211 Bilten Slovenske vojske SLOVENSKI POGLED NA CIVILNO-VOJAŠKO SODELOVANJE V OPERACIJAH V PODPORO MIRU: ŠTUDIJA PRIMERA SLOVENSKIH KONTINGENTOV NA KOSOVU (SIKON-A 15 IN 16 KFORJA) SLOVENIAN VIEW OF CIVIL-MILITARY COOPERATION IN PEACE SUPPORT OPERATIONS: CASE STUDY OF SLOVENIAN CONTINGENTS IN KOSOVO (SIKON 15 KAFOR AND SIKON 16 KAFOR) Janja Vuga, Bojan Gregorič Članek se dotika načina izvajanja civilno-vojaškega sodelovanja v mirovnih ope- racijah in njegovega pomena. Pri tem sva se osredotočila predvsem na slovenski model CIMIC ter njegovo posebnost, to je civilne funkcionalne strokovnjake, kar sva umestila v Natove doktrinarne usmeritve. Za empirično analizo delovanja slo- venskega CIMIC sva izdelala študijo primera delovanja prvih dveh slovenskih skupin na Kosovu, pri čemer sva opravila polstrukturirane intervjuje. Cilj članka je analizirati funkcionalno in organizacijsko delovanje slovenskega CIMIC, upošteva- joč civilne funkcionalne strokovnjake kot njegovo posebnost, ter podati glavne ugo- tovitve, pomembne za nadaljnji razvoj. Civilno-vojaško sodelovanje (CIMIC), operacije v podporo miru (OPM), civilni funkcionalni strokovnjaki (CFS), Kosovo Force (Kfor), Slovenski kontingent (SIKON). This article addresses the method of implementing civil-military cooperation in pe- acekeeping operations and its significance. We primarily focused on the Slovenian CIMIC model and its particularity, that is, civilian functional experts, placing both under NATO doctrinal policies. For the purposes of empirical analysis of the Slovenian CIMIC operation, we elaborated a case study of the two first Slovenian groups that went to Kosovo, and conducted semi-structured interviews. The purpose of the article is to analyse the functional and organisational operation of the Slovenian CIMIC, by considering civilian functional experts as its special characteristic, and to present the main findings that are important for further development. Civil-Military Cooperation (CIMIC), Peace Support Operations (PSO), civilian functional experts (FE), Kosovo Force (KFOR), Slovenian Contingent (SIKON). Povzetek Ključne besede Abstract Key words Pregledni znanstveni članek Review paper 212 Bilten Slovenske vojske 213 Bilten Slovenske vojske Uvod Slovenija se, kot del mednarodne skupnosti, že od leta 1997 aktivno vključuje v za- gotavljanje miru in stabilnosti, sprva na ožjem regionalnem območju, danes pa tudi širše. V zadnjih enajstih letih je bilo v različnih mednarodnih mirovnih in humanitarnih operacijah udeleženo veliko ljudi z različnih področij, in sicer po- licistov, veterinarjev, gasilcev, civilnih funkcionalnih strokovnjakov ter pripadni- kov SV. Vzporedno pa na območjih operacij sodelujejo tudi vladne, nevladne in druge organizacije. Pri tem se je treba zavedati, da z mirovnimi operacijami na nek način vdiramo v neodvisnost države. Lokalno prebivalstvo lahko kljub načelnemu sprejemanju mednarodnih sil, ki zagotavljajo določeno stopnjo varnosti, njihova prisotnost moti. Prav zaradi premostitve začetnega nezaupanja in morebitnega na- sprotovanja prisotnosti mednarodnih sil je civilno-vojaško sodelovanje izjemno pomembno. Z izvajanjem dejavnosti CIMIC se razvija pozitiven odnos do spre- jemanja in sodelovanja med mednarodnimi mirovnimi silami, lokalno oblastjo in prebivalstvom. Pripadniki sil tudi lažje razvijejo občutek, da so pozitivno sprejeti v lokalnem okolju, ki ceni njihove napore, s čimer se posredno ovrednoti njihov prispevek na misiji. Tako se s pomočjo civilno-vojaškega sodelovanja razvije odnos vzajemnega sodelovanja in pomoči. Mednarodne sile pomagajo lokalnemu okolju na različne načine, njihov glavni cilj pa je vzbuditi v ljudeh pozitiven odnos do vojaške misije in tako zagotoviti čim boljše razmere za delovanje. Za analizo delovanja slovenskega CIMIC sva pregledala primarne vire, in sicer Natove in nacionalne dokumente. Empirično primerjavo civilno-vojaških sodelovanj v SIKON-ih 15 in 16 Kforja sva opravila s polstrukturiranimi intervjuji obeh vodij skupin CIMIC, civilnih funkcionalnih strokovnjakinj in predstavnika Sektorja za civilno obrambo MO RS. Za pojasnjevanje nekaterih ugotovitev sva uporabila podatke iz leta 2005 in anketirala prvo generacijo kandidatov, ki se je šolala za civilne funkcionalne strokovnjake. 1 CIVILNO-VOJAŠKO SODELOVANJE – CIMIC Nato je na zasedanju v Washingtonu leta 1999 v povezavi z uspešnim izvajanjem dejavnosti v mednarodnih mirovnih misijah sprejel dokument o razvoju celovitega koncepta civilno-vojaškega sodelovanja. V vseh vrstah operacij v podporo miru je najpomembnejše ustvariti pozitiven vzajemen odnos med pripadniki mednarodnih sil in lokalno skupnostjo. Z dobrimi odnosi se postavijo temelji za uspešno izvajanje operacije in doseganje kratkoročnih ter dolgoročnih ciljev. Ena izmed glavnih nalog mednarodnih sil je, zagotoviti varno in stabilno okolje, v katerem bo mogoče ponovno doseči učinkovit državni sistem. Poleg dobrih odnosov s civilnim prebival- stvom je nujno treba začeti vzajemno sodelovati z nevladnimi in vladnimi, lokalnimi in mednarodnimi ter drugimi organizacijami, ki sodelujejo s svojim znanjem in zmo- gljivostmi pri reševanju krize. Čeprav osebje civilno-vojaškega sodelovanja ne more nadzorovati dela drugih na območju prisotnih organizacij, sta vendarle pomembnej- ša cilja doseči usklajeno izvajanje nalog in pridobiti pozitivne rezultate od huma- nitarnih ter drugih organizacij, pripadnikov misije in lokalnega prebivalstva. Tako na najnižji ravni kot tudi na višjih ravneh se lahko podvajajo dejavnosti med orga- nizacijami in med organizacijami ter predstavniki civilno-vojaškega sodelovanja. SLOVENSKI POGLED NA CIVILNO-VOJAŠKO SODELOVANJE V OPERACIJAH V PODPORO MIRU: ŠTUDIJA PRIMERA SLOVENSKIH KONTINGENTOV NA KOSOVU (SIKON-A 15 IN 16 KFORJA) Janja Vuga, Bojan Gregorič 213 Bilten Slovenske vojske To povzroča preveliko porabo materialnih in človeških virov, medtem ko so druga področja zanemarjena. 2 TEORETIČNE OPREDELITVE Civilno-vojaško sodelovanje opredeljujejo vsaj tri uradne definicije OZN, EU in Nata, ki so v osnovi precej sorodne, pa vendar se med seboj tudi razlikujejo, predvsem v natančnosti opredeljevanja razmerij med akterji. Če opredeljuje OZN civilno-voja- ško sodelovanje kot širši nabor dejavnosti vzajemnega sodelovanja različnih udele- žencev na območju misije, pri čemer izpostavlja doseganje skupnih ciljev, sta Nato in EU pri opredeljevanju ožje usmerjena. EU razume civilno-vojaško sodelovanje kot sodelovanje civilnih in vojaških udeležencev znotraj EU ter lokalnega okolja in različnih organizacij zunaj EU, pri čemer podpira nekatere cilje misije. Nato je pri opredeljevanju delovanja civilno-vojaškega sodelovanja še jasnejši. Opredeljuje ga kot sodelovanje med Natovim poveljnikom in drugimi udeleženci na območju misije, katerega cilj je, uresničiti poslanstvo misije. Vsem trem organizacijam je skupno doseganje ciljev, ki koristi vsem vpletenim – tako mednarodni skupnosti in njenim udeležencem kot lokalnemu prebivalstvu. Na podlagi opredeljevanja vseh treh organizacij je tudi SV v svoji vojaški doktrini opredelila definicijo civilno-vojaškega sodelovanja. Ta skladno z Natovo doktrino poudarja, da je temeljni cilj civilno-vojaškega sodelovanja, ustvariti pozitiven odnos med poveljnikom in predstavniki civilne in vojaške oblasti na območju delovanja, ki posredno omogoča uresničevanje poslanstva vojaških sil. Slovenski model civilno-vojaškega sodelovanja je sicer skladen z Natovimi dok- trinarnimi usmeritvami, pa vendarle je znotraj zavezništva poseben. Natov AJP-9 sicer predvideva določitev skupine funkcionalnih strokovnjakov, ki naj bi delovali znotraj skupine CIMIC kot strokovnjaki za posamezna področja. Dokument dopušča vsaki državi članici, da se sama odloči, ali bodo omenjeni funkcionalni strokovnja- ki pripadniki oboroženih sil ali civilisti, ter skladno s tem sistemsko uredi delovanje civilno-vojaškega sodelovanja na nacionalni ravni. Hkrati naj bi bili funkcionalni strokovnjaki pripravljeni sodelovati tudi na ravni Nata, če bi bilo treba. V Sloveniji je Sektor za civilno obrambo MO razvil sistem, ki predstavlja sodelovanje med civilnimi in vojaškimi strukturami znotraj civilno-vojaškega sodelovanja. Gre za so- delovanje med civilnimi funkcionalnimi strokovnjaki in vojaškim delom CIMIC. Vse dejavnosti in projekti naj bi se vodili skupaj oziroma v sodelovanju. Tako bi se preprečili morebitni nesporazumi med civilnim in vojaškim okoljem znotraj strukture CIMIC v slovenskem kontingentu oziroma med njim in mednarodnimi silami na operaciji. Zgodilo se je že, da civilisti niso razumeli civilno-vojaškega so- delovanja. Predstavljali so si, da gre za civilno-vojaške odnose znotraj oboroženih sil oziroma znotraj strukture CIMIC, in ne za civilno-vojaške odnose do