St. 28. V Zagorju, dne 6. oktobra 1911. L. II. • • • Glasilo slovenskih rudarjev • • • K Izhaja trikrat na mesec in sicer vsak prvi, drugi in četrti četrtek v mesecu, z datumom naslednjega dne. Naročnina znaša za cclo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni in za četrt leta 1 krono. Posamezne številke po 10 vinarjev. Reklamacije so poštnine proste. Nefrankiran* pisma se ne sprejmejo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati po dogovoru. Uredništvo ta npravništvo lista je v Zagorju ob Savi. Značilni pojavi. Najznačilnejši pojav poslednjih let je po-ostrenje razrednih nasprotij. Vsak teden prinaša s seboj nove dogodke, ki pričajo o tem. Ponstre-nje razrednih nasprotij se pokazuje v močnem maršu proletarijata v nemškem cesarstvu, ki je v silnih manifestacijah protestiral proti politiki, ki je stavljala na kocko blagostanje nemškega naroda kri njegovih sinov, da bi si nekoliko velekapitalistov tam nekje preko oceana osvojilo nova področja izrabljanja. O tem priča ostanek angležkega delavskega razreda, ki je hotel z veli-čanstvenim štrajkom obvladati vladajoči razred. O tem nam svedočijo revolte proti draginji na Francoskem, kjer so se delavske žene v obupu borile proti oderuštvu raznih mešetarjev. Pa tudi borba v avstro-ogrski monarhiji, borba proti podra-ževanju življenskih potrebščin in proti stanovanjskemu oderuštvu je ena faza v tem zgodovinskem procesu poostrenja razrednih nasprotij. Na eni strani stoji veleposestvo in velekapi tal. Oni so lastniki proizvajalnih sredstev. Oni so pravi gospodarji države. Oni zapovedujejo vladam. N|ihovemu diktatu se pokorava grof Khuen njihovo zapoved sluša baron Gautsch. Oni so diktirali carinske tarife, nagodbe, trgovinske pogodbe veterinarske zakone vse ono po čemur pada naš trg v njihovo oblast. Zavarovani s carino so osnovali kartele, ki diktirajo cene trgovcem in konsumentom. Tem razredom donaša draginja koristi. Njim nasproti stoji delavski razred. Sam brez zaveznika je započel avstrijski proletarijat boj proti draginji razredni boj proti velikim posestnikom zemlje in kartelskim velikašem. Sam je stal 1. 1905. v boju proti carinskemu tarifu, ki je bil sklenjen navzlic protestom delavskih shodov proti glasovom delavskih zastopnikov, vse na zapoved vladajočega razreda. Delavci so bili osamljeni, tudi še tedaj, ko so se začele že pokazivati posledice carinskega tarifa, ko so cene leto za letom rasle in ko so se ljudske mase povsod že pritoževale nad draginjo. Osamljeni so bili socialistični poslanci pri Schrammel Renner-jevih predlogih leta 1907., pri Hanuschevem prešlega leta 1909. in pri Reumann Davidovih leta 1910. Ali med veleposestvom in velikim kapitalom na eni in delavskim razredom na drugi strani žive tudi še drugi razredi. Tu živi srednje in malo meščanstvo in mali podjetniki, trgovci in obrtniki, uradniki in nameščenci, mali kmetje in najemniki. Vsi ti ljudje so ali posestniki ali pa na posestnike vezani, z močnimi socialnimi vezmi. Vse njih ločijo faktična ali navidezna nasprotja interesov in nazorov od širokih mas tistih, ki ne posedujejo ničesar. Zato so vsi ti stali tudi ob strani, ko so delavci započeli boj proti draginji in njenim provzročiteljem, zemljiščnim posestnikom in kapitalistom Njihovi zastopniki v parlamentu so bili tisti, ki so glasovali za carinski tarif in ki so glasovali proti predlogom socialističnih poslancev v zadevi draginje. Ali kmalu so tudi ti sloji občutili posledice draginje na svojem lastnem telesu. Mali posestnik se je začel bati, da bodo delavci od njega zahtevali boljšo plačo, ako jim bodo veliki posestniki in kartelski ma-gnatje podraževali vsak grižljaj mesa na njihovi mizi, vsaki kvadratni meter zračnega prostora v njihovem stanovanju. Uradnik je uvidel, da naraščanje cen izpreminja vrednost vsaki kroni, ki jo na dan izplačila prinese domu. Trgovec je lahko opazil, da se manjša krog in kupna moč njegovih odjemalcev, ker morajo ljudske mase za življen-ske potrebščine potrošiti ludi zadnji vinar, ki jim ga pušča še pohlep hišnih posestnikov. Pa tudi mali kmet sam. kateremu je politika agrarcev obetala zlate gradove, je moral priti do spoznanja, da grozi naraščanje cen zemlji in zemljišču, mrvi in kurivu pogoltniti celo njegovo gospodarstvo. Tako je polagoma tudi v teh slojih nastalo uporno razpoloženje proti,plodovom veleagrarne in velekapitalistične gospodarske politike. Tudi ti sloji so začeli sedaj naganjati svoje stranke, svoje časopisje in svoje zastopnike v boj proti draginji. Ravnoisti krščanski socialci, ravnoisti nemški nacionalci, ki so do sedaj s psovkami na .socialnodemokratsko demagogijo proti draginji" opravljali posle veleposestnikov in kartelskih veli-kašev, ravnoiste stranke se delajo danes odlične nasprotnice draginje. Njihovo časopisje prepisuje stare socialistične članke njihovi govorniki se poslužujejo starih delavskih argumentov, njihovi poslanci in mestni zastopniki zastopajo danes z ognjeno energijo ono, kar so še včeraj napadali, obrekovali in pobijali. „Tempora mutantur" . . . nehote se človek spomni te prislovice. Da, da, časi se izpreminjajo in ž njimi se bo, o tem smo lahko prepričani, še temeljito izpremenila tudi kameleonska politika slovenskih klerikalcev. Vsekakor, vsa ta gospoda se ne uči lahko. Le polagoma se dviga spoznanje, a še počasnejše se poraja odločnost volje v njihovih glavah. Ti ljudje si še zmiraj domišljujejo, da zamore hi-navsko-sladki izraz njihovih obrazov prevarati ljudske mase na njihovem ostanku. Ta gospoda še zmiraj ne pojmuje, kako postaja vprašanje ljudske prehrane bolj in bolj vprašanje cele naše politike. Ali