Št. 68. Gorici, dne 12. junija 1900. Tečaj XXX. Izlitij a trikrat na teden * testih iztlanjlh, in sicer: vsak torek, Četrtek in so'»oto, /jutranje tedanje opoldne, večerno izdauje pa ob 3. nri po« poldne, m stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po pošti pre-jemana ali v Gorici na dom posiijana: Vse leto ..'.'. .' . ... J 3X20 h.aU gld. 6 BO j pol leta . . .".....B . 60 ", T *. "^0 ' četrt leta.......3 „ 40 „ , , l/O Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema npraviiištvo .,*.... »^. ,, „lMf,lMOKKC" izhaja neodvisno cd «Soče» vsak lictffc in stane v«e leto 3 K 20 1). ali gld. 1-CO. ->So6i» in «Prin:orec» se prodajata v Gorici v to-bakami Schvvaiz v Šolski ulici in Jollersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni LavrenČiS na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, SOČA (Zjutranje izdanje). Uredništvo se nahaja v Gosposki ulM St 7 v Gorici y L nadstr. 7, urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 18: dop. Vp ravnili vo se nahaja v Gosposki ulici St 9. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije ia druge reči, katere ne •spadajo v delokrog uredništva, naj se posiliajo le upravnlštrii. Neplačilih pisem no sprejemlje ne uredništvo ne npravniStvo. ______ Oglasi In poslani«« se računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr-., 2-kiat 7 kr., 3-krat <> kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črko po prostoru. Naročnino tu oglase Je-plačati I,>t<© tiorlcn. < „«oriškn Tiskarna" A. (JinlirSPck tiska in zalaga razen «Soco» in *Priinorea» so „8lovansko knjižnico", ikatera izcaja inescčno v snopičih olsežnih 5 do 8 pol ter stane vseletao 1 gld. 80 kr. — Oglasi v; »Slov. knjižnici« se raiSnnijo po 20 kr. petit-vratica, Bog In narod! «Gor. Tiskarna* A. GabrSčck (cdgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. V. Kako hinavsko, kako" spletkarsko, kako nepošteno je bilo rojstvo »Centrifuge«, srn'' že omenili in tudi dokazali. n\,m pojdimo v dokazili Še daljo, da docela razkrinkamo to grdo Špekulacijo na lehkovernost slovenskega ljudstva. •Ko je »Soča* kotfcenr oktobra lanskega leta razkrila prave namene centrifuge , je odgovorila ; Gorica II. novembra — čitajte in sodite I! — med drugim tako-le: »Toda kaj je resnica 'i Gospodje pri »Soči», ki poznajo pravila in lahko jih, saj so hodili spraševat na okrožno sodišče, ali so pravila že vložena, morajo videti, da »Centralna posojilnica« n i n i k a k k o n k u r e n č e n zavod »Ljudski posojilnici. »Centralna posojilnica- je cisto navadna zveza .posojilnic in gospodarskih zadrug na Goriškem. V zadnjem času se je tudi v naši deželi pričelo kaj lepo razvijati zadružno gibanje, dasi so ne tako, kakor bi bilo želeti. Po raznih krajih so se ustanovile kmetske posojilnice, ki do danes vse vrlo in blagodejno delujejo. Tudi kmetijske zadruge so pričeli snovati, ter se jih bode v bližnji bodočnosti tudi še nekaj osnovalo. Vse posojilnice ter zadruge pa s;> bile dosedaj brez medsebojne zveze v domači deželi ter so se morale pridružili izvengoriškim obstoječim zvezam. Ker pa je organizacija napredovala, je bilo nujno misliti na ustanovitev zveze za posojilnice in zadrugo na Goriškem, ako smo 7. zadružnim gibanjem hoteli doseči prave vspehe. Centralna posojilnica'- hode uničevala Ljudsko posojilnico -, vpije Soča-. Čemu V Morda zato, krr jej slučajno na-čeluje dr. Turna ''. Z a r a d i j e d n e ose b e n a j bi uničili e in i n e n t n o nar o dni z a v o d t e r str m o g 1 a v i I i mPrekleti ste.. J" V zbirki *lz maz*r*kcga raja*. Češki spisat Jan J a n 6 a. Poslovenil Pohorski. Dalje). Samozavestno in glavo po koncu noše je grofica odšla. V njenem srcu se je zakoreninil sklep, da v tej stvari ni pičice ne odjenja. Iz slabotne ženske je postala .levica, ki je pripravljena do poslednjega dihljeja braniti pravice — Fitatere... Grof Szalav pa je od jeze stiskal pesti. »Tedaj pa bodi boj med nami.... Videli bomo, kdo zmaga...