lokalnega okolja. Ob tem je vprašljiva skladnost dveh tako različnih področij, kot sta civilno okolje in oborožene sile. Glede na omenjene cilje civilno-vojaškega sodelovanja bi bilo popolnoma nesprejemljivo, če bi se neusklajeno delovanje začelo že znotraj SLOVENSKI POGLED NA CIVILNO-VOJAŠKO SODELOVANJE V OPERACIJAH V PODPORO MIRU: ŠTUDIJA PRIMERA SLOVENSKIH KONTINGENTOV NA KOSOVU (SIKON-A 15 IN 16 KFORJA) Janja Vuga, Bojan Gregorič 214 Bilten Slovenske vojske 215 Bilten Slovenske vojske civilno-vojaškega sodelovanja, saj je ena izmed njegovih pomembnejših nalog prav skrb za odpravo neskladij med različnimi udeleženci na območju misije. V slovenskem primeru bi lahko CIMIC opredelili kot postavljanje pozitivnih odnosov med izvajalci civilno-vojaškega sodelovanja oziroma med civilnimi funkcionalnimi strokovnjaki in pripadniki SV. Njihov skupen temeljni cilj je doseči vzajemno sodelo- vanje med pripadniki mirovne operacije in lokalnim okoljem, v katerem delujejo. Ena izmed treh glavnih nalog civilno-vojaškega sodelovanja je, doseči civilno-vo- jaško povezavo, ki vedno in na vseh ravneh podpira vojaške naloge ter je temeljna za uspešno delovanje in razvoj drugih nalog civilno-vojaškega sodelovanja. Z njo se omogoča povezovanje z lokalnimi civilnimi oblastmi in organizacijami, med drugim tudi zaradi ustreznih odnosov z javnostjo, ki pomagajo pri večanju podpore lokalnega prebivalstva, mednarodnih in nevladnih organizacij. Druga naloga je podpora civilnemu okolju, ki obsega veliko različnih dejavnosti civilno-vojaške- ga sodelovanja in vojaških virov, kot so informacije, kader, oprema, komunikacij- ska sredstva, funkcionalni strokovnjaki izvedenci, usposabljanje in podobno. Tretja naloga je podpiranje sil zveze Nato. Poveljniki Nata so pri svojih področjih odgo- vornosti lahko zelo odvisni tudi od civilne podpore oziroma civilnih virov in dobav ter zagotavljanja varnosti in informacij lokalnih oblasti. CIMIC lahko pomembno pomaga pri dejavnostih na vseh omenjenih področjih. Ne glede na obseg zahtevane podpore jo mora Natov poveljnik vedno iskati tako, da si pomaga z aktivnim obve- ščanjem, ki je usmerjeno h krepitvi zaupanja prebivalstva v operacijo.1 1 AJP-9, Nato Civil-Military Co-operation (CIMIC) Doctrine, 2003: 11. SLOVENSKI POGLED NA CIVILNO-VOJAŠKO SODELOVANJE V OPERACIJAH V PODPORO MIRU: ŠTUDIJA PRIMERA SLOVENSKIH KONTINGENTOV NA KOSOVU (SIKON-A 15 IN 16 KFORJA) Janja Vuga, Bojan Gregorič Shema 1: Prikaz položaja in vloge civilno- vojaškega sodelovanja na območju operacije v podporo miru Vir: Janja Vuga. OKOLJE MISIJE LO K A LN O O K O LJ E M ED N A R O D N O O K O LJ E CIMIC Nacionalna gospodarstva Organi oblasti Vladne organizacije Nevladne organizacije Humanitarne in razvojne organizacije Gospodarstvo Posamezniki Nacionalne NVO Nacionalne VO Mednarodne humanitarne in druge organizacije CFS Vojaški del CIMIC 215 Bilten Slovenske vojske Pri opravljanju nalog na območju misije sodeluje CIMIC tudi z različnimi vladnimi, nevladnimi lokalnimi in mednarodnimi organizacijami ter nacionalnimi organi- zacijami svoje države. Hkrati je treba upoštevati tudi skupno korist povezovanja med lokalnim gospodarstvom in gospodarstvom držav, iz katerih prihajajo pripa- dniki mirovne operacije, korist povezovanja z lokalno skupnostjo, posamezni- ki idr. Povezave lahko razložimo s shemo 1, iz katere je razvidna osrednja naloga civilno-vojaškega sodelovanja, znotraj katerega vzajemno sodelujeta vojaški in civilni del, ki delujeta navzven kot celota. Med civilno-vojaškim sodelovanjem in lokalnim okoljem nenehno poteka komunikacija. CIMIC v dobro lokalnemu okolju in z njegovim sodelovanjem uresničuje projekte, ki sta jih odobrila vojaški poveljnik in MO (kadar gre za projekte, financirane s sredstvi, ki jih je odobrila Vlada). CIMIC lahko deluje tudi kot posrednik med zunanjim okoljem, in sicer nacionalnimi in med- narodnimi organizacijami, gospodarstvom itn., ter lokalnim okoljem. V tem primeru gre za projekte, prispevke in druge dejavnosti, ki jih ne financira SV ali RS, temveč jih omogočijo organizacije oziroma gospodarske družbe. Mednarodne humanitarne in razvojne organizacije sicer lahko delujejo v sodelovanju s civilno-vojaškim sode- lovanjem, vendar pa izvajajo velikokrat svoje dejavnosti tudi neodvisno od drugih udeležencev na območju delovanja. CIMIC lahko sodeluje pri doseganju ali krepitvi gospodarske, politične in socialne stabilnosti na področju mirovne operacije, kar je lahko pomemben dejavnik za uspešno izpolnitev poslanstva in nalog vojaških sil. Za uspešnost civilno-vojaškega sodelovanja je še posebej pomembno prav učinkovito sodelovanje med vojaškimi silami in omenjenimi nevojaškimi udeleženci. 3 DOKUMENTI IN PRAVNE PODLAGE Neposreden in takojšen cilj civilno-vojaškega sodelovanja je, vzpostaviti dobre odnose med vsemi na območju misije delujočimi udeleženci ter lokalnim okoljem, da bi se lahko izpolnilo poveljnikovo poslanstvo. Dolgoročen cilj sodelova- nja pa je, vzpostaviti in ohraniti razmere za dosego ciljev zavezništva v operaciji (MC 4112, 2001: 3). Zavezniške dejavnosti civilno-vojaškega sodelovanja so opre- deljene na različnih ravneh. Natova politika CIMIC je na strateški ravni opredeljena v dokumentu MC 411/1. Ta je podlaga za doktrino civilno-vojaškega sodelovanja, hkrati pa usmerja zavezniške poveljnike, da ga razvijajo in izboljšujejo. Vsi ti napotki so povzeti v Natovi direktivi Bi-Sc Directive 86-3: Establishment of Bi-Sc CIMIC Operational Capability. Implicitno veljajo te usmeritve tudi za države članice zavezni- štva. Na operativni ravni ureja področje CIMIC Natov STANAG 2509-NATO Civil Military Co-operation (CIMIC) Doctrine-AJP-9, ki je bil razglašen 11. 11. 2003.3 Na taktični ravni se uveljavljanje doktrine civilno-vojaškega sodelovanja kaže v Natovih taktikah, tehnikah in postopkih (TTP) CIMIC. Dokument je sestavljen iz 2 NATO Military Policy On Civil-Military Co-Operation (CIMIC). 3 Ta dokument se nama zdi bistven, saj je bil v Sloveniji na MO RS temeljen za uveljavljanje zmogljivosti CIMIC. SLOVENSKI POGLED NA CIVILNO-VOJAŠKO SODELOVANJE V OPERACIJAH V PODPORO MIRU: ŠTUDIJA PRIMERA SLOVENSKIH KONTINGENTOV NA KOSOVU (SIKON-A 15 IN 16 KFORJA) Janja Vuga, Bojan Gregorič 216 Bilten Slovenske vojske 217 Bilten Slovenske vojske desetih poglavij, v katerih so natančno obdelane vse naloge civilno-vojaškega sode- lovanja ter pristopi (taktike), tehnike in postopki za njihovo izvedbo.4 Nato zahteva najmanj to, da se zaposli v poveljstvih na vseh ravneh osebje civilno- vojaškega sodelovanja, ki svetuje poveljniku, da se pripravljajo in razvijajo ocene civilno-vojaškega sodelovanja in dejavnosti v podporo vojaškega načrta delovanj ter poslanstva in da se zagotavljajo potrebne povezave, ki to omogočajo. Na podlagi ocen civilno-vojaškega sodelovanja se predvidijo po vsej liniji poveljevanja in kontrole (PINK) različne vojaške sile za izvedbo nadaljnjih dejavnosti. Čeprav so lahko te naloga vsega vojaškega osebja v operaciji, se lahko za izvedbo dejavnosti civilno- vojaškega sodelovanja na področje operacije razporedijo tudi dodatne, druge zmo- gljivosti. Vse to zaradi neposrednega podpiranja operacije in izpolnitve vojaškega poslanstva.5 Civilno-vojaško sodelovanje je lahko organizirano v skupinah ali četah pri poveljstvu ali pa kot določeno število čet civilno-vojaškega sodelovanja, ki podpira PINK na območju celotne operacije.6 Skupine za civilno-vojaško sodelova- nje so lahko eno- ali večnacionalne. Na območje operacije so lahko razporejene kot del nacionalnega kontingenta (primer Slovenije) ali kot sestavni del zavezniških sil. Najpomembnejše med nalogami je povezovanje z lokalno oblastjo ali predstavniki različnih strani ter ustvarjanje razmer za pogajanje (ACE Directive N. 86-2: 10). K uspešni uresničitvi ciljev znotraj skupine, ki izvaja CIMIC, navadno pripomorejo vojaški ali civilni strokovnjaki, in sicer predvsem s področij7 civilne administraci- je, civilne infrastrukture, humanitarnih zadev, ekonomije in trgovine ter kulturne dediščine. 4 SLOVENSKI PRISTOP K STRUKTURIRANJU IN IZVAJANJU CIMIC Prispevki RS k reševanju mednarodnih kriz, sodelovanju v operacijah v podporo miru ter integraciji civilnih zmogljivosti v civilno-vojaško sodelovanje so opredelje- ni v Srednjeročnem obrambnem programu (SOPR) 2007–2012, ki kot integracijski dokument opredeljuje cilje in prednosti razvoja obrambnega sistema do leta 2012. SOPR opredeljuje zmogljivosti v dveh razvojnih ciljih civilno-vojaškega sodelova- nja. V četrtem razvojnem cilju namerava uveljaviti zmogljivosti za CIMIC do konca leta 2007, do konca leta 2009 pa, v sodelovanju z drugimi ministrstvi, dokončno določiti skupino civilnih funkcionalnih strokovnjakov, usposobljenih za udeležbo v OPM in drugih OKO. SOPR opredeljuje v dvanajstem razvojnem cilju, da bo treba postopno povečati udeležbo civilnih strokovnjakov in zmogljivosti ter tako pripraviti civilne zmogljivosti za zagotavljanje podpore SV in zavezniškim silam na območjih izvajanja teh operacij. Za operacionaliziranje koncepta CIMIC je bilo za MO in SV prelomno leto 2006. Takrat je izšla slovenska Vojaška doktrina, ki opre- deljuje civilno-vojaško sodelovanje v 11. poglavju (Stabilizacijsko delovanje). Tam 4 Dokument se je v Sloveniji upošteval predvsem med usposabljanjem strokovnjakov za CIMIC v SV in civilnih funkcionalnih strokovnjakov ter med neposrednimi pripravami skupine CIMIC za SIKON 15 Kforja pred napotitvijo v operacijo. 