morali so se v poslednjih letih mnogo tega naučiti, pa se bodo morali naučiti tudi še več. Gospoda bo primorana pokazati svojo pravo barvo: pokazati, so-li še nadalje pripravljeni opravljati posle veleposestva in velekapitala iz slepe mržnje napram delavcu in iz suženjske pod-ložnosti napram onim, ki so na vladi, ali pa pokazati, da so se končno odločili do resnega koraka, ki zamore edino še prinesti pomoči, ki zamore edino prsiliti vlado do izpolnjevanja njenih dolžnosti, da so se ojunačili do edino pravilnega koraka: N e proračuna, ne rekruta, niti enega človeka in ne beliča, dokler se izdatno ne pomaga bednemu ljudstvu! Rudarski shod v Zagorju. Naš nedeljski društveni shod je bil nad vse dobro obiskan Na shodu sta govorila sodruga Mrak in Čobal. Prvi je v obširnem govoru bičal brezprimerno brezbrižnost slovenskih rudarjev, ki so sicer izmed vseh kategorij delavcev najslabše plačani, ki so pa vendar tako malomarni, da se po vsej sili nočejo oprijeti edinega uspešnega orožja, s katerim si lahko pomagajo do boljših razmer, svoje strokovne organizacije. Če ne bi bilo žalostno, je rekel govornik, bi bilo nad vse interesantno študirati dušo neorganiziranega slovenskega rudarja. Dokler mu človek v živih barvah slikaš njegovo žalostno življenje in to življenje primerjaš z življenjem, ki ga rudar kot človek pravzaprav zasluži, dokler temu trpinu z lučjo žive besede svetiš iz temnega labirinta njegovega trpljenja tja v svetle sfere srečnejšega življenja, toliko časa mu govoriš iz srca, toliko časa najdejo tvoje besede morda ravno v srcu neorganiziranega rudarja najživahnejši odmev. Kakor hitro pa prideš in pokažeš temu trpinu tudi sredstva in pota, po katerih si lahko pomaga, kakor hitro mu poveš, da je on in samo on tisti, ki si bo lahko pomagal do srečnejših razmer, v tistem trenutku mine tudi njegova navdušenost. Samopomoč, ki izvira iz združenih sil vseh izkoriščanih. ki jo predstavlja močna in trdna strokovna organizacija, to je edini medi-kament, ki lahko izleči bedno življenje rudarja. »Rudar, izpreglej, ozri se malo in poglej, kaj se pravzaprav okrog tebe godi, organiziraj se!“, to je tista večna pesem, ki se poje slovenskim rudarjem že leta in leta na vseh shodih in sestankih, v političnih in strokovnih listih, žal samo, da gredo ti opomini ogromni večini slovenskih rudarjev pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven. Skoraj bi rekel, da bo prišel lažje velblod skozi šivankino uho kakor pa indiferentni slovenski rudar v strokovno organizacijo. Marsika-kega agitatorja se morata v tem boju polotiti resignacija in malodušnost. Ne zategadelj, ker se je morda moral prepričati o brezplodnosti organiziranega boja za zboljšanje razmer, ker je morda prišel do spoznanja, da so zaman vse žrtve, ki jih zahteva ta boj, ne. Slej ko prej je slehern trezen človek prepričan, da je moč proletarijata tako silna, da se je treba delavstvu te moči samo zavedati, pa bi se ji moral klanjati ves svet. Malodušnost agitatorja ne povzroča morda spoznanje o brezuspeš-nosti sredstev, ki so nam na razpolago, spoznanje, da si delavstvo ne more več pomagati, pač pa to žalostno in bridko spoznanje, da si ta masa izkoriščanih sužnjev sploh noče pomagati. Nobenega treznega človeka ne more biti, ki bi se upal trditi, da je življenje rudarja, zlasti pa slovenskega rudarja dostojno bitja, ustvarjenega baje po božji podobi, ravno tako ne more biti pod božjim solncem stvora, ki nosi v svojih prsih človeško čuteče srce, ki ne bi bil iz dna svoje duše prepričan, da je življenje rudarja potrebno korenite izpremembe, ako naj to življenje sploh še ostane življenje človeka. Ali kako naj se doseže le najmanjši priboljšek, ako rudar sam po vsej sili hoče, da še nadalje trpi in zmrzuje? Kako naj bo mogoč le najmanjši uspeh, ako je pa ogromna večina tega delavstva topa in brezbrižna, absolutno gluha za najbolj prepričevalne dokaze in absolutno slepa za svoje lastne koristi ? Agitatorju z najtrdnejšimi živci bi moral vzpričo teh žalostnih izkušenj že davno upasti vsak pogum, ako bi ne znal računati z dejanskimi razmerami, ako predvsem ne bi vedel, da je pri agitatoričnem delu, zlasti med flegmatično maso slovenskega delavstva treba naravnost nadčloveške potrpežljivosti, potrpežljivosti in zopet potrpežljivosti. Ako najdemo tam v cestnem blatu ležati človeka, potem bomo šli in ga bomo skušali dvigniti iz tega blata. Čim bomo pa uvideli, da je zaman ves naš trud, da se nesrečnež celo sovražno protivi, da bi ga rešili iz blata, kaj bomo potem storili ? Pustili ga bomo pri miru in šli bomo mirno svojo pot dalje. In edino umestno bi bilo to, kajti kdor si predvsem sam noče pomagati ali pa celo tuji pomoči nasprotuje, temu se pač pri najboljši volji pomagati ne da. Tudi masa slovenskega rudniškega delavstva se nahaja v blatu materielne in duševne bede. In če sedaj kdorkoli pride in skuša to bedno rajo združiti, organizirati v boju proti izkoriščanju, pa se inora na vse zadnje prepričati, da so vsa prigovarjanja, da so vsa prizadevanja, spraviti to rnaso v pravi tir, čisto navaden bob ob steno, kako naj bo potem takemu človeku pri srcu? Ali ga ne bi obšla skušnjava, da bi vrgel puško v koruzo ter glasno zaklical: »Pustimo to ljudstvo pri miru, saj to ljudstvo je samo sebi nehvaležno, to delavstvo pri vsej sili hoče, da še nadalje telesno in duševno strada in zmrzuje". Edino kar organizatorja v tem boju še tolaži in bodri, to je zvestoba organiziranih tovarišev, ki trpe ravno tako, ki so pa od začetka pa do danes zvesti člani strokovne organizacije, in to je ravno tembolj žalostno, da morajo te poštene in