "Ne morem, saj veš, da imam rad samo tebe." GM3Z33ÌM] ÄBnMil MMMÌWMilTÌÌ "Današnja mladina je pa res pokvarjena! Zadnjič se je na avtobusu naslajala nad mojim telesom neka mladenka! Si moreš misliti?" "Težko!" "Ne žali! Jaz imam še kar dobro postavo, čeprav nisem več v najboljših letih." "No, in kaj se je zgodilo?" "Smukala seje okrog mene in me otipavala, da mi je bilo že precej nerodno." "Si vsaj kaj potegnil iztega?" "Jaz ne, ona pač!" "Kaj?" "Mojo denarnico!" Če bi nekaterim gospodarstvenikom dali carinike na mejo med resničnostjo in lažjo, bi le-ti ne bili nikoli brez dela. bìib0D|YWTI^ flfiVZGOR ZAPETA Mama daje nasvete hčeri pred prvim zmenkom: "Fantu ne smeš pokazati, da se zanimaš zanj. Nikar mu kar prvi večer ne povej vsega o sebi." Zvečer hči telefonira domov in potoži mami: "Mama, kaj naj naredim? Kaže, da so mu tudi njegovi doma naročili isto kot ti meni..." "Kako pase obnaša?" "Seksa z mano, čeprav se sploh nisva predstavila eden druge- rr,,, » "Hči, pridi sem, da se pomeniva," pravi oče. "Se spomniš, ko ti je mama dajala nasvete, kako se moraš obraniti fantov, če bodo preveč silili vate?" "Seveda se," reče hči. "No, mislim, daje skrajni čas, dati povem, kako si lahko kakšnega uloviš, saj si stara že štirideset let..." "Nejc, gotovo si za zajtrk jedel marmelado?" ugiba stric na obisku. "Ne, nisem," reče Jernej. "Ampak okoli ust si vendar umazan z marmelado." "To pa ni od zajtrka. Mama mi je naročila, naj pospravim shrambo!" Kako se jima mudi! «j "Včeraj sem bil pred težko odločitvijo," pove direktor kolegu. "Izbiral sem si novo tajnico. Prva je pokazala visoko znanje v računstvu. Lahko bi mi pomagala pri vodenju podjetja. Za drugo se je izkazalo, da odlično tipka. Imam ogromno pisarije, prav bi mi prišla. Tretja ima dober spomin, jaz pa vse sproti pozabljam. Skoraj sem se že odločil zanjo..." "In katero si izbral?" "Četrto, ki je neumna kot noč!" "Zakaj?" "Ker ima največje joške!" r ■v IME in PRIIMEK: k NASLOV (ulica, kraj): J r aašKav tpat&toa mčkmm prerok, Radežan, EG, peni, dvorana v Nazarjah, Nilin, Eni, Aragon, neon, Nova vas, rkelj, IB, larva Scie, Tepeš, Inki, rr, Aci, palindrom, epoleta, ore, luteran, pomen, opestnik, Lupi, Roten, novinec, .drama, aginica. oa q 03 q k ARANTES: Pelejev priimek DIDONA: Enejeva ljubica, ustanovit. Kartagine KŠATRIJA: Vojaška kasta v Indiji LAVEDAN: Francoski pisatelj (Henri, 1859-1940) STAEL: Francoski slikar (Nicolas de, 1914-1955) UCERO: Reka v severnem delu Španije OBVESTILO REŠEVALCEM: Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami križanke iz 7. številke SN smo izžrebali naslednje dobitnike Almanaha Zgornje Savinjske doline 2001: Marica Ikovic, Solčava 56; Ivanka Tratnik, Novo naselje 49, Gornji Grad; Jožica Kramer, Loke 8, Ljubno ob Savinji; Štefka Dešman, Prod 25, Gornji Grad. Dobitniki prevzamejo nagrade v uredništvu Savinjskih novic, Savinjska cesta 4, Nazarje. Čestitamo! Rešeno križanko iz 8. številke SN izrežite iz časopisa in jo najkasneje do petka, 20. aprila 2001, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali štiri nagrade, ki jih prispeva podjetje Caffe-Tropic iz Žalca: 1. nagrada: 3 kg vrhunske mešanice Trapic kave + Tropic kartica, 2. nagrada: 2 kg vrhunske mešanice Trapic kave + Trapic kartica, 3. in 4. nagrada: 1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica. Otrideja^ 'rt ril h v, Mozirje, Praprotnikova 36, tel./faks 03/839-47-50/51, GSM: 041/727-308 Punudili vam