5 AJP-9, Nato Civil-Military Co-operation (CIMIC) Doctrine, 2003: 30–31. 6 AJP-9, NATO Civil-Military Co-operation (CIMIC) Doctrine, 2003: 30. 7 AJP-9, Nato Civil-Military Co-operation (CIMIC) Doctrine, 2003. SLOVENSKI POGLED NA CIVILNO-VOJAŠKO SODELOVANJE V OPERACIJAH V PODPORO MIRU: ŠTUDIJA PRIMERA SLOVENSKIH KONTINGENTOV NA KOSOVU (SIKON-A 15 IN 16 KFORJA) Janja Vuga, Bojan Gregorič 217 Bilten Slovenske vojske so povzete bistvene značilnosti nepredvidljivega kompleksnega okolja sodobnih operacij kriznega odzivanja (OKO), v katerem deluje CIMIC. Poudarjeni so tudi temeljni cilj, bistvene usmeritve in načela iz zavezniške doktrine CIMIC. Vlada je s Sklepom8 sprejela izhodišča za vključevanje civilnih strokovnjakov in zmogljivosti v operacije v podporo miru in druge operacije kriznega odzivanja. S tem Sklepom je Vlada od Ministrstva za obrambo zahtevala, naj v sodelovanju z drugimi mini- strstvi in vladnimi službami do konca novembra 2005 izvede programe uvajalnega, osnovnega in dopolnilnega usposabljanja za najmanj 20 civilnih strokovnjakov, s kandidati pa sklene pogodbo o uvrstitvi na seznam za napotitev v operacije v podporo miru in druge operacije kriznega odzivanja. Do konca leta 2005 je Ministrstvo za obrambo pripravilo prvi seznam civilnih strokovnjakov, kandidatov za napotitev v OPM, ki jih je do danes že precej več. S Sklepom je zahtevala Vlada od Ministrstva za obrambo, Ministrstva za gospodarstvo, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstva za promet, Ministrstva za kulturo in Ministrstva za javno upravo, naj omogočijo kandidatom udeležbo na usposabljanjih. Preostala ministr- stva so morala do 30. 11. 2005 evidentirati strokovnjake s svojih delovnih področij. Leta 2006 je sprejela Vlada tudi Uredbo o sodelovanju civilnih strokovnjakov in zmogljivosti v mednarodnih operacijah na obrambnem področju9. Ta dokument je neposredna pravna podlaga za udeležbo slovenskih civilnih funkcionalnih strokov- njakov v mednarodnih operacijah. Civilni funkcionalni strokovnjaki so med opravljanjem nalog v operaciji v podporo miru za določen čas zaposleni v organizacijski enoti Ministrstva za obrambo, ki je pristojna za področje civilne obrambe. Kadrovske postopke, razen postopkov evi- dentiranja kandidatov, ki so v pristojnosti posameznih ministrstev, vodi Ministrstvo za obrambo. Delovnopravni status civilnih strokovnjakov, ki obsega plačo, dodatke, dopust, nadure, bolniško odsotnost, vozovnice za vrnitev v domovino v izjemnih primerih, kot so bolezen, smrt v družini idr., opredeljuje Uredba10. Status je določen tudi s pogodbo o opravljanju del in nalog v operaciji, ki jo sklene civilni funkcional- ni strokovnjaki z MO. 5 VPETOST CIVILNIH fUNKCIONALNIH STROKOVNJAKOV V CIMIC Skladno z Natovim dokumentom AJP-9 (NATO CIMIC Doctrine) so kot del sodobnih operacij v podporo miru nujne dejavnosti CIMIC, ki blažijo stroge vojaške naloge v odnosu do lokalnega prebivalstva in s tem nekako civilizirajo dejavnosti mirovnih sil. Dokument predvideva prisotnost funkcionalnih strokovnjakov na misiji zaradi potreb po njihovem znanju. Nato sicer od držav članic pričakuje postopno povečanje zmogljivosti in omogočeno pošiljanje funkcionalnih strokovnjakov na katero koli krizno območje. Vsaka država lahko sama izbere funkcionalne strokovnjake ter način njihove napotitve na misijo. Civilni funkcionalni strokovnjaki med pripravami 8 Sklep Vlade RS, št. 80200-1/2005/4, Ljubljana, 28. 10. 2005. 9 Uradni list RS, 75/06. 10 Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov SV pri izvajanju obveznosti, ki so jim jih dodelile mednarodne organizacije oziroma mednarodne pogodbe. Uradni list RS, št. 67/2008, 4. 7. 2008. SLOVENSKI POGLED NA CIVILNO-VOJAŠKO SODELOVANJE V OPERACIJAH V PODPORO MIRU: ŠTUDIJA PRIMERA SLOVENSKIH KONTINGENTOV NA KOSOVU (SIKON-A 15 IN 16 KFORJA) Janja Vuga, Bojan Gregorič 218 Bilten Slovenske vojske 219 Bilten Slovenske vojske in izvajanjem operacije zbirajo, pripravljajo in zagotavljajo vse informacije s svojega področja dela, kar je bila tudi naloga slovenskih civilnih funkcionalnih strokovnja- kov, in sicer: pripravljajo najzahtevnejše, zahtevne in delne analize ter sodelujejo pri ocenje- – vanju civilno-vojaškega sodelovanja na območju operacije tako pred začetkom operacije kot med izvedbo operacije v podporo miru; svetujejo pristojnemu vojaškemu poveljniku; – usklajujejo svoje dejavnosti in naloge z vojaškimi poveljstvi, skupino CIMIC in – pooblaščenimi predstavniki OZN, EU, OVSE in drugimi mednarodnimi organiza- cijami ter z vladnimi in nevladnimi organizacijami na območju operacije; vzdržujejo stik s slovenskim gospodarstvom in slovenskimi vladnimi ter nevla- – dnimi organizacijami in pripravljajo pobude ter informacije o mogočih gospodar- skih, humanitarnih in drugih projektih s slovensko udeležbo; izvajajo pripravljalna opravila in usklajujejo izvajanje projektov, v katerih sodeluje – Slovenija, ter zagotavljajo pomoč pri upravljanju s civilnimi in vojaškimi zmoglji- vostmi za civilno-vojaške operacije in dejavnosti; s prispevki s svojega delovnega področja sodelujejo v izobraževalnem procesu na – področju civilno-vojaškega sodelovanja. AJP-9 sicer predvideva, da je mogoče najti strokovnjake za vsa področja znotraj oboroženih sil, hkrati pa dopušča, da so strokovnjaki vendarle tudi civilne osebe. Za ta pristop se je, zaenkrat kot edina v zavezništvu, odločila Slovenija. Italijanske OS, s katerimi sodelujemo v marsikateri operaciji, imajo skupino za CIMIC, sestavlje- no iz vojaškega osebja in pogodbene rezerve, ki predstavlja nabor za funkcionalne strokovnjake. Če niti znotraj rednih enot niti v pogodbeni rezervi ne najdejo stro- kovnjaka za rešitev neke naloge, lahko v operacijo pošljejo tudi civilista.11 Podoben sistem z naborom funkcionalnih strokovnjakov med pogodbeno rezervo imajo tudi v Belgiji, kjer so jih prav tako komaj začeli vključevati na misijah.12 V ta vzorec spada tudi Danska (Brett, 2004: 23, 30), ki navadno izbere za vodjo CIMIC častnika, pripadnika stalne sestave, medtem ko je preostalo osebje, vključno s funkcionalni- mi strokovnjaki, iz rezervnih enot. Ne glede na to, ali so funkcionalni strokovnjaki vojaško ali civilno osebje, pa znotraj civilno-vojaškega sodelovanja naj ne bi bili nenehno prisotni, temveč vanj napoteni skladno s potrebami. Zaradi njihovega spe- cifičnega znanja se v zadnjem času pojavlja težava previsoke kvalificiranosti sloven- skih civilnih funkcionalnih strokovnjakov za opravljanje klasičnih nalog civilno-vo- jaškega sodelovanja, ki jih opravljajo na strogo taktični ravni. Pojavlja se tudi potreba po opredelitvi trajanja, saj so nekateri projekti lahko končani v mesecu, drugi pa potekajo daljše obdobje. Zato je delo funkcionalnih strokovnja- kov težko omejiti z vnaprej določenim časovnim okvirjem, kot je to rešeno s preosta- limi pripadniki OS. Slovenija je na Kosovu izkusila, da se med šestmesečno misijo vsi projekti ne morejo končati. To pomeni, da jih nadaljujejo civilni funkcionalni strokovnjaki v naslednji rotaciji, kar zahteva udeležbo strokovnjakov iz iste stroke, kot so bili njihovi predhodniki. Ti potrebujejo čas, da se seznanijo z vsebino projekta 11 Pogovor s pripadnikom italijanske vojske 17. 12. 2008 v Libanonu. 12 Pogovor s pripadnikom belgijske vojske 2. 10. 2008 v Vipavi. SLOVENSKI POGLED NA CIVILNO-VOJAŠKO SODELOVANJE V OPERACIJAH V PODPORO MIRU: ŠTUDIJA PRIMERA SLOVENSKIH KONTINGENTOV NA KOSOVU (SIKON-A 15 IN 16 KFORJA) Janja Vuga, Bojan Gregorič 219 Bilten Slovenske vojske in z delom, ki je bilo opravljeno do njihovega prihoda. Vse to zahteva optimalno or- ganiziranost delovanja ne le civilnih funkcionalnih strokovnjakov, temveč celotne skupine CIMIC. Po drugi strani je tudi dobro premisliti, ali je bolje za izvedbo naloge ali projekta pripeljati civilne strokovnjake iz Slovenije ali izbrati strokovnjake iz lokalne strokovne javnosti, ki jih usposobijo slovenski civilni funkcionalni strokov- njaki. Mogoči sta dve možnosti. Civilni funkcionalni strokovnjaki so lahko poslani na misijo samo zaradi rešitve določenih projektov, potem pa se vrnejo. To zahteva obliko- vanje skupine civilnih funkcionalnih strokovnjakov v nenehni pripravljenosti. Druga možnost je, napotiti civilne funkcionalne strokovnjake na misijo za neko obdobje in ne glede na količino dela ter stanje projektov (tako so napoteni pripadniki SV). Pri slovenski strukturi skupine CIMIC niso zanemarljivi, že v začetnem delu omenjeni, civilno-vojaški odnosi znotraj civilno-vojaškega sodelovanja. S tem mislimo na odnose med vojaško organizacijo z vsemi svojimi posebnostmi in civilnimi funk- cionalnimi strokovnjaki, ki izhajajo iz različnih civilnih organizacij z nevojaškimi pravili. Težave v medsebojnih odnosih med civilnim in vojaškim delom bova obrav- navala v nadaljevanju. 