požrtvovalne duše trpeti z onimi brezbrižnimi vred, ki so vsled svoje brezbrižnosti ravno najbolj krivi na tem, da so danes razmere slovenskega rudarja še ztniraj take, kakršne so. In zvestoba teh ljudi zahteva, da se indiferentizmu med delavstvom napove brezobziren boj, interesi organiziranih tovarišev, živi interesi vseh delavcev zahtevajo, da pride masa brezbrižnežev vendar enkrat do svojega spoznanja. Prejkoslej moramo to maso opozarjati na njeno korist, jo moramo neprestano opominjati na to, da je njena edina rešitev v združitvi. Močna in trdna strokovna organizacija, to bodi slej ko prej naša parola. Pa ne samo interes, naravnost moralna dolžnost veže neorganiziranega rudarja, da se organizira. Kajti karkoli se je kdaj doseglo, se je doseglo s pomočjo organizacij. Ako se torej delavec ne brani souživati na tistih sadovih, ki jih rodi boj njegovih organiziranih so-tovarišev, potem se tridi ne sme braniti, da ta boj gmotno podpira. Kdor se pa priboljškov, ki jih kadarkoli dosežejo njegovi organizirani tovariši ne brani, pač pa se brani pridružiti se skupni bojni organizaciji, ali pa organiziranim meče morda celo polena pod noge, da ta zagreši grdo nekolegijalnost, naravnost umazanost do svojih organiziranih tovarišev in tak človek zares ni vreden, da nosi delavsko ime. Torej je tudi vprašanje časti za slehernega delavca, da se pridruži organizirani armadi. S posebnim povdarkom pa moramo nagla-šati nujno potrebo močne strokovne organizacije v sedanjih časih neznosne draginje. Statistika nam pravi, da je draginja živil v zadnjih desetih letih narasla za 50 odstotkov, dočim so delavske plače narasle povprečno samo za 20 odstotkov, tako da je danes delavstvo za 30 odstotkov na slabšem nego pred 10 leti. Resnica je torej, da je danes delavstvo četudi v denarju dobiva morda isto ali pa celo boljšo plačo, de facto slabše plačano nego pred desetimi leti in to iz enostavnega razloga, ker je denar v tem desetletju ravno vsled draginje izgubil polovico svoje veljave. Socialno-demokratična stranka je edina, ki se res bori proti draginji, temu izrodku kapitalistične družbe, ki se pa v raznih državah, kakor n. pr. v Avstriji še umetno pospešuje. Ali ta boj ne more imeti zaželjenega uspeha, ako ga z vso močjo ne podpira delavstvo samo s svojimi organizacijami. Ako se vlada oprta na kapitalistične stranke, na vso moč brani, da bi kaj resnega ukrenila proti draginji, potem naj seže delavstvo po samopomoči in kratkomalo zahteva boljše plače. Tiste kategorije delavcev, ki so najbolj organizirane, so se tudi že podale na to pot. Avstrijski železničarji zahtevajo zboljšanje svojega gmotnega položaja. Vlada se je prvotno upirala z vsemi mogočimi izgovori. Ali čim so ji železničarji zagrozili z generalnim štrajkom, ako ne izpolni svojih že davno danih obljub, v tistem trenutku je zlezla vlada pod klop. In pred par dnevi smo že čitali v časopisih izjavo vlade, v kateri železničarjem jasno in striktno obljubi, da hoče v najkrajšem času ugoditi njihovim zahtevam. Vlada se je ustrašila generalnega štrajka, ker le predobro pozna silno moč železničarske strokovne organizacije in je vedela, da bi bila v slučaju boja poraženi del ona. Zato je kapitulirala pred organiziranimi železničarji raje, kakor da bi se spustila ž njimi v boj. — Naj pa slovenski rudarji poskusijo zahtevati boljše plače in naj eventuelno zagrozijo z generalni štrajkom. Rudniški podjetniki bi se jim v obraz smejali, ker dobro vedo, da so slovenski rudarji neorganizirani, kakor so danes, sploh nesposobni za vsak resnejši boj. — Izdali smo v ta namen poseben letak, da rudarje opozorimo na važnost sedanje situacije. Ob dvanajsti uri vatn kličemo, da se streznite in otresete svoje brezbrižnosti ter se pridružite vsi do zadnjega naši strokovni organizaciji. Mi nimamo sredstev, da bi mogii rudarje prisiliti v organizacijo, tudi se ne bi hoteli posluževati teh sredstev, kakor to delajo podjetniške organizacije, ki so pripravljene tudi mučiti slehernega delodajalca, ki se noče ukloniti njihovemu diktatu. Edino sredstvo, s katerim tozadevno razpolagamo, je poštena in odkritosrčna beseda. Mi apeliramo na vest, na čast, na delavsko dostojanstvo slovenskih rudarjev da naj se vendar ob dvanajsti uri zavedo svojih dolžnosti, svojih interesov. Sam sebi in svojim otrokom je sleherni rudar dolžan, da stopi v vrste organizranega proletarijata, da na ta način ustvari kdaj za svoje otroke boljše življenje, kakor ga živi sedaj on. Rudarji! Stopite vsi do zadnjega k strokovni organizaciji. Na ta način boste najboljše odgovorili na vprašanje: »Kako si bomo slovenski rudarji zboljšali svoj gmotni položaj ?“ Tudi sodrug Čobal je brezobzirno bičal indifirentizem rudarjev, ki je njihov najnevarnejši sovražnik. Od dne do dne naraščajo cene našim življenskim potrebščinam. Karteli so danes gospodarji trga in brezobzirno diktirajo cene blagu. Ali tudi delavec ima nekoliko blaga, ki ga prodaja, in to blago je njegova d e 1 o v ii a moč. In ako podjetniki danes podražujejo vse, potem naj tudi delavec svojo delovno moč d r a ž j e p r o d a. To pa mu bo mogoče satno s pomočjo močne strokovne organizacije. Ko je sodrug Čobal izpregovoril še par besed za našo zadružno organizacijo, je predsednik sodrug Repovš zaključil shod. — Na vas, zaupniki je sedaj, da bo shod rodil tudi primeren sad. Vsak zaupnik, vsak organiziran rudar naj smatra za svojo dolžnost, da pridobi vsaj enega novega člana. Samo, če se bo v tem smislu ziste-matično delalo, bo upati kakih uspehov. Rudarske plače v letu 1909. Rudniki za rjavi premog. Poročali smo že v produkcijskih razmerah v avstrijskih rudnikih rjavega premoga 1. 