bomo bogato izbiro kvalitetne glinene, keramične in PVC posode, rastne substrate, specialna gnojila ter okrasne rastline za vse namene. Odločitev za nakup kosilnice bo pri nas zagotovo lažja! VRTNE MREŽE BEKAERT V AKCIJI "fKDVKO1^” ! v Ne pozabite nahrano in opremo za male živali! y Morda ste iskali prav to KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. GOSTIŠČE TR0BEJ-FILAČ in SL0VAN-FILAČ Nudimo vam: hrano po naročilu, malice, turistični menu, svečane obroke, skupinske obroke, ohcet po domače, pizze, sladolede, sadne kupe, sladoledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione. Gornji Grad, tel. 839-1450, faks 839-14-59, Vransko, tel. 527-54-30. POPRAVILO PRALNIH IN SUŠILNIH STROJEV Hitro in kvalitetno popravilo pralnih in sušilnih strojev Gorenje. Jure Dobrovc s.p., Žlabor 8, Nazarje, tel. 5832-525, GSM 041/727-861, GSM 041/793-636. SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst. Tel. 03/572-04-06, GSM 041/661-309. POROKE, SVEČANA KOSILA, VEČERJE, MALICE... Rezervacije za zaključene skupine do 200 oseb sprejemamo v restavraciji GLIN GOSTINSTVO Nazarje na tel. 03/83-98-570. ODKUPUJEM STARO POHIŠTVO nad 100 let: omare, komode, mize, stole in razne drobne predmete. Tel. 041/292-068. JADRALNO PADALSTVO Organiziramo jadralno padalske tečaje in polete v tandemu na področju Savinjske doline. Tel. 041/402-456 in 041/ 616-056, e-mail: sky.miran@siol.net. SANACIJE DIMNIKOV Strokovno saniramo dotrajane dimnike z vstavitvijo tuljav iz nerjaveče pločevine, dimnik po potrebi povrtamo. Izdelujemo in montiramo tudi obfasadne troslojne dimnike. Tel. 03/705-50-90 ali 041/611-444, internet: http// www.albo-dimniki.com TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Šivalni stroji, gasilni aparati, del. zaščita, gumbi, pribor za šivanje, plinske naprave. Odprto od 8.-18. ure, sobota od 8.-12. ure. Tel. 839-48-01. Bale silažne prodam. Tel. 838-50-33. Ugodno prodam SIP roto 165. Tel. 041/652-682. Prodam 150 kg semenskega krompirja sorte dezire. Tel. 041/ 783-489. Prodam kosilnico, frezo za moto kultivator muta in škropilnico panon-ia. Tel. 583-17-03. Ugodno prodam smrekove prekle za fižol in paradižnik. Tel. 03/5832-460. Prodam skodle (šikl).Tel. 03/58-44-476, zvečer. Prodam šest praznih dobro o hranjenih AŽ panjev in dva polovičarja. Tel. 5834-068. Prodam pave: 1 samca in 2 samici. Tel. 031/774-746. Ugodno prodam avto sedež slitt. Tel. 03/584-33-84, GSM 041/324-390. V najem oddam hišo in 21/2 sobno stanovanje. Tel. 031/695-208. Prodam bukova drva. Tel. 5844-104, zvečer. Po ugodni ceni prodam beli debeli jedilni krompir. Tel. 03/838-8061. Prodam Z 101,1. 90, prevoženih 80.000 km, cena po dogovoru, tel. 031/382-360. Prodam telico simentalko, težko 110 kg. Tel. 5831-128. Prodam dvojna vhodna vrata, okno 90 X 80 in iV 55 ekran s TT star 5 let. Tel. 041/783-504. Prodam opremo za trgovinski lokal »medenina«. Tel. 839-53-03. Prodam avto R5,1.92. Informacije na tel. 5841-247. Prodam travnik v Lokah. Tel. 041/ 894-351, po 15. uri. Prodam Z128,187, registriran do 5/ 01. Tel. 5844-104. Prodam telico simentalko, staro 10 mesecev, težko 400 kg. Tel. 5843-210. Kupim teleta starega do 10 dni. Tel. 041/220-870. Kupim večjo količino stripov; pridem nadom. Tel. 040/335-529. Drva brezova, primerna za kamin in Prodam 200 1 prevozni bazen za mleko in dvobrazdni plug. Tel. 03/ 5841-197. Prodam manjšo kmetijo v Zg. Savinjski dolini (Potok). Informacije po tel. 