6 PRIPRAVE NA DELO SKUPIN CIMIC V SIKON-IH 15 IN 16 KfORJA Na podlagi Sklepa Vlade RS za napotitev skupine civilnih funkcionalnih strokovnja- kov v SIKON 15 Kforja13 in Sklepa Vlade RS za izvajanje projektov civilno-vojaške- ga sodelovanja v operaciji Kfor 1514 je začela Slovenija izvajati prve civilno-vojaške misije v okviru bojne skupine Sokol v silah Kforja v operaciji kriznega odzivanja na Kosovu. Prvi slovenski civilni funkcionalni strokovnjaki so bili napoteni na misijo 28. 2. 2007, in sicer kot del skupine CIMIC v okviru slovenske bojne skupine SIKON 15 Kforja. Prve skupne priprave so potekale slab mesec pred odhodom, trajale pa so štirinajst dni.15 Sodelovali so štirje pripadniki SV in pet civilnih strokovnjakov, od teh so trije civilni funkcionalni strokovnjaki odšli na misijo kot del SIKON-a 15, dva pa sta bila rezervi. Priprave pred odhodom SIKON-a 15 so bile hkrati tudi priprave za civilno strokovnjakinjo, ki je bila napotena na misijo z naslednjim kontingentom SIKON 16, ostala pa je še krajše obdobje v SIKON-u 17. Sama je povedala, da ni imela dodatnih priprav neposredno pred odhodom na misijo, prav tako se ni spoznala ali usposabljala s pripadniki SV, ki so bili napoteni na misijo v SIKON 16, niti s tistimi, katerih naloge so bile povezane s civilno-vojaškim sodelovanjem.16 7 USPOSABLJANJE Pripadniki SV in civilni funkcionalni strokovnjaki so vključeni v proces usposablja- nja. Ciklus za civilne funkcionalne strokovnjake je razdeljen v več delov in traja 13 Sklep Vlade RS, št. 871000-28/2006/4, 13. 12. 2006. 14 Sklep Vlade RS, št. 41012-10/2007/4, 29. 3. 2007. 15 Intervju s civilnim funkcionalnim strokovnjakom, 30. 11. 2008. 16 Intervju s civilnim funkcionalnim strokovnjakom, 7. 12. 2008. SLOVENSKI POGLED NA CIVILNO-VOJAŠKO SODELOVANJE V OPERACIJAH V PODPORO MIRU: ŠTUDIJA PRIMERA SLOVENSKIH KONTINGENTOV NA KOSOVU (SIKON-A 15 IN 16 KFORJA) Janja Vuga, Bojan Gregorič 220 Bilten Slovenske vojske 221 Bilten Slovenske vojske dobrih 12 mesecev, medtem ko traja ciklus za pripadnike SV 30 mesecev. Pri tem je pomembno poudariti, da se glede na izkušnje z usposabljanji pripadnikov SV za odhod na misijo kažejo spremembe v dolžini in posledično kakovosti priprav. Dolžina predpisanega17 operativnega ciklusa usposabljanja 30 mesecev je razdelje- na v tri obdobja. Pripadniki enot se usposabljajo v individualnih veščinah, specifič- nih bojnih nalogah in namenskih nalogah za misijo. Usposabljanja18 kandidatov za civilne funkcionalne strokovnjake so precej manj obsežna kot usposabljanja enot SV. Obsegajo uvajalno, osnovno, dopolnilno in praktično usposabljanje, ki traja 35 dni. Potekajo v več delih in praviloma v letnem ciklusu. Uvajalna in osnovna raven sta namenjeni teoretičnim vsebinam, dopolnilna in praktična raven pa usposabljanju za sodelovanje v operacijah v podporo miru. Uvajalna raven obsega Tečaj o civilni udeležbi v operacijah v podporo miru in drugih operacijah kriznega odzivanja. V okviru osnovnega usposabljanja se izvaja Natov Taktični tečaj s področja civil- no-vojaškega sodelovanja. Kandidati se tudi udeležijo dopolnilnega usposabljanja, ki je sestavljeno iz treh tečajev: Tečaja s področja osebne varnosti, RKB-zaščite, zaščite in ravnanja ob najdbi neeksplodiranih ubojnih sredstev ter dela s komunika- cijskimi sredstvi, Tečaja o mednarodnem vojnem in humanitarnem pravu in Tečaja o uporabi Natove terminologije in standardnih obrazcev. Nazadnje sledi še praktična vaja, na kateri kandidati skupaj s pripadniki SV preizkusijo svoje znanje. Po besedah Pipenbaherja (2007: 7–9) pa bosta v prihodnje, po vzoru skandinavskih držav, bolj poudarjeni kulturno ozaveščanje in obravnavanje različnih kritičnih skupin, kot so otroci, starejši ter velikokrat tudi ženske. Že prva generacija kandidatov za civilne funkcionalne strokovnjake je leta 2005 želela več vsebin, povezanih s kulturno ra- znolikostjo območij, na katerih potekajo usposabljanja. 8 NEPOSREDNE PRIPRAVE Poleg usposabljanja pripadnikov SV in civilnih funkcionalnih strokovnjakov za delo v okolju operacije so pred odhodom predvidene tudi neposredne priprave. Vsebina in trajanje slednjih sta odvisna predvsem od stopnje zahtevnosti operacije v podporo miru (Pipenbaher, 2005: 62). Priprave na udeležbo v operaciji v podporo miru obsegajo preventivne zdravstvene preglede in zahtevana cepljenja, ki potekajo v or- ganizaciji Vojaške zdravstvene enote Slovenske vojske, jezikovna testiranja, ki jih opravlja Šola za tuje jezike Slovenske vojske, obveščevalno-varnostne priprave, ki so v pristojnosti Obveščevalno-varnostne službe MO in skupne priprave ter usposa- bljanje, ki ga lahko organizira nacionalni kontingent ali organizacija vodilne države za operacijo v podporo miru. Pri usposabljanju so poudarjeni spoznavanje območja izvajanja operacije in priprava ocene CIMIC, seznanitev z mandatom in organizira- nostjo OZN, Nata in drugih organizacij na območju operacije, obnovitev znanja s področja mednarodnega vojnega in humanitarnega prava, povezovanje z mogočimi 17 Začasni priročnik za usposabljanje poveljstev in enot, GŠ SV, št. 603-64/2006-9, 4. 10. 2006. 18 Program za izvedbo usposabljanja: Sodelovanje civilnih funkcionalnih strokovnjakov CIMIC in drugih civilnih oseb v operacijah v podporo miru, MO RS, 15. 12. 2005. SLOVENSKI POGLED NA CIVILNO-VOJAŠKO SODELOVANJE V OPERACIJAH V PODPORO MIRU: ŠTUDIJA PRIMERA SLOVENSKIH KONTINGENTOV NA KOSOVU (SIKON-A 15 IN 16 KFORJA) Janja Vuga, Bojan Gregorič 221 Bilten Slovenske vojske donatorji, mednarodnimi in humanitarnimi organizacijami ter pristojnimi ministr- stvi, obnovitev znanja in veščin taktike, tehnike, postopkov CIMIC in standardnih operativnih postopkov CIMIC. Osvežijo se tudi znanje in veščine za uporabo stan- dardnih dokumentov CIMIC, za uporabo osebne RKB- in druge opreme ter sredstev zvez, za ravnanje v primeru najdbe neeksplodiranih ubojnih sredstev, za orientacijo in preživetje v naravi, varno vožnjo in drugo, kar je po mnenju poveljnika nacional- nega ali zavezniškega skupnega poveljstva nujno za uspešno in učinkovito izvedbo dejavnosti ter nalog na območju operacije v podporo miru. 9 NALOGE SLOVENSKE SKUPINE CIMIC Skupina CIMIC v 15. in 16. kontingentu SV v Kforju je imela svoj sedež v zgradbi poveljstva bataljona v bazi Villago Italija v Peći. V skupini znotraj 15. kontingenta je bilo najprej 7 oseb, po približno dveh mesecih pa se jim je pridružil še pripadnik SV. Vseh skupaj je bilo torej 8, od teh pet vojaških oseb in trije civilni funkcional- ni strokovnjaki,19 ki so bili med misijo zaposleni v Sektorju za civilno obrambo.20 V 16. kontingent je bila napotena civilna funkcionalna strokovnjakinja, ki je s svojim delom nadaljevala še v delu 17. kontingenta. Skupina CIMIC na Kosovu se je že od začetka trudila za čim večjo usklajenost vseh svojih dejavnosti. Civilni in vojaški strokovnjaki civilno-vojaških odnosov so svoje odgovornosti in naloge že kmalu po prihodu v operacijo podrobno opredelili in pri tem dosledno upoštevali Natove postopke CIMIC. Znotraj skupine so se razdelili na tri področja dela: v projektno skupino, skupino za ponovno naseljene vasi in skupino za humanitarno pomoč. Delo strokovnjakov civilno-vojaškega sodelovanja v operaciji vedno temelji na njegovih ustrezno izdelanih predhodnih ocenah področja delovanja. Poleg ocen, ki so nastale na podlagi predhodnih izvidovanj območja delovanja na Kosovu, je slovenska skupina CIMIC ob prihodu na območje svoje odgovornosti veliko priča- kovala tudi od države predhodnice. Žal uporabnih informacij niso dobili. Država, ki je bila pred prihodom BS Sokol odgovorna za območje, je pred prenosom odgo- vornosti na slovensko enoto končala svoje projekte civilno-vojaškega sodelovanja. Skupina CIMIC v SIKON-u 15 tako ni dobila nobenega projekta, ki bi ga morala nadaljevati, temveč je morala začeti z novimi, ki sta jih nadaljevali skupini CIMIC v SIKON-ih 16 in 17. To je pravzaprav logično, saj se projekti CIMIC večinoma fi- nancirajo z nacionalnimi sredstvi. Prvi mogoč projekt bi lahko bil obnova neurejene makadamske ceste do večnacional- ne vasi Bića. Skupina CIMIC je pripravila predlog za popravilo te ceste s svojimi in- ženirskimi enotami in ga posredovala poveljniku BS Sokol. Glede na to, da je projekt olajšal prevoz vaščanov in pripadnikov BS Sokol ter tako neposredno podpiral tudi poslanstvo slovenske enote, ga je poveljnik takoj odobril. To je bil prvi izveden 19 Z Ministrstva za promet, iz Službe Vlade RS za zakonodajo in z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 20 Intervju z vodji skupin CIMIC v SIKON-ih 15 in 16 Kforja, PSSV. Intervju je potekal 25. 