1909. V naslednjemu prinašamo še pregled o plačilnih razmerah. Opomniti pa hočemo že naprej, da so se zopet umaknila zvišanja, ki so se dala leta 1908 v nekaterih revirjih. To je zopet nov dokaz, da morajo rudarji vsako krizo plačati s slabimi plačami. (Glej tabelo spodaj.) Da se je izkopalo mnogo manje rjavega, premoga, se kaže tudi v izvozu premoga. Leta 1909 se je izvozilo v vsej Avstriji za 3 392.687 metrskih stotov manj, kakor prejšnje leto. Samo na Češkem se je izvozilo za 2 956.192 meterskih stotov manj v inozemstvo. Leta 1909 se je izvozilo iz vse Avstrije za 54 640 meterskih stotov rjavega premoga matije,^ kakor v prejšnjem letu, pri čemer je izvoz iz Češke sploh popolnoma odpadel. Na Češkem, kjer so se rudarske plače precej poslabšale, znaša ustvarjena vrednost povprečno za 45 kron na leto manje, kakor v prejšnjem letu na delavca. Vendar pa se je premog na Češkem podražil za 005 vinarjev pri meterskem stotu. Na Gorenjem Avstrijskem, kjer so se kategoriji »drugi odrasli jamski delavci" in mladinskim delavcem plače nekoliko zvišale, zato se pa vsem drugim kategorijam močno poslabšale, pride na delavca za 133 K več ustvarjene vrednosti, kakor v prejšnjem letu; cena premoga pa je narastla za 997 vinarjev pri meterskem stotu. Na Štajerskem je znašala vrednost izkopanega premoga pri enem delavcu za 54 K več, kakor v prejšnjem letu; cena premogu je narasla za 4-19 vinarjev. In vendar so se skoro vsem kategorijam plače občutno poslabšale; samo kategorija drugih odraslih jamskih delavcev v okrožju Gradec je zaslužila na leto povprečno 3 krone 27 vinarjev. V okraju Ljubno (Leoben) pa je ista kategorija zaslužila na leto povprečno za 56 kron 68 vinarjev Okrožni rudarski urad ali dežela Število zaposlenih delavcev Koliko šihtov pride na delavca Koliko se je odtrgalo enemu delavcu od plače Povprečni letni čisti zaslužek delavca v letu 1909 Več, oz. manj v primeri s prejšnjim letom Povprečni čisti šihtni zaslužek za delavca v letu 1909 Razlika z ozirom na prejšnje leto 1908 kron kron kron kron kron Kopači in vozniki. Toplice-Mostec-Koniotau................... Falkenau-EIbogen.......................... Drugi rjavi rudniki na Češkem, Moravskem, Šleskem . . Gorenja Avstrija.......................... Okrožni rudarski urad Ljubno . . . Okrožni rudarski urad Gradec . . Okrožni rudarski urad Celje-Ljubljana . Druge alpske dežele....................... Istra-Dalmacija........................... Galicija............................... 13795 273 6299 1329 87 — 31-78 4-87 • - 0 07 3755 277 53-37 118597 — 10-44 4-28 + 0 01 618 256 4702 741-64 - 18-82 2 89 + 0-02 897 272 66-45 1056-70 - 44-86 3-89 — 0 05 3282 300 86 05 1117-69 — 86 01 3-72 — 0 15 2801 273 70-43 935-48 — 37 13 3-42 — 0 05 4107 292 70-45 923-14 — 19 42 3 16 — 0 02 810 279 70-31 968-72 + 47-48 3-47 + 0-26 1249 283 6906 76603 + 30-93 271 + 013 163 241 65-60 556 55 — 42-31 2-32 — 0-58 Drugi odrasli jamski delavci. Toplice-Mostec-Komotau.................... Falkenau-EIbogen.......................... Drugi rjavi rudniki na Češkem, Moravskem, Šleskem. . . Gorenja Avstrija.......................... Okrožni rudarski urad Ljubno . . . Okrožni rudarski urad Gradec . . . Okrožni rudarski urad Celje-Ljubljana . Druge alpske dežele....................... Istra-Dalmacija........................... Galicija.................................. Odrasli zunanji delavci. Toplice-Mostec-Komotau................. Falkenau-EIbogen................. Ostali rjavi rudniki na Češkem, Moravskem, Šleskem . . Gorenja Avstrija....................... Okrožni rudarski urad Ljubno . . Okrožni rudarski urad Gradec . . Okrožni rudarski urad Celje-Ljubjana Druge alpske dežele.................... Istra-Dalmacija........................ Galicija............................... Toplice-Mostec-Komotau.................... Falkenau-EIbogen.......................... Ostali rjavi rudniki na Češkem, Moravskem, Šleskem. . . Gorenja Avstrija.......................... Okrožni rudarski urad Ljubno . . . Okrožni rudarski urad Gradec . . . Okrožni rudarski urad Celje-Ljubljana . Druge alpske dežele....................... Istra-Dalmacija........................... Galicija.................................. Delavke. Toplice-Mostec-Komotau.................... Falkenau-EIbogen....................... Ostali rjavi rudniki na Češkem, Moravskem, Šleskem . . . Gorenja Avstrija........................... Okrožni rudarski urad Ljubno . . . Okrožni rudarski urad Gradec . . Okrožni rudarski urad Celje-Ljubljana Druge alpske dežele....................... Galicija............................... 5624 291 41-43 1017 92 — 30-38 3-50 - 0-01 971 291 42-46 936-44 — 9-22 3-22 — 0-01 24 317 46-46 729-04 + 1700 2-30 + 0-04 94 270 66-87 950-89 + 28 41 3-53 + 0-14 141 308 47-60 1127-98 -56 68 3-66 — 002 93 306 51-37 784-02 + 3-27 2-56 184 311 74-40 958 86 + 35 87 309 + 0-17 52 300 45"64 88925 + 50 40 2-87 + 0-13 17 298 5r79 664-86 + 48 86 2-23 + 0-13 12 257 39"51 380-89 + 23-35 1-48 - 1-08 8085 304 45 13 1126-33 + 6-37 3-70 + 0-05 2013 296 4535 954-34 — 34-29 3-23 - 0 09 156 293 36-71 687-65 + 8-82 2-35 + 007 418 287 53-63 761-55 - 16-93 2 66 + 0 01 1158 328 44-96 113417 - 45-01 346 - 0-09 836 283 43-96 805-26 — 9-52 284 - 001 1579 302 52-30 805-30 + 17-77 267 - 0 10 265 290 44 30 873-45 + 49-32 302 - 014 426 331 46 08 792 70 + 66-00 2-40 - 011 70 271 1809 454-29 — 48 48 1-68 - 0 35 Mladinski dela v ci. 328 280 21-59 529-33 - 27-21 1-89 - 0-06 226 283 22-75 554-38 — 28-47 1-96 - 0-04 18 274 15-63 358 22 — 21-86 1-27 - 0 05 96 292 27-76 487-61 + 17 53 1-67 4- 3-35 161 287 