« II. Leto za letom se je pogrezovalo v minulost in ž njim vred vse radosti in skrbi; mladina, možje in starci, vse je padalo v temni grob. Z novim mla-doietjem se je rodilo toliko nad, kolikor je nevidljiva moč izvabila iz zemlje cvetk;. prikazale so se, da bi bile naposled zopet varane; pod pekočimi solnftnimi žarki so uvenole, veter jih |e Mroval ter razmetal naokrog; kar jih pa je še ostalo, te je spalil jesenski mraz. V človeškem srcu je bila hladna, v pr o p a s t n a S e si o v e n s k o 1 j u d-stvo? Mogoče, da se nahajajo med Slovenci taki ljudje, katerih politična strast sega takd daleč, ki pa mor&uiti tudi merijo brač po sebi. Proti »Ljudski posojilnici« naj delajo možje, ki so jo iz ljubezni do naroda osnovali, ter celo desetletje v njej v blagor naroda delovali? Nam to ne gre v glavo, mogoče da »Sočanom« ! »Centralno posojilnico« ali zvezo posojilnic in zadrug izkorišča »Soča« v najnovejšem boju. Ž njo hujska ljudstvo proti dr. Gregorčiču, podtikajo ji na-* mene, katerih nima. Ponavljamo, da »Centralna posojilnica« jo zveza posojilnic in gospodarskih zadrug na Goriškem. Njo namen je, nadzorovati posojilnice in zadruge, posredovati denarni promet med posameznimi posojilnicami in zadrugami, ustanavljati skladišča za prodajo kmetijskih pridelkov, nabavljati za kmetijstvo potrebnih stvari na račun zadrug, prodajati izdelke zadružnikov po naroČilu in na račun zadružnikov. In ta delokrog naj jo nevaren »Ljudski posojilnici; ? Žalost n o je, d a s o j e b o j z a-nesel t u d i na g o s p o d a r s k o polje. Kdo pa ga jo zanesel ali vsaj skuša zanesti, vsakdo lahko sprevidi . V »Gorici« 8. junija t. 1. pa smo čitali take izjavo: »Že začetkom lanske jeseni je vlada sprejela na znanje in odobrila pravila »Centralne posojilnice« v Gorici, in ta novi denarni zavod bi bil lehko že takrat začel poslovati. Nekateri rodoljubi — pozna joči nasilni značaj prvakov v dosedanjih denarnih zavodih v Gorici in iijihove skrivne misli in nakane — so svetovali in delali na to, da bi se že takrat oživela »Centralna posojilnica« ter brez prepira in boja prepustila t Ljudska posojilnica* g. dr. Turni in njegovim pristašem ; dočim je bila večina drugega mnenja. Nekateri gospodje, ki imajo manj skušenj in slabeje poznajo samosiinike in njihove »plemenite« namene, so mislili, da se na ta mrzla puščava, a vendar jo to srce" Čakalo zopet nove pomladi... Slovaški narod je bil varan že tolikokrat! In čudo veliko, da ta narod je še vedno upal, da še ni padel v malomarnost, topost, skratka, da še sploh živi. Saj mu vedno kradejo telo in dušo, dobro vedoči, da je telo brez duše le toliko, kar je duša v slabotnem telesu; oba hočeta imeti sovražnike, telo" in duša, kri in ogenj, da bi ž njimi ohranila svoj rod... Ko je grof Szalav pripeljal svoji hčeri slovaškega fanta, se je tolažil z upanjem, da ž njim obnovi rod grofov Pazmandv, ki se je bližal izumrtju. Zat6 je sklenil bojevati se z grofico za fantovo dušo, in zaupajoč na svojo moč, je zahteval neprestano, naj grof Pžz-mandy sprejme Jurčka za svojega. Grof Pazmandj- je naposled privolil in tak(5 je postal iz pastirja Jurčka grof Arpad Pazmandv. Za to je bilo potrebno privoljenje