11. 2008 na Vrhniki. SLOVENSKI POGLED NA CIVILNO-VOJAŠKO SODELOVANJE V OPERACIJAH V PODPORO MIRU: ŠTUDIJA PRIMERA SLOVENSKIH KONTINGENTOV NA KOSOVU (SIKON-A 15 IN 16 KFORJA) Janja Vuga, Bojan Gregorič 222 Bilten Slovenske vojske 223 Bilten Slovenske vojske projekt skupine CIMIC, ki je bil vreden 3070 evrov in za katerega se je porabilo 477 ur dela. Civilni funkcionalni strokovnjaki so ves čas delovanja v skupini CIMIC aktivno sodelovali pri ocenjevanju in pisanju predlogov za projekte civilno-vojaške- ga sodelovanja, ki so bili pozneje posredovani v presojo in odobritev poveljniku BS Sokol. Prevedeni v angleščino so bili poslani v vednost tudi funkcijsko nadrejenemu organu MNTFW/G921 v večnacionalni bojni skupini Zahod.22 Civilni funkcijski stro- kovnjaki so dali pobudo za nekatere ožje strokovne projekte s svojih področij. Eden izmed večjih projektov je bil zbiralnica mleka, pri katerem je Slovenija prispevala zbiralnik. Cilj lokalnega okolja je bil dvigniti raven mlečne proizvodnje, pri čemer je bila največja ovira primanjkovanje cistern in predvsem hladilnikov. Najtežavnejši del projekta je bil prevoz mleka od kmetije do zbiralnice. Civilna funkcionalna stro- kovnjakinja23 se je odločila končati ta projekt na podlagi nekaterih dejavnikov, kot so na primer pozitiven vpliv na lokalno ekonomijo, že zgrajena zbiralnica, generator in podobno. Gre torej predvsem za upoštevanje prispevka lokalnega prebivalstva. Zbiralnik je financiralo MO RS, uvožen pa je bil iz Slovenije, saj ga na Kosovem ni bilo. V nasprotnem primeru bi ga kupili v lokalnem okolju, saj CIMIC med drugim podpira in spodbuja razvoj lokalnega gospodarstva. Primer tega je bila nabava opreme za računalniško učilnico, ki jo je financiralo MO RS. Oprema se je kupila v lokalnem okolju, tudi izvajalci so bili domačini. 10 ŠTUDIJA PRIMERA DELOVANJA PRVIH SLOVENSKIH SKUPIN CIMIC NA KOSOVU Terenske izkušnje civilnih funkcionalnih strokovnjakov in vojaškega dela skupine CIMIC odražajo nekatere pomanjkljivosti pri delovanju CIMIC. Že iz raziskave med prvo generacijo kandidatov za civilne funkcionalne strokovnjake in pripadniki SV je razvidna nenaklonjenost delodajalcev in nadrejenih do udeležbe civilnih funkcional- nih strokovnjakov na usposabljanjih in do njihove morebitne napotitve na misijo. Pri tem so pripadniki SV v drugačnem položaju, saj se njihovi delodajalci in nadrejeni večinoma strinjajo z udeležbo v mirovni operaciji. Iz podatkov je razvidno, da absolutna večina nadrejenih in precejšnja večina de- lodajalcev, pretežno kandidatov za civilne funkcionalne strokovnjake, nasprotuje oziroma je nezadovoljna z odhodom svojih podrejenih na misijo. Omenjeni rezultati ankete, opravljene med prvo generacijo kandidatov za civilne funkcionalne strokov- njake in pripadnike SV leta 2005, kot tudi pogovori s civilnimi funkcionalnimi stro- kovnjaki, ki so bili napoteni na misijo v okviru SIKON-ov 15 in 16 Kforja v letih 2007 in 2008, so upravičili njihove strahove glede odnosa delodajalcev in nadreje- nih. Nasprotovanje oziroma negodovanje ob odhodu delavca na delo v tujino lahko delno razumemo, saj nastanejo ob njegovem odhodu organizacijske težave. Po drugi 21 Naša nacionalna skupina CIMIC v BS Sokol je bila samostojna. Vodja ni bil pripadnik G9 MTFW, vendar je tja po potrebi hodil na usklajevanja kot častnik za povezavo za področje CIMIC. 22 Intervju z vodji skupin CIMIC v SIKON-ih 15 in 16 Kforja, PSSV. Intervju je potekal 25. 11. 2008 na Vrhniki. 23 Intervju s civilnim funkcionalnim strokovnjakom, 7. 12. 2008. SLOVENSKI POGLED NA CIVILNO-VOJAŠKO SODELOVANJE V OPERACIJAH V PODPORO MIRU: ŠTUDIJA PRIMERA SLOVENSKIH KONTINGENTOV NA KOSOVU (SIKON-A 15 IN 16 KFORJA) Janja Vuga, Bojan Gregorič 223 Bilten Slovenske vojske strani se morajo nadrejeni vsak dan soočati s krajšimi in daljšimi odsotnostmi svojih za- poslenih, zato odhod na misijo ne bi smel povzročiti večjih težav. Poleg tega se je treba zavedati, da so nosilci uresničevanja mednarodnih obveznosti RS vsa ministrstva in zato prav javni uslužbenci ne bi smeli imeti težav zaradi odsotnosti ob usposabljanjih. Glede na to, da morajo kandidati opraviti več usposabljanj, je bila leta 2005 med prvo generacijo opravljena anketa, s katero se je ugotavljalo, ali se zdijo udeležen- cem predstavljene vsebine uporabne (Vuga, 2006: 74–75). Večina (65 %) jih je bila zadovoljna, saj so bila usposabljanja sestavljena tako iz prakse kot teorije. Civilni funkcionalni strokovnjaki so želeli več taktike, tehnike in postopkov civilno-voja- škega sodelovanja (39 %) ter spoznavanja okolja misije (36 %). Želja po spoznava- nju okolja misije se je pojavila pri več vprašanjih, zato sklepava, da je po mnenju civilnih funkcionalnih strokovnjakov poznavanje kulture in okolja misije temeljno za uspešno izvajanje nalog. Bolj bi lahko bilo poudarjeno poznavanje dokumen- tov, mehanizmov in procedur Nata in EU, saj je le slabih 19 % udeležencev tečaja menilo, da je njihovo znanje o omenjeni temi dobro. Pred odhodom SIKON-a 15 Kforja na misijo je imela skupina CIMIC krajše nepo- sredne priprave, ki so bile namenjene tudi spoznavanju vojaškega in civilnega dela civilno-vojaškega sodelovanja. Takih neposrednih priprav pred svojim odhodom pa ni imela civilna funkcionalna strokovnjakinja v SIKON-u 16. Neposredne priprave so obsegale seznanitev z zgodovino konflikta, konkretnim mandatom, nalogami in dokumenti, pravnimi vidiki mirovnih operacij, psihološko pripravo in komuniciranje SLOVENSKI POGLED NA CIVILNO-VOJAŠKO SODELOVANJE V OPERACIJAH V PODPORO MIRU: ŠTUDIJA PRIMERA SLOVENSKIH KONTINGENTOV NA KOSOVU (SIKON-A 15 IN 16 KFORJA) Janja Vuga, Bojan Gregorič Graf 1 Vir. Janja Vuga: Anketa, 8. 9. 2005, NATO CIMIC Tactical Course, Poljče. Zadovoljstvo nadrejenih in delodajalcev ob odhodu civilnih funkcionalnih strokovnjakov v operacije v podporo miru Zadovoljstvo delodajalcev z odhodom CFS na mirovno operacijo 12 % ni relevantno 6 % zadovoljni 41 % niti niti 41 % nezadovoljni 1. generacija kandidatov, september 2005 Zadovoljstvo nadrejenih z odhodom CFS na mirovno operacijo 12 % zadovoljni 29 % niti niti 59 % nezadovoljni 1. generacija kandidatov, september 2005 224 Bilten Slovenske vojske 225 Bilten Slovenske vojske ter delo z mediji, obveščevalno-varnostno pripravo za delo na Kosovu in še nekatere druge, povsem vojaške vsebine. Po mnenju obeh vodij skupin CIMIC so bile priprave vsebinsko ustrezne, predvsem pa pomembne za timsko in kohezivno vzdušje.24 Med neposrednimi pripravami niso bile posebej predstavljene pristojnosti civilnih funk- cionalnih strokovnjakov niti drugi odnosi do vojaškega dela skupine CIMIC, kar se je odražalo v začetnem prepričanju civilnih funkcionalnih strokovnjakov. Mislili so, da bo mogoče projekte, ki so jih predlagali, izvesti le po odobritvi Sektorja za civilno obrambo na MO, brez da bi jih odobril poveljnik BS Sokol.25 To ni bilo mogoče, saj je po Natovi doktrini civilno-vojaškega sodelovanja le nacionalni poveljnik pristojen za odločanje o tem, ali predlagani projekt civilno-vojaškega sodelovanja iz kakršnega koli razloga podpira poslanstvo in naloge njegove enote na mirovni operaciji. Začetne težave civilnih funkcionalnih strokovnjakov so po mnenju obeh vodij skupin CIMIC izvirale iz nedodelanih priprav pred napotitvijo civilnih funk- cionalnih strokovnjakov. Zanimivo je, da se vodjema enote CIMIC v SIKON-ih 15 in 16 Kforja še danes, po koncu operacije, ne zdi potrebno jasnejše opredeljevanje razmerij in odnosov med vojaškim ter civilnim delom, saj se jima zdita načeli enosta- rešinstva in podreditve dovolj jasni. Po teh načelih se zdi razumljivo, da so za svoje delo odgovorni vsi člani skupine CIMIC vodji te skupine, ta pa je za delo celotne skupine CIMIC odgovoren nadrejenemu poveljniku. Skupina CIMIC, še posebej pa civilni funkcionalni strokovnjaki, so bili tako na neki stopnji razpeti, vendar pa so vseeno uspeli uskladiti pričakovanja vojaškega (poveljnika) in civilnega dela (Sektor za CO). Predvsem so se vsi zavedali, da je projekt za MO RS in SV poskusen, zato so sicer pričakovali tudi nejasnosti in nesporazume, vendar so jih bili že vnaprej pri- pravljeni reševati.26 Po besedah civilnih strokovnjakov ter vojaškega dela skupine ni bilo več trenj med vojaškim in civilnim delom slovenske skupine CIMIC po razreši- tvi začetnih nesporazumov, čeprav pripadniki oboroženih sil sicer niso vajeni delati s civilisti. Po drugi strani tudi civilne osebe niso vajene delati v vojaškem okolju. Največ težav imajo z načelom podreditve, ki ne sovpada z njihovim načelom samo- stojnega odločanja in dela. Civilni funkcionalni strokovnjaki so poudarili, kako pomembno je obdobje navajanja, ki traja približno mesec dni. V tem času so se navajali na nenehno prisotnost oboro- ženih sil, spoznavali njihov način dela ter svojo vlogo v vojaškem sistemu. Civilna funkcionalna strokovnjakinja je opisala svoje občutke po prihodu na misijo. Pravi, da pripadniki SV na misiji niso dobro vedeli, kaj naj bi civilni funkcionalni stro- kovnjaki delali in kako bi jim sploh lahko pomagali27. Civilni funkcionalni strokov- njaki so imeli tudi težave s prilagajanjem na omejeno svobodo gibanja, saj izhod iz baze zunaj službene dolžnosti ni bil dovoljen. Prav tako so jih, skladno s Sklepom Vlade o napotitvi civilnih funkcionalnih strokovnjakov v operacijo Kfor na Kosovo, varovali pripadniki civilno-vojaškega sodelovanja ali drugi pripadniki SV na misiji. Ob izhodu sta jih vedno spremljala voznik in spremljevalec. 