25-60 411-44 — 35 86 1-43 - 0 09 76 280 26-96 532 28 - 26-55 1-90 - 0-02 223 289 39-38 430-76 - 18 66 1-49 ' - 0-06 ■ 23 281 15-54 472-61 — 26-94 1 68 - 0-11 99 216 3182 417-75 - 67-01 1 93 - 0-07 1 268 33- 347 - — 1-29 — 1058 273 27-35 485-77 - 2-27 1-78 197 287 17-52 474-36 + 5-44 1-65 + 001 7 256 18-48 336 13 — 33-95 1-31 — o-oi 113 269 26 72 411-85 - 36 96 1-53 + 0-02 344 292 16-55 417-48 - 5 57 1 43 + 0 01 247 276 18-30 379-57 - 15-46 1-38 - 003 531 280 25-15 430-32 + 11 43 1-54 + 0-03 71 263 13-63 39807 + 15-83 1-51 + 0-10 — matije na delavca kakor v prejšnjem letu. Na Koroškem je znašala nadvrednost pri enem delavcu na leto povprečno v primeri s prejšnjim letom 41 kron, na Tirolskem 185 kron, na Vorarlberškem 27 kron, na Kranjskem 137 kron, v Dalmaciji 212 kron. Cene premogu so se povečale pri meterskem stotu na Kranjskem za 3 krone 11 vinarjev, na Koroškem za 1 krono 85 vinarjev', na Tirolskem za 3 krone 47 vinarjev, v Dalmaciji na 19 vinarjev, v Galiciji za 24 kron 87 vinarjev. _________ Avstrijska premogokopna industrija in delavci. Več razlogov je, ki nas silijo, da izprego-vorimo par besed o avstrijski premogokopni produkciji in kupčiji. Prvič je premog najvažnejši snov slehrne industrije, drugič igra premog važno vlogo pri nasprotovanju podjetnikov večjim delavskim plačam; tretjič so nam premogovniški kapitalisti jasen zgled, kako se uganja od podjetniške strani socialna in gospodarska politika; in četrtič se pokaže tu avstrijska vlada v vsej odvisnosti od kapitala. Medtem ko se v Nemčiji trudijo, da bi se na vsak način preprečil uvoz avstrijskega premoga z visokimi železniškimi tarifi, se v Avstriji drže roke mirno križem. V Nemčiji se hoče omogočiti z neverjetno nizkimi tarifi uspešna konkurenca gorenje-šlezkemu premogu s češkim. Na ta način hočejo pomagati tudi bavarske železnice domačemu premogu do zmage nad češkim. Pot iz Gorenje Šlezije na Bavarsko je petkrat tako velika kakor iz Češke, zato je naravno tudi češki premog doslej mnogo cenejši kakor šlezki, ker šlezke podjetnike mnogo stane vožnja. Koliko cenejši je češki premog, se najjasneje razvidi iz statistike konsuma. Samo v tistem delu Bavarske, ki leži severno od Donave, se je porabilo 43 do 46 odstotkov češkega premoga od vse porabe, v južnem delu pa 23 do 25 odstotkov, če prav je pot do tje še enkrat tako dolga. Bavarski industrijci gotovo znajo računati in ne kupijo brez razloga češkega premo a. Kupovali pa bi ga še bolj, ako bi si češki rudniški posestniki in kupčevalci sami ne pokvarili kupčije s svojo kratkovidno gospodarsko politiko, pri čemer jim pomagajo še avstrijske železniške uprave; za svoje napake pa hočejo delati odgovorne rudarje. Toda ne samo rudarji, ampak tudi ostali delavci trpe škodo, ker hočejo podjetniki na njih hrbtih izvojevati konkurenčni boj z mogočno porensko rudniško zgodo. In avstrijski podjetniki z zvezo industrijcev modro molče in gledajo brez protesta umazane namene čeških kakor tudi moravsko-šleskih premogokopnih milionarjev, pri tem pa še govore, da podražujejo produkcijo — nezadovoljni delavci (gleji* Gautschev govor v mesni debati), ker štejejo delavske plače k produkcijskim stroškom. Zategadelj je zelo primerno, ako si ogledamo pobliže produkcijo in kupčijo premoga; pokazati hočemo tudi, kak vpliv ima premogovniška industrija na socialno politiko podjetnikov. * Kljub vsem poskusom, da bi se kurilo s surovim oljem, in kjub silnemu razširjanju električne sile ima premog še vedno svojo staro veljavo za industrijo. Da, uporaba premoga celo še narašča od dne do dne in ima čemdalje večji pomen, tako da se prorokuje samo tistim državam industrijska bodočnost, ki imajo velike premogovnike. Kako je s to stvarjo v Avstriji, hočemo pokazati v naslednjih vrsticah. § Predvsem hočemo navesti nekaj podatkov statistike osrednjega društva rudniških posestnikov Avstrije, kateremu je pripadalo v minulem letu 128 obratov s 128 000 delavci, katerim se je izplačalo 134 88 milijonov kron. Največja plačilna vsota je v kamenitem rudniku v Witkowitzah z 9 6 milijoni kron za 8479 delavcev, potem sledi severna železnica 38 49 milijoni kron za 8352 delavcev. Alpska montanska družba ima v Leoben-skem revirju 6858 delavcev s 7 85 milijoni kron v okrožju Moravska-Ostrava 867 d lavcev z 092 milijoni kron, v okrožju Gradec 424 delavcev z 042 milijoni kron in v celovškem okrožju 300 delavcev z 03 milijoni kron. Družba v Mostecu ima v Mostecu in v Toplicah 7400 delavcev z 8 8 milijonov kron, rudniška in topilniško družba brez »Marija Ane" 4787 delavcev s 4 89 milijoni, k temu pride „Marija Ana" z 2647 delavci in 3 23 milijoni kron plače; zahodno češko rudniško društvo v Miesu in Kutni gori 5700 delavcev s 58 milijoni kron plače; trboveljska pre-mogokopna družba v Celju in Ljubljani 5500 delavcev s 56 milijoni kron. Nadalje ima grof Larisch v revirjn Moravska-Ostrava 5160 delavcev s 51 milijoni kron, kameniti rudnik Orlan-Lazy 3099 delavcev s 49 milijoni kron; rudniki Bruch v Mostecu in Toplicah 4800 delavcev s 58 milijoni kron; grof Wilzcek v Moravski Ostravi 3615 delavcev s 403 milijoni; državna železniška družba Brandeislu in Kladnu 3400 delavcem s 3 4 milijoni kron; družba v Rožicah 2450 delavcev z 2 milijoni kron; končno Wolfsegg-Traunthal 1734 delavcev z 135 milijoni kron plače. Poleg teh velikihobratov pa je še mnogo manjših, iz česar se da sklepati, da koncentracija obratov še ni zelo napredovala v Avstriji. V letih 1884 do 1909 se je zvišalo uvažanje kamenitega premoga za 335 premoga, medtem ko se je zvišalo izvažanje rjavega premoga samo za 135 odstotkov. Kupčijska vrednost uva-. žanja