03/5865-549,041/465-286. ostale peči. Tel. 0.3/838-10-93- Puhalnik grič kupim, z motorjem ali brez. Tel. 5844-391- Prodam bikca simentalca, starega osem tednov. Tel. 03/5834-175. Kupim telička do 80 kg. Tel. 01/ 8325400. Prodam starejšo hišo v centru Mozirja. Tel. 03/5831-774. Prodam avtoprikolico, primerno za manjši traktor. Tel. 5843-497. Prodam opel corsa 1,2 S, 1.12/89, 149.000 km, 200.000 sit. Tel. 03/ 5831-774. Iščem varstvo za 4-letnega otroka, popoldan za 2 uri. Po možnosti iz Gornjega Grada. Tel. 03/5843-650, Prodam priklop za ferguson 539 in gumi voz 12 col. Tel. 583-54-56. Pentium 800 MHz, komplet z multimedijo prodam. Cena 130.000 sit. Tel. 041/835-714. od 16. ure dalje. Če imate rabljene betonske plošče ali tlakovce in jih ne rabite, prosim da mi jih odstopite. Tel. 041/467-126. 89.1 Mhz RADIO RAP POLZELA RADIO ZA VSA SRCA RADIO RAP POLZELA Polzela 313 (kulturni to«) p.p. 30 3313 Pelala telefan: 03/70-00-810 GSM: 041/724-977 041/630-611 e-mail: tafo@radiorap-polzela-sp.si KOLESA ZNAMK Buteko d.o.o. Ranč Burger - Veniše Lačja vas 22, 3331 Nazage Tel.: 03/838-50-15 GSM: 041/698-424 Vsem svojim obiskovalcem, prijateljem in znancem, želimo vesele velikonočne praznike in obilo dobrih pirhov. SCOTT MARIN SCHWINN K „ ŠLANDROV TRG 24 OVaiC 3310 ŽALEC TEL.: 03 5 7 1 6 81 5 FAX: 03 5 716 815 INTERNET * Htt^//bsas.uisl.Mt/ioydd TURISTIČNA AGENCIJA TEL. 03/83-90-810 Hribernikova 6, MOZIRJE (pri parkirnem prostoru za kulturnim domom) Smo pooblaščeni prodajalec UVELJAVLJENIH TURISTIČNIH AGENCIJ. Za ENAKO CENO si lahko letovanja ALI POTOVANJA NAVEDENIH AGENCIJ MAGKLin REZERVIRATE TUDI PRI NAS. (PLAČILO NA OBROKE!) ^KOMPAS HOLIDAYS Specialist za Hrvaško GLOBTOUR vl 1 Stcs&enika CAVALLO TRAVEL 2 *ntetekfy POTEPUH CTttterflaefj CEMENTNINARSTVO Gorenje 16A, 3327 Šmartno ob Paki, tel,:03/5885-065 Naša družina je pri strešniku POLAK strnila svoje dolgoletne izkušnje in znanje. Izdelava poteka po najsodobnejši švedski tehnologiji, kije v svetu zelo priznana. Dimenzije strešnika so 33x42 cm (9 kom/m2). Primeren je za vse vrste streh in okolij. Poleg te nove kritine izdelujemo še manjši format strešnikov VARIŠ, vse betonske in opažne zidake, vogalnike in dimnike. Vemo da se boste odločili prav, odločili za izdelke POLAK. 3310 Žalec; Šlandrov trg 25 03/5715 300 1000 Ljubljana; Dunajsba 105 01/5655 830 TURISTIČNA AGENCIJA TRAVEL AGENCY ŽALEC - LJUBLJANA Spomladanski oddih na slovenski in hrvaški obali: tro-, pet- in sedemdnevni paketi že od 9.300 SIT PRVOMAJSKA POTOVANJA: Rimini-San Marino-San Leo; 2 dni; 27.4. in 1.5.; 18.900 SIT Salzburg-Passau-Linz,- 2 dni; 27.4. in 1.5.; 23.900 SIT Toskanski biseri; 30.4.-2.5.; 33.500; San Gimignano-Siena-Elba-Pisa-Firence; 3 dni; 27.4.; 32.900 SIT Krakov-Jasna gora-Auschwitz; 4 dni; 26.4. in 29.4.; 35.900 SIT Ažurna obala in otok Korzika; 5 dni; 26.4.; 59.900 SIT Sicilija; 5 dni; 25.-29.5.;! 19.900 SIT Letalo - letalo Celje - skladišče D-Per msums 7/2001 NIČ ČAKAT, KAR V SVIT POKUKAT! TEL. 03/83-90-810 Hribernikova 6, MOZIRJE (pri parkirnem prostoru za kulturnim domom) VSE CENE SO V SLOVENSKIH TOLARJIH __________ L5 » ReEaìbivinfi'lòS f) R E A N Ì 7 I R A 3332 Rečica ob Savinji W IV U El IN 1 L I IV ì\ S E J E M rabli enih -AVTOMOBILOV -KMETIJSKE mehanizacije -DELOVNIH strojev in -MOTORJEV Vsako NEDELJO od 8h do 12h na parkirišču ELKROJ Nazarje ! S pričetkom 22.aprila 2001 INFORMACIJE : GSMČ041J 533-375 ali tel. (03) 5835-016 OSREDNJO KNJ. CELJE