24 Intervju z vodji skupin CIMIC v SIKON-ih 15 in 16 Kforja, PSSV. Intervju je potekal 25. 11. 2008 na Vrhniki. 25 Intervju z vodji skupin CIMIC v SIKON-ih 15 in 16 Kforja, PSSV. Intervju je potekal 25. 11. 2008 na Vrhniki. 26 Intervju z vodji skupin CIMIC v SIKON-ih 15 in 16 Kforja, PSSV. Intervju je potekal 25. 11. 2008 na Vrhniki. 27 Intervju s civilnim funkcionalnim strokovnjakom je potekal 30. 11. 2008 v Celju. SLOVENSKI POGLED NA CIVILNO-VOJAŠKO SODELOVANJE V OPERACIJAH V PODPORO MIRU: ŠTUDIJA PRIMERA SLOVENSKIH KONTINGENTOV NA KOSOVU (SIKON-A 15 IN 16 KFORJA) Janja Vuga, Bojan Gregorič 225 Bilten Slovenske vojske Pri zgoraj omenjenem proučevanju prve generacije kandidatov za civilne funkcional- ne strokovnjake leta 2005 smo sicer ugotavljali, da večina (50 %) pripadnikov obo- roženih sil pričakuje predvsem varovanje, nekoliko manj pa jih pričakuje strokovne nasvete (32 %). Za varovanje pa je, zaradi pomanjkanja kadra, največkrat poskrbel kar vojaški del civilno-vojaškega sodelovanja. Pri ocenjevanju civilno-vojaškega so- delovanja in pripravi predlogov projektov so civilni funkcionalni strokovnjaki zelo dobro sodelovali tudi z vojaškim zdravnikom, veterinarsko in inženirsko skupino, ki jo je poveljnik BS Sokol zaradi preveč projektnega dela v praksi podredil vodji skupine CIMIC.28 Civilni funkcionalni strokovnjaki so začutili, da so jih vojaški kolegi sprejeli, ko so jim ti posodili svoje vojaške hlače in majico, ker je bila njihova, takrat edina, civilna uniforma umazana.29 Z malenkostmi in smislom za humor ter predvsem z razume- vanjem vloge in nalog razvijata civilni in vojaški del pozitiven odnos, ki se odraža v kakovostni in uspešni izvedbi nalog. Slovenski CIMIC je deloval samostojno ob vzporednih dejavnostih italijanskega, španskega, nemškega in drugih skupin CIMIC. V zvezi s tem je poveljnik sloven- skega kontingenta (SNR)30 v SIKON-ih 16 in 17 opozoril na nesorazmerje sredstev, namenjenih posameznim dejavnostim različnih skupin CIMIC. Pri tem so se po- javljale ogromne razlike, na primer med italijanskim, slovenskim in španskim ci- vilno-vojaškim sodelovanjem, medtem ko nekatere države dejavnosti CIMIC sploh niso izvajale. To bi lahko povzročilo nezadovoljstvo in trenja med lokalnim prebi- valstvom znotraj območja delovanja. Ti bi kmalu ugotovili, da območja, za katera je pristojen na primer italijanski CIMIC, prejmejo veliko več pomoči kot območja, za katera je odgovoren slovenski CIMIC. Skladno s tem se pojavljajo mnenja, ki so naklonjena sodelovanju slovenskega civilno-vojaškega sodelovanja v večnacional- 28 Intervju z vodji skupin CIMIC v SIKON-ih 15 in 16 Kforja, PSSV. Intervju je potekal 25. 11. 2008 na Vrhniki. 29 Intervju s civilnim funkcionalnim strokovnjakom 30. 11. 2008 v Celju. 30 Pogovor s SNR v Parizu, 30. 12. 2008. Graf 2: Vir: Janja Vuga: Anketa, 8. 9. 2005, NATO CIMIC Tactical Course, Poljče. SLOVENSKI POGLED NA CIVILNO-VOJAŠKO SODELOVANJE V OPERACIJAH V PODPORO MIRU: ŠTUDIJA PRIMERA SLOVENSKIH KONTINGENTOV NA KOSOVU (SIKON-A 15 IN 16 KFORJA) Janja Vuga, Bojan Gregorič Pričakovanja civilnih funkcionalnih strokovnjakov od pripadnikov oboroženih sil Pričakovanja civilnih funkcionalnih strokovnjakov od pripadnikov OS 4 % enaka pričakovanja, kot od ostalih CFS 14 % druženje 50 % varovanje 32 % strokovni nasveti 1. generacija kandidatov, september 2005 226 Bilten Slovenske vojske 227 Bilten Slovenske vojske ni strukturi.31 Ob tem bi bili v tako strukturo po potrebi vključeni tudi funkcionalni oziroma civilni funkcionalni strokovnjaki. 32 Težava z obsegom razpoložljivih finančnih sredstev za slovenski CIMIC je bila iz- postavljena tako med civilnimi funkcionalnimi strokovnjaki kot tudi med vojaškim delom skupine CIMIC. Po besedah civilnih funkcionalnih strokovnjakov so bila finančna sredstva, namenjena skupini CIMIC, razdeljena na vojaški in civilni del. SV je porabila finančna sredstva predvsem za projekte manjših vrednosti. Finančna sredstva civilnega dela je zagotavljalo MO RS oziroma Sektor za CO skladno s Sklepom Vlade. Pri tem je moral, po besedah civilnih funkcionalnih strokovnjakov, namero za izvedbo projekta še vedno najprej podpisati poveljnik enote33, nato je bilo treba pripraviti razpis z najmanj dvema ponudnikoma, pri katerem je komisija izbrala najboljšega, predlog pa je bil posredovan MO, ki je odločalo o odobritvi projekta. Med neposrednimi pripravami pred napotitvijo prve skupine CIMIC na mirovno operacijo je še kazalo, da bo zagotovljeno dovolj sredstev za načrtova- ne projekte, vključno z gradnjo osnovne šole. Tik pred odhodom v operacijo in še posebej takoj po prihodu, ko so se začele kazati potrebe po sredstvih za projekte, pa je postalo jasno, da finančnih sredstev ne bo dovolj. Sektor za civilno obrambo MO se je sicer po najboljših močeh trudil zagotoviti in nato skrbeti tudi za namensko porabo 48.000 evrov, ki jih je določila Vlada za obnovo in opremljanje šol, umiritev cestnega prometa in izboljšanje prometne varnosti v okolici šol ter za pripravo ukrepov za preprečevanje širjenja različnih živalskih bolezni, ki so nevarne tudi človeku. Za omenjene projekte so sredstva prispevali, skladno s 4. členom Uredbe o sodelovanju civilnih strokovnjakov in zmogljivosti v mednarodnih operacijah na obrambnem področju, Ministrstvo za obrambo s 30.000 evri, Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo za gospodar- stvo, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za promet, Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvo za zdravje ter Ministrstvo za zunanje zadeve, vsako z 2000 evri. Sredstva še niso bila zbrana ob začetku delovanja skupine CIMIC, tako da se prvi predlagani projekti niso mogli uresničiti. Na začetku je bilo kritično prav pomanjkanje financ, ki bi jih imela skupina CIMIC za izvedbo cenejših, a zaradi takojšnjih pozitivnih učinkov v lokalnem okolju, zelo odmevnih projektov.34 Omenjen finančni primanjkljaj v SIKON-u 15 je, po besedah civilnih funkcionalnih strokovnjakov, precej oviral tako načrtovanje kratkoročnih kot dolgoročnih projektov. Zato so se izvajali projekti ne le v okviru skupine CIMIC, temveč v sodelovanju s celotnim bataljonom. Na začetku so se izvajale dejavnosti, ki niso zahtevale preveč denarja, kot so na primer organizacija športnih iger za lokalne otroke in mladino, poučevanje plavanja (predvsem zaradi tragične utopitve dečka) itn. Položaj se je tako poslabšal, da sta se poveljnika BS Sokol in nacionalnega kontingenta SIKON 15 Kforja celo odločila prispevati svoj denar. Neprijeten položaj je pozneje zelo 31 Slovenski civilni funkcionalni strokovnjak v Afganistanu že dela v skupini CIMIC znotraj italijanskega PRT. 32 ACE Directive N. 86-2: 10. 33 Pri SIKON-u 15 je to bojna skupina, pri SIKON-u 16 pa četa. 34 Intervju z Bojanom Pipenbaherjem iz sektorja civilne obrambe MO RS, ki je nacionalni skrbnik cilja sil MO RS, številka 3784 II (CIMIC Capabilities). Intervju je potekal 12. 5. 