premoga je znašala v letu 1909 187-4 milijonov kron proti 247 milijonov kron v letu 1884. Kupčijska vrednost izvoženega rjavega premoga pa 1057 milijonov kron proti 36 9 milijonov kron. ______ (Dalje). Končana stavka in blamaža slovenskih klerikalcev. Pred dvemi tedni je v Gradcu končala stavka mizarjev, ki je trajala 14 tednov. Boj je bil hud tembolj, kei se v tem boju ni šlo za kake nove materialne zahteve mizarskih pomočnikov, temveč je imel boj načelen značaj. Zveza mizarskih mojstrov, ki je lansko leto bila z zvezo avstrijskih lesnih delavcev, oziroma z njeno graško podružnico lansko leto sklenila delovno pogodbo je po preteku enotedenske stavke namenoma vzkratila podpis pogodbe. Več mizarskih mojstrov se ni ravnalo po pogodbi. Pritožbe od strani strokovne organizacije proti tistim mizarskim mojstrom, ki so kršili to pogodbo, je zveza mizarskih mojstrov metala kratkomalo v koš, ker ji je krščansko socialna organizacija lesnih delavcev bila obljubila in zagotovila, da v slučaju stavke padejo takozvani krščanski delavci svojim, v prosti organizaciji organiziranim tovarišem v hrbet. Načelnik krščansko - socialne stavkokazne organizacije pa je skušal z lažnjivimi inserati po meščanskih listih prenapolniti delovni trg. Da bi ta cilj dosegel, se je poslužil laži, da se plačuje mizarskim pomočnikom v Gradcu po 64 vinarjev na uro, dasi se ni nikoli toliko plačalo in se tudi sedaj ne plača. In to izdajalsko počet je na korist nemško -nacionalnih graških mojstrov je z vsemi močmi podpirala tudi klerikalna »Jugoslovanska strokovna zveza", ki je menda sploh samo v ta namen ustanovljena, da podpira različne lumparije. To početje krščanskih junakov, ki je imelo po priznanju nekaterih mizarskih mojstrov samo ta namen, da razbije organizacijo lesnih delavcev, je po pravici razburilo in razdražilo v prosti organizaciji organizirane delavce. Povrhu pa so nekateri krščansko-socialni pomočniki organizirane delavce še pri vsaki priliki izzivali in provocirali. Zlasti se je to dogajalo v delavnici nekega Bla-hovskega. To izzivanje je povzročilo, da je 35 mizarskih pomočnikov pri imenovanem mojstru zahtevalo knjižice. Sedaj se je zdel zvezi mizarskih mojstrov čas ugoden, da odkrito nastopi proti organizaciji lesnih delavcev. Vsi pri Bla-hovskemu pravilno izstopivši pomočniki so bili v nekem strogo zaupnem pisanju postavljeni na črno listo, da bi nikjer ne mogli dobiti dela. Hoteli so jih izstradati, da bi se morali izpokor-jeni zopet vrniti na delo k Blahovskemu. To je organizaciji pomočnikov naravno naložilo dolžnost, da se je zavzela za izprte delavce. Proglasila se je solidarnostna stavka, da bi se zveza mizarskih delodajalcev prisilila, da bi opustila črno listo. Zveza je hotela sedaj delavsko organizacijo na vsak način razbiti. Krščansko socialni delavci so ji priskočili verno na pomoč, da bi z združenimi silami premagali stavkujoče delavce. In da pri takih lopovščinah slovenski klerikalci ne smejo manjkati, to se seveda po sebi razume. Katoliški »Slove-nec" se ni sramoval — pa čut sramote je tem katoliškim lumpom menda itak neznan — delatiza vse prej nego za krščanske graške mizarske mojstre kar javno reklamo. Priobčil je par člankov, v katerih je slovenske mizarske delavce kar odkrito vabil v Gradec, da bi tamkaj opravljali sramotni posel izdajalskih stavkokazov. In to gadno lopovščino nizivajo ti degenerirani faloti potem še »pošteno krščansko stvar!" . .. Večjih farizejev in oskrunjevalcev vzvišenih Kristusovih naukov res ni pod božjim solncem od naših klerikalcev. Vsekakor se taka »poštena krščanska stvar" tem ljudem ne rentira baš slabo. Opravičeno je človek lahko radoveden, koliko so po-maziljeni in nepomaziljeni katoliški gospodje to pot zaslužili za svojo umazano roboto .. . No, pa vse to gadno početje nemških krščanskih social-cev in slovenskih klerikalcev ni pomagalo nič. Boj graških mizarskih pomočnikov je bil sicer nad vse hud, trajal je celih 14 tednov. Ali zato je sedaj končan z lepo zmago. Po posredovanju namestnika grofa Clarya in nekaterih drugih faktorjev sta se zveza mizarskih mojstrov in organizacija lesnih delavcev pobotali. In ker si sedaj »Slovenec" v svojci onemogli jezi ne more drugače pomagati, nego da direktno zakrivlja dejstva, bodi konštatirano, da so zahteve v prosti organizaciji organiziranih graških mizarskih pomočnikov prišle do popolne veljave. To je resnica, ki je vsekakor klerikalnim zaplotnikom skrajno neljuba. »Slovenec" škodoželjno pripominja, da je stal ta boj organizacijo lesnih delavcev 80.000 kron. Ako je to res, potem to le dokazuje, da se naše organizacije zavedajo svojega namena in da se ne strašijo nikakršnih žrtev, če se gre braniti korist in čast organiziranih delavcev. In tako »Slovenec" našim organizacijam izreka nehote le priznanje. Seveda ga to nikakor nebo motilo, da bo pri prvi priliki zopet trdil, da pobašejo organizacijske prispevke samo delavski voditelji. Kajti tudi v obrekovanju bomo pri teh katoliških glumcih zaman iskali doslednosti. Ta slučaj smo nalašč obširneje popisali, ker so se v to stavko ravno naši klerikalci s tako silo zaganjali. Naj spoznajo delavci do dna te podle duše, ki se liki pocestnim vlačugam mečejo za tistim, ki jih baš boljše plača. Tudi samega hudiča bi ti krščanski licemerci proslavljali če bi jim peklenski poglavar lahko postregel s kakšnim časnikarskim fondom ... V interesu dobre stvari je, da ne opustimo nobene prilike, da te hinavce pred delavci brezobzirno razkrinkamo. Na drugi strani pa naj bosta boj in zmaga naših graških sodrugov slovenskim rudarjem za zgled kaj pramore močna in trdna strokovna organizacija, zlasti pa polna bojna blagajna. Vse zavratne intrige niso nič pomagale, zmagali so, ker močna strokovna organizacija mora zmagati. Rudarji! Vzemimo si ta zgled k srcu in stopimo tudi mi do zadnjega v našo organizacijo! Dopisi. d Gibanje rudarjev v Idriji. Kakor povsod, tako so tudi pri nas nastali resni časi za življenski obstoj delavstva. Vsi najpotrebnejši življenski predmeti, ki jih delovni človek najbolj potrebuje so se za 50 odstotkov in še več podražili. Delavčeve plače pa so od leta 1907. ostale iste, ali po so še slabše. Zaradi tega sta se delavstvo c. kr. eraričnega rudnika v Idriji in mestni za-stop pod vodstvom sedanjega župana sodruga S'rausa vzela v draginjskem vprašanju skupaj, da skušata pridobiti idrijskemu delavstvu vsaj za prvo silo nekaj draginjskih doklad. Resolucijo, ki jo je delavstvo enoglasno sprejelo na shodu dne 17. septembra t. 1. je odobiil na predlog župana v svoji seji 20. septembra tudi mestni zastop, izvolil tozadevno deputacijo, ki je takoj svoje korake storila pri c. kr. rudniškem predstojniku g. Billeku, ki je obljubil, da bo prošnjo podpiral Deputacija mu je predložila tudi cenik najpotrebnejših živil, ki n3j bo merilo zboljšanju plač. Resolucija se glasi: Javni ljudski shod vršeč se dne 17. septembra v pivarni pri »Črnem orlu" prosi slavno c. kr. rudniško direkcijo z ozirom na neprestano naraščujoče cene moke, sladkorja, kave, fižola, krompirja in sploh vseh živil, ki jih delavski človek najnujnejše potrebuje, podeli delavstvu c. kr. eraričnega rudnika v Idriji za čas take draginje kot je sedaj, stalno draginjsko doklado, in sicer za oženjene delavce pri rudniku po 20 K za samske po 12 K Ta draginjska doklada naj se začne pri c. kr. rudniški blagajni izplačevati že meseca oktobra 1911. Zbrano delavstvo prosi kolikor možno hitre rešitve. Po shodu 17. septembra se je vršil tudi obhod po mestu, ki pa je bil prepovedan. Državno pravdništvo zasleduje tri osebe, ki so se udeležile obhoda, med njimi tudi sodr. Antona Kristana, ki je bil poročevalec tega shoda. Ljudi se lahko zasleduje, draginja pa s tem ne zgine in delavstvo tudi ne bo mirovalo. d Trbovlje. Trboveljski premogokopni družbi primanjkuje za naš rudnik delavcev, kar ni prav nič čudnega. Kajti razmere pri našem rudniku so res take, da si pač noben delavec ne šteje v posebno srečo, ako dela v tej zanemarjeni jami. Gospodje so ošabni, da sega njih prevzetnost do neba, delavce priganjajo kakor sužnje. Plače pa so tako neznatne, da delavec ob sedanji draginji res ne more ničesar drugega kakor stradati. Ali premog tudi ne more kar sam iz podzemlja, dasi bi bilo to gospodom nadvse povolji. Ker pa je treba za premog delavcev, delavci pa se iz popolnoma umljivih razlogov ogibljejo trboveljskega rudnika, zato hoče zvabiti trboveljska premogo-kopna družba na lokav način delavce v svoj razdrapani rudnik. Razposlala je namreč agente, ki romajo po savinjski in dravski dolini, okoli Maribora in Ptuja pa pripovedujejo ljudem, kak raj in kaka obljubljena dežela medu in mleka je trboveljski rudnik. Po sedem do osem kron bodete služili na dan, tako oznanjajo agenti trboveljske premogokopne družbe. Opozarjamo, da so vse govorice o dobrih razmerah v trboveljskem rudniku čisto navadna laž. Plače so zanikarne, da ni možno z njimi živeti. Jame so v ognju in v blatu, nesreče so na dnevnem redu. Vsakdo naj si dobro premisli, preden bo verjel agentovim besedam, da se ne bo prepozno kesal! d Pesje pri Velenju. Pri nas se rudarji v zadnjem času nekaj gibljejo. Organizacija napreduje in ljudje se zanimajo za stvari, ki se godijo po svetu. V nedeljo smo imeli tudi dobro obiskan shod proti draginji, na katerem je govoril sodrug Kocmur. Mnogim so se odprle oči in so obljubili, da se bodo organizirali. Seveda morajo ostati tudi mož-beseda, ker sami shodi nič ne pomagajo. Znamenje, da napredujemo je tudi, da smo si ustanovili lastno godbo, katero prav požrtvovalno vežbata sodruga Mladi n in Berložnik. Inštrumente so si nabavili sodrugi na svoje stroške, kar je vsega priznanja vredno. Prihodnji prvi majnik upamo že javno nastopiti. „Zarja“ nam močno ugaja.v včasih štejemo kar minute, kdaj jo dobimo. Ce bo šlo tako naprej, bomo imeli pri nas kmalu lepo število naročnikov. Mi bomo storili vse, da se list kolikor mogoče razširi. Sodruge pa prosimo, naj pridno v list pišejo, da bodo tudi drugod vedeli, kako se godi pri nas in da ga bodo tukajšnji naročniki še z večjim veseljem brali. d Lese. Društveni lokal se nahaja odslej v gostilni gosp. Luka Siritza. d Fohnsdorf. (O alpski montanski družbi.) Kako ravna alpska montanska družba s svojimi delavci, hočemo povedati v naslednjih vrsticah. Nekaj mesecev sem se v jami nedeljsko delo ne plačuje več s poldrugim gosposkim šihtom, ampak z akordom. Uradniki delajo to seveda iz same čiste ljubezni in skrbi do delavstva, tako so namreč sami dejali, ko so proti temu delegati in posamezni delavci protestirali. Poleg tega so se vsi uradniki zavezali s častno besedo, da bode na plačilnem listku natanko označen nedeljski šiht obenem z zaslužkom. Delavci že takoj od začetka niso nič kaj zaupali tem obetom in zdaj se je izkazalo, da so imeli popolnoma prav. Vsa pre-naredba delavcem prav nič ne koristi, pač pa škoduje in uradniki niso držali obljube; kajti na plačilnih listkih ni nikake podrobne označbe, ki bi delavcem dala na znanje, koliko so zaslužili na nedeljskem oziroma na iz>'enedeljskem šihtu, ali se je računila polovica gosposke plače k nedeljskemu šihtu ali so se zaračunali drugi nedeljski šihti. Kratkomalo, na nekaterih plačilnih listkih je stal samo zaslužek in drugega nič, razen odbitkov, pri drugih zopet število šihtov in velikost zaslužka, toda samo v najredkejših slučajih so bili označeni natančnejši podatki na plačilnem listku. Obljube uradnikov so samo prazne pene. Uradniki se drže tega pravila: Obljubiti, a ne izpolniti. Njih akademična čast se na delavce prav nič ne ozira. Ti so sužnji in nimajo druge pravice, kakor da trdo delajo in garajo, da gospodje dobe mnogo premij. Pri sedanjem odplačevanju je prišlo na stotine delavcev k obratnim vodjem, da bi reklamirali plače in dobili razjasnjenje o zaslužku. Toda v največ slučajih niso vedeli dati uradniki nobene razjasnitve o podrobnem zaslužku. Pred nami leži plačilni listek, ki je na hrbtni strani od obratnega vodje potrjen in ima kljub temu napako v računu. Obratni vodja Sembol ni vedel delavcu, ki se je pritožil, nič drugega povedati, kakor da je stvar vseeno v redu. S tem je delavec opravil. Še ne-sramneje pa je, da uradnik okence kratkomalo zapre in niti ne posluša delavca, ki se je prišel pritožit. Ko je minuli mescc v rovu Wodzicky izbruhnil ogenj in so morali nekateri oddelki delati v strahoviti vročini, tedaj se je hotel izkazati obratni vodja Sembol za usmiljenega človeka pa je obljubil delavcem po 6 K za šiht. Toda kako so bili delavci osupnjeni, ko so plačilni dan dobili v roke denar in plačilni listek in ni bilo prav nič govora o obljubljenih šestih kronah. Obratni vodja se je delavcem čisto navadno zlagal. In potem se gospoda še čudi, ako boljši delavci zapuščajo Fohnsdorf in gredo drugam iskat dela. Saj si v resnici ne moremo misliti hujših nesramnosti kakor se uganjajo v Fohns-dorfu. Neki delavec, ki je šele tekom septembra stopil v delo pri Alpini v Fohnsdorfu je dobil nekega lepega dne plačilni listek na svoje ime in na plačilnem listku je stalo, da ima še 21 vinarjev ostanka za mesec avgust. Kako je to možno vedo samo bogovi in pa uradniki Alpine. Delavec, ki še niti ni vpisan v knjigah in katastrih je naenkrat ubogi Alpini dolžan 21 vinarjev. Tako se torej postopa pri našem rudniku z delavci: nasilno, brezobzirno in naravnost žaljivo! Zapisnik zborovanja rudarske zadruge II. skup. dne 2. kimavca 1911. ob 11 uri dopoldne v dvorani Narodnega doma v Konjicah. Navzoči 63 odposlancev rudarske zadruge II. sk. Načelnik konstatira, da je zborovanje sklepčno, imenuje kot tolmača Ivan Tokana in odposlanca Martina Repovža zapisnikarjem. Dnevni red: 1. Poročilo od seje velikega odbora 10. rožnika 1911. 2. Slučajnosti ad. 1. K prvi točki prečita načelnik §§ službenega reda, pri katerih se ni prišlo do sporazuma od strani I. skup. in sicer § 10, 11, 14, 21, 22, 25, 34. Po daljšem posvetovanju odposlancev se je stavil sledeči predlog. Današnjo zborovanje II. skup. nalaga odbornikom velikega odbora II. sk. z ozirom na službeni red sledeče: vse dosedaj dognane točke, ki so se v skupni seji velikega odbora dognale se jemljejo na znanje, vendar pa odborniki II. skup. ne smejo pripustiti, da bi se brez privoljenja zborovanja II. skup. izpremenila kaka točka predloženega službenega reda od II. skup. Predlog je bil enoglasno sprejet. ad 2. Odposlanec Maidič Fl. Trbovlje predlaga, da se da enkrat za vselej K 1000 za oskrbovalne stroške šole v Trbovljah, obenem se prosi slavni rudniški urad za dovolenje, da se vzame denar od premoženja. Predlog je bil enoglasno sprejet. Današnje zborovanje izreka tudi želje, da bi premoženje II. sk. ne presegalo vsoto K 10 000 in da bi se drugo porabilo v podporo revnih. Sprejeto. — Današnje zborovanje II. skupine opozarja obadva c. kr. rudniška urada Celje in Ljubljana, naj strogo pazijo, da se nebo kršil zakon o prepovedi izvanrednih šihtov. Konferenca izreka željo, da bi se za delo v novih predorih kakor tudi pri popravilu predorov plačal gosposki šiht 4 K. Obenem opozarja današnje zborovanje Trbo-velsko premogokopno družbo, katera je že pred nekaj leti dala zagotovilo, da bode uredilo za delavce kopel j. Tudi Zagorje se pridruži k temu da bi se tudi za Kolredež kopel napravila kakor v Kisovcu; splošno pa konferenca zahteva, da se že vsled zdravstvenih ozirov pri vseh rudnikih izvedejo naprave za kopanje. Se enoglasno vzame na znanje. Potem poroča načelnik o izpremenbi § 126 za diete. Ker se nihče več k besedi ne oglasi, zaključi načelnik zborovanje. Martin Repovš m. p. zapisnikar. Franc Peterlin II. m. p. Načelnik II. skp. Listnica uredništva. Prosimo sodruge v rudarskih krajih, da bi se nas večkrat spomnili s kakim dopisom. Zlasti, če se vrši kak shod ali kaj sličnega, bi bilo umestno, da je naš list pravočasno obveščen. Posebno bi to naglašali glede Trbovelj in Idrije. Uvaževati pa treba, da je „Rudar‘ strokoven rudarski list, ki se bavi pred vsem z zadevami, spadajočimi v rudarsko stroko. — Začno pa prosimo, da se nam pošljejo dopisi pravočasno to je do vsakega ponedeljka popoldne pred zaključkom uredništva. Sodrugom v Velenju. Žal že prepozno. Sicer smo pa o tej zadevi priobčili drug dopis. Dopis iz Šoštanja pa ne spada v naš list, temveč v .Zarjo*. Zdravi! Uredništvo. Čitajte „Rudarja"! / Občno konsumno društvo v Zagorju prodaja specerijsko in manufak-turno blago po naj nižjih tržnih cenah, daje koncem vsacega leta še dividende članom, član lahko postane vsak. Vstopnina 2 kroni, delež 40 kron, ki se ga lahko plača po obrokih. [Ki Ljubljana Dunajska cesta št. 17 priporoča svojo bogato zalogo šivalnih strojev za rodbino in obrt. 3?isa,lxii stroji Vozna kolesa. Cenilci zastonj in frank«. tttt --------------^ Konsumno društvo rudarjev Hrastniku priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega in manufiikturnega blaga, kakor tu