2008 v Ljubljani. SLOVENSKI POGLED NA CIVILNO-VOJAŠKO SODELOVANJE V OPERACIJAH V PODPORO MIRU: ŠTUDIJA PRIMERA SLOVENSKIH KONTINGENTOV NA KOSOVU (SIKON-A 15 IN 16 KFORJA) Janja Vuga, Bojan Gregorič 227 Bilten Slovenske vojske omilil načelnik GŠ SV, ki je na pobudo skupine CIMIC in BS Sokol odobril 10.000 evrov za manjše projekte civilno-vojaškega sodelovanja. Sredstva je upravljal naci- onalni podporni element (NPE), s katerim je usklajevala skupina CIMIC na podlagi mesečnega načrta porabe finančnih sredstev za projekte.35 SIKON 15 se je srečeval z začetnimi težavami, ki so zahtevale precej prilagodljivosti in improvizacije celotne skupine CIMIC, bataljona in njegovega poveljnika. Težave so se v obdobju šestih mesecev večinoma rešile in tako se skupina CIMIC, ki je delovala v SIKON-u 16, ni soočila s tolikšnimi finančnimi omejitvami. Kljub vsemu je bilo težavno oprede- ljevanje višine razpoložljivih finančnih sredstev, saj bi bilo treba imeti točne podatke ter se na podlagi tega odločati o tem, katere projekte bo mogoče izvesti. Tudi sicer se delovanje skupine CIMIC ni začelo povsem po pričakovanjih in brez težav. Po razmestitvi na območju delovanja je bojna skupina Sokol prevzela od- govornost za vso dejavnost civilno-vojaških odnosov, vključno s štetjem prebival- cev srbskih enklav in območij, na katera naj bi se vrnili prebivalci srbske narodno- sti. Tako je prvotno zamisel o delovanju skupine civilnih funkcionalnih strokovnja- kov, ki bi jo podpirala skupina častnikov in podčastnikov Slovenske vojske36, na- domestila nova naloga – izvajanje klasičnih vojaških dejavnosti civilno-vojaškega sodelovanja.37 Poleg notranjega izziva, ki ga je predstavljalo sodelovanje civilnega in vojaškega dela civilno-vojaškega sodelovanja, pa je skupina sodelovala tudi z zunanjimi udeležen- ci (shema 1). V primeru kakršne koli pomoči nevladnih, humanitarnih, razvojnih in drugih organizacij ali gospodarskih družb je skupina CIMIC (oziroma civilni funkci- onalni strokovnjaki) delovala kot posrednik med donatorjem in prejemnikom pomoči (Pipenbaher, 2007: 7–9). Skupina CIMIC je v vseh treh kontingentih38 aktivno sode- lovala z nekaterimi lokalnimi in nacionalnimi organizacijami, kot so slovenski, srbski in kosovski rdeči križ. Srbski RK je, ne glede na nacionalno pripadnost, prebivalstvu zagotavljal hrano in starejšim od 65 let 50 evrov na mesec. Kosovski RK pa je razpo- lagal s finančnimi in materialnimi sredstvi, pridobljenimi iz tujine.39 Nemški CIMIC je slovenski skupini za civilno-vojaško sodelovanje v SIKON-u 16 med božičnimi prazniki podaril živilske in higienske pakete. Te je CIMIC razdelili med organizaci- je rdečega križa, srbske veterane in albansko katoliško skupnost. Sodelovali so tudi z organizacijo International organization for refugees, ki se osredotoča na področji kmetijstva in izobraževanja za otroke. Civilna funkcionalna strokovnjakinja je v so- delovanju z omenjeno nevladno organizacijo organizirala izobraževanje s področja kmetijstva za vse etnične skupnosti. Sodelovali so tudi z albansko NVO Hendicos, 35 Intervju z vodji skupin CIMIC v SIKON-ih 15 in 16 Kforja, PSSV. Intervju je potekal 25. 11. 2008 na Vrhniki. 36 Priloga W k Povelju za delovanje SIKON-a 15 Kforja našteva pretežno le nekoliko prilagojene naloge, ki so v 2. členu Uredbe o sodelovanju civilnih strokovnjakov in zmogljivosti v mednarodnih operacijah na obrambnem področju navedene za civilne strokovnjake. 37 Intervju z Bojanom Pipenbaherjem iz sektorja civilne obrambe na MO RS, ki je nacionalni skrbnik cilja sil MO RS, številka 3784 II (CIMIC Capabilities). Intervju je potekal 12. 5. 2008 v Ljubljani. 38 V SIKON-ih 15, 16 in 17 Kforja. 39 Slovenski Rdeči križ prispeva higienske pakete pod pogojem, da se jih razdeli 75 % med albansko prebivalstvo Kosova in 25 % med srbsko. SLOVENSKI POGLED NA CIVILNO-VOJAŠKO SODELOVANJE V OPERACIJAH V PODPORO MIRU: ŠTUDIJA PRIMERA SLOVENSKIH KONTINGENTOV NA KOSOVU (SIKON-A 15 IN 16 KFORJA) Janja Vuga, Bojan Gregorič 228 Bilten Slovenske vojske 229 Bilten Slovenske vojske pri čemer je bilo najpomembnejše posredovati vlogo za zdravljenje kosovske deklice italijanski skupini CIMIC.40 Vse to sicer niso bili vsakdanji projekti, pa vendar je tako sodelovanje zelo pomembno za ustvarjanje vezi in temeljev za nadaljnje sode- lovanje med različnimi udeleženci in organizacijami, hkrati pa veča ugled Slovenije in stopnjo razumevanja slovenskih vojakov ter civilnih funkcionalnih strokovnjakov z lokalnim prebivalstvom na območju delovanja. S tem se dosega eden pomemb- nejših ciljev delovanja civilno-vojaškega sodelovanja. Po presoji sektorja za civilno obrambo je bil sicer odziv donatorjev večji, kot so pričakovali,41 k čemur je tudi zelo pripomoglo angažiranje BS Sokol in slovenskega ambasadorja v UNMIK. Ti so poiskali darovalce tudi med podjetji na Kosovu, ki so v slovenskem solastništvu. Brez tega pristopa veliko projektov ne bi bilo uresničenih, predvsem pa ne bi bila v celoti obnovljena osnovna šola v Zahaću.42 11 REZULTATI DELA SLOVENSKE SKUPINE CIMIC NA KOSOVU Skupina CIMIC v SIKON-u 15 Kforja je po predhodni presoji civilno-vojaških odnosov poveljniku BS Sokol predlagala 76 projektov, ki so bili odobreni. Od teh jih je bilo 54 izvedenih do konca njihovega mandata, enega je prevzela in končala Italija, pet projektov se je ob koncu mandata SIKON-a 15 Kforja še izvajalo in so bili zaključeni v okviru SIKON-a 16 Kforja, 16 projektov pa ni bilo uresničenih. Podrobnejše analize neizvedenih predlaganih projektov sicer ni, vendar je pri tem treba upoštevati, da so takrat civilni funkcionalni strokovnjaki prvič delovali, zato so se pojavljale nekatere sistemske težave. Rezultat dela skupin CIMIC v SIKON-ih 15 in 16 Kforja je bil zelo dober. Skupna ocenjena vrednost uresničenih projektov znaša približno 350.000 evrov. Pri tem se nikakor niso samo razdeljevali donatorska sredstva in humanitarna pomoč, temveč tudi številni razvojni projekti, in sicer gradnja ali popravilo infrastrukture (cest, vodnjakov, športnih objektov), analiziranje vode, zdravniški pregledi, nabava sredstev za ogrevanje, popravilo strojev, čistilne akcije, tečaji plavanja itn., v katere so veliko energije in delovnih ur vložili tudi pripadniki SV (inženirska skupina, veterinarska skupina, zdravnik, potapljači in drugi vojaki). Neposredno opravljeno delo znaša približno 167.000 evrov. Seveda pa finančna vrednost projektov ni in ne sme biti edino merilo uspešnosti dela skupine CIMIC. Med mirovno operacijo se je večkrat izkazalo, kako pomembni so bili za lokalno prebivalstvo in lažjo izpolnitev poslanstva BS Sokol tudi poceni in na videz majhni projekti, ki so v pravem trenutku zadostili potrebam lokalnega prebivalstva. Stalna naloga skupine CIMIC v SIKON-u 15 Kforja je bilo tudi obiskovanje ponovno nase- ljenih srbskih vasi. Vseh obiskov v šestih mesecih je bilo 387, kar pomeni, da je bil povprečno najmanj en pripadnik skupine CIMIC v eni izmed vasi na vsaj štiri dni. 40 Italijani so se odločili, da bodo vzeli le paciente, ki so se v preteklosti že zdravili v Italiji in ki jih ni bilo mogoče operirati na Kosovu. V nasprotnem primeru bi bila količina prošenj prevelika. Tako bi lahko deklici, za katero je vlogo posredovala slovenska civilna funkcionalna strokovnjakinja, omogočili operacijo v Italiji. 41 Intervju z Bojanom Pipenbaherjem iz sektorja civilne obrambe MO RS, ki je nacionalni skrbnik cilja sil MO RS, številka 3784 II (CIMIC Capabilities). Intervju je potekal 12. 5. 2008 v Ljubljani. 42 Intervju z vodji skupin CIMIC v SIKON-ih 15 in 16 Kforja, PSSV. Intervju je potekal 25. 11. 2008 na Vrhniki. SLOVENSKI POGLED NA CIVILNO-VOJAŠKO SODELOVANJE V OPERACIJAH V PODPORO MIRU: ŠTUDIJA PRIMERA SLOVENSKIH KONTINGENTOV NA KOSOVU (SIKON-A 15 IN 16 KFORJA) Janja Vuga, Bojan Gregorič 229 Bilten Slovenske vojske Sklep Prvič je skupina civilnih funkcionalnih strokovnjakov uspešno sodelovala na Natovi vaji leta 2007, in sicer kot podporni civilni element združenega poveljstva sil v Neaplju. Pri tem je bil uresničen cilj sil 3784 II (CIMIC Capabilities), saj je Slovenija razvila vse potrebne civilne zmogljivosti civilno-vojaškega sodelovanja in je postala pripravljena na nadaljnje postopke vključevanja skupine civilnih funkcio- nalnih strokovnjakov za CIMIC v skupna in združena poveljstva Natovih operacij. Pred napotitvijo prve skupine CIMIC v okviru SIKON-a 15 sta bila v celoti in zelo uspešno uresničena ves Program usposabljanja civilnih funkcionalnih strokovnjakov in terenska vaja civilno-vojaškega sodelovanja. Pred napotitvijo SIKON-a 15 so imeli pripadniki skupine CIMIC neposredne skupne priprave na to operacijo, medtem ko pred napotitvijo SIKON-a 16 takih priprav ni bilo. Pri tem je treba poudariti, da so bile neposredne priprave po mnenju nekaterih civilnih funkcionalnih strokovnjakov prekratke. Predvsem pa so bili, kot poudarjajo sami, civilni funkcionalni strokovnja- ki o svojem odhodu na misijo v okviru SIKON-a 15 obveščeni prepozno. Na misiji je bilo, v primeru SIKON-a 15, precej nejasnosti glede razumevanja vlog ter razmerij med civilnim in vojaškim delom skupine CIMIC. V primeru nadaljnjega delovanja skupine CIMIC po modelu, vzpostavljenem v omenjenem kontingentu, bi bilo dobro razmisliti o vključitvi civilnih funkcionalnih strokovnjakov v zadnji del druge faze vojaškega usposabljanja, ko potekajo intenzivna usposabljanja za delovanje na misiji in ne samo neposredne priprave pred odhodom na misijo. Civilni funkcionalni stro- kovnjaki bi se tako skupaj z vojaškim delom civilno-vojaškega sodelovanja dlje časa in intenzivneje pripravljali za izvajanje predvidenih nalog na misiji. Predlagano je smiselno samo, če so naloge, ki jih je predvidel poveljnik skupine CIMIC za civilne funkcionalne strokovnjake z Uredbo, kompatibilne.43 Pri načrtovanju in izvajanju dejavnosti na strateško-operativni ravni je bila sicer zagotovljena usklajenost med GŠSV/J-9, PSSV/G-9 in SCO ter med pristojnimi ministrstvi in gospodarskimi, hu- manitarnimi in drugimi organizacijami, ki so bile pripravljene sodelovati, vendar pa sta bila v resničnosti med operacijo komunikacijsko neusklajena skupina CIMIC in sektor za civilno obrambo na MO. Priloga W k Povelju za delovanje SIKON-a 15 je k nalogam skupine CIMIC štela izključno tiste, ki jih predpisuje Uredba za civilne strokovnjake. Po razmestitvi na območju delovanja pa je BS Sokol prevzela odgovor- nost za vse dejavnosti civilno-vojaškega sodelovanja na tem območju, med drugim tudi zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, predvidenih za izvajanje projektov civilnih funkcionalnih strokovnjakov (dovoljenje za to je dobila s Sklepom44 Vlade v začetnem obdobju). Uprava za civilno obrambo MO sicer ocenjuje, da je sodelova- nje civilnih funkcionalnih strokovnjakov v SIKON-ih 15 in 16 manj učinkovito, kot je bilo načrtovano, in meni, da bi večino predlaganih projektov lahko izvedel vojaški kontingent sam. CO tudi meni, da strokovne zmožnosti napotenih civilnih funkcio- nalnih strokovnjakov niso bile dovolj izkoriščene, razen pri gradbenih delih. Mnenje civilnih funkcionalnih strokovnjakov se do neke stopnje sicer ujema z mnenjem sektorja za CO MO, predvsem glede izkoriščanja njihovih strokovnih zmožnosti v začetnem obdobju. Civilni funkcionalni strokovnjaki so pozneje opravljali naloge 43 Uredba o sodelovanju civilnih strokovnjakov in zmogljivosti v mednarodnih operacijah na obrambnem področju, Uradni list RS, št. 75/06, 18. 7. 2006. 44 Sklep Vlade RS, št. 41012-10/2007/4, 29. 3. 2007. SLOVENSKI POGLED NA CIVILNO-VOJAŠKO SODELOVANJE V OPERACIJAH V PODPORO MIRU: ŠTUDIJA PRIMERA SLOVENSKIH KONTINGENTOV NA KOSOVU (SIKON-A 15 IN 16 KFORJA) Janja Vuga, Bojan Gregorič 230 Bilten Slovenske vojske 231 Bilten Slovenske vojske skladno s svojo stroko in po mnenju nekaterih bi jih bilo treba na območje poslati še več, ki bi delovali na primer na še nerazvitem področju kmetijstva na Kosovu. Se pa tako civilni funkcionalni strokovnjaki kot vojaški del civilno-vojaškega so- delovanja strinjata, da je bilo v začetnem obdobju precej nejasnosti glede pristoj- nosti in odgovornosti, ki pa so se kmalu rešile. Tako so civilni funkcionalni stro- kovnjaki sprejeli sistem odgovornosti in poveljevanja, ki velja za SV, ter se o vseh projektih posvetovali z nacionalnim poveljnikom enote, ki je predlagane projekte ali dejavnosti odobril oziroma zavrnil. Vsekakor pa sta po mnenju obeh med vojaškim in civilnim delom vladala pozitiven odnos in sodelovanje, brez katerih marsikate- ri projekt ne bi bil tako dobro opravljen. Izkušnje civilnih funkcionalnih strokov- njakov na misiji na Kosovu kažejo, da pripadniki tujih oboroženih sil menijo, da je slovenski model civilnih funkcionalnih strokovnjakov zanimiv, so pa tudi pre- poznavni zaradi posebne uniforme in oznake. Vodji skupin CIMIC pa menita, da vzbuja delovna obleka civilnih funkcionalnih strokovnjakov, ki se bistveno razlikuje od uniforme pripadnikov SV, v nekaterih situacijah nezaupanje lokalnih prebivalcev. Ti jih večkrat zaradi drugačne delovne obleke ne povežejo s pripadniki kontingenta SV. Po drugi strani pa je mogoče z manj vojaškim videzom doseči večjo sprošče- nost in morda celo zaupanje lokalnega prebivalstva. Pri tem ne smemo pozabiti, da civilni funkcionalni strokovnjaki niso vojaško usposobljeni, zaradi česar bi jih bilo neprimerno obleči v vojaško uniformo. Že samo z nepoznavanjem vojaških pravil vedenja bi se nehote nespoštljivo vedli do uniforme SV. Pri vsem želiva predvsem izpostaviti, da lahko vsaka uniforma pozitivno ali negativno učinkuje. Povzameva lahko, da so se pri poskusnem projektu izvajanja dejavnosti civilno-vo- jaškega sodelovanja v zvezi s sodelovanjem civilnih funkcionalnih strokovnjakov pojavljale težave s financiranjem, organizacijo, pripravami pred odhodom, podre- jenostjo, delovno obleko civilnih funkcionalnih strokovnjakov in drugim, kar pa je precej pogosto pri uvajanju novosti. Meniva, da bi pri pripravah na misijo morali biti posebej pozorni na civilno-vojaška razmerja znotraj skupine CIMIC in širše, znotraj nacionalnega kontingenta na misiji. Dejstvo je, da se zaradi sodelovanja civilnih funkcionalnih strokovnjakov križata dva zelo različna koncepta delovanja – civilni in vojaški. Pomembno je, naučiti se sodelovati v nekem obdobju in na omejenem prostoru. Pri tem je treba omogočiti kakovostne priprave, ki bi obema stranema kar najbolje predstavile način življenja in dela na misiji. Hkrati pa morajo biti udeležen- ci potrpežljivi in odprti, posebej med prilagajanjem, ki naj bi po besedah civilnih funkcionalnih strokovnjakov trajalo do enega meseca. Prav njihove izkušnje kažejo, da je s pravo mero humorja in strpnosti mogoče preseči tudi razlike med civilnim in vojaškim področjem. Adamič, Nadja, civilna funkcionalna strokovnjakinja v SIKON-u 16 Kforja in v delu 1. SIKON-a 17. Intervju je potekal 7. 12. 2008 v Celju. AJP-3.4.1, 2001. Peace Support Operations (PSO).2. AJP-9, 2003. NATO Civil-Military Co-operation (CIMIC) Doctrine.3. Brett, Julian, 2004. Danish Civil & Military Interaction in Kosovo between 1999 and 4. 2003: lessons for the future, Copenhagen. SLOVENSKI POGLED NA CIVILNO-VOJAŠKO SODELOVANJE V OPERACIJAH V PODPORO MIRU: ŠTUDIJA PRIMERA SLOVENSKIH KONTINGENTOV NA KOSOVU (SIKON-A 15 IN 16 KFORJA) Janja Vuga, Bojan Gregorič Literatura 231 Bilten Slovenske vojske Civil-Military Co-operation (CIMIC) Concept for EU-Led Crisis 5. Management Operations, 18. 3. 2002, Brussels. Gregorič, Bojan, 2003. Civilno-vojaško sodelovanje v operacijah v podporo miru s 6. poudarkom na vojaškem sodelovanju z nevladnimi organizacijami (izpitna naloga), Ljubljana. Grimšič Paulič, Darja, civilna funkcionalna strokovnjakinja v SIKON-u 15 Kforja. 7. Intervju je potekal 30. 11. 2008 v Celju. MC 327/2, NATO Military Policy for Non-Article 5 Crisis Response Operation.8. MC 411, NATO Military Policy On Civil-Military Co-Operation.9. Natov priročnik za vodenje večnacionalnih operacij (Multinational Operations 10. Handbook), 1999. NATO Handbook for Coalition Operations (Land), June 2004: Chapter 6: Civil-Military 11. Cooperation. NATO ACO Manual No. 86-1-1, ACO CIMIC Tactics, Techniques and Procedures.12. Pipenbaher, Bojan, sektor civilne obrambe MO RS, nacionalni skrbnik cilja sil MO RS, 13. številka 3784 II (CIMIC Capabilities). Intervju je bil opravljen 12. 5. 2008. Pipenbaher, Bojan, 2007. Uspešno delo civilnih strokovnjakov za CIMIC na Kosovu. 14. Revija Slovenska vojska, XV/8. 7–9. Pipenbaher, Bojan, ur., 2005: Vključevanje civilnih zmogljivosti v operacije v podporo 15. miru: Vključevanje civilnih funkcionalnih strokovnjakov v operacije v podporo miru, Ljubljana: MO RS. Program za izvedbo usposabljanja, Sodelovanje civilnih funkcionalnih strokovnjakov in 16. drugih civilnih oseb v operacijah v podporo miru, 15. 2. 2005. Pogovor s pripadnikom italijanskih OS. Libanon, 17. 12. 2008.17. SELMANI Ramiz, major, nekaj časa namestnik vodje skupine CIMIC v SIKON-u 15 18. Kforja in vodja skupine CIMIC v SIKON-u 16 Kforja. Intervju je bil opravljen 25. 11. 2008. Sklep vlade RS, 80200–1/2005/4, 28. 10. 2005, Ljubljana.19. Sklep Vlade RS za napotitev skupine civilnih funkcionalnih strokovnjakov v SIKON 15 20. Kforja, št. 871000-28/2006/4, 13. 12. 2006. Sklep Vlade RS za izvajanje projektov civilno-vojaškega sodelovanja v operaciji SIKON 21. 15 Kforja, št. 41012-10/2007/4, 29. 3. 2007. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju 22. obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami. Uradni list RS, št. 67/2008, 4. 7. 2008. Uredba o sodelovanju civilnih strokovnjakov in zmogljivosti v mednarodnih operacijah na 23. obrambnem področju. Uradni list RS, št. 75/06, 18. 7. 2006. Videtič, Marjan, major, vodja skupine CIMIC v SIKON-u 15 Kforja. Intervju je bil 24. opravljen 25. 11. 2008. Vojaška doktrina, 2006, Ljubljana: PDRIU.25. Vuga, Janja, 2006. Civilni funkcionalni strokovnjaki v operacijah v podporo miru 26. (diplomsko delo), Ljubljana. Willems, Patrick, Natov inštruktor za civilno vojaško sodelovanje. Pogovor, 2. 10. 2008.27. Začasni priročnik za usposabljanje poveljstev in enot, GŠSV, št. 603-64/2006-9, 4. 10. 28. 2006. SLOVENSKI POGLED NA CIVILNO-VOJAŠKO SODELOVANJE V OPERACIJAH V PODPORO MIRU: ŠTUDIJA PRIMERA SLOVENSKIH KONTINGENTOV NA KOSOVU (SIKON-A 15 IN 16 KFORJA) Janja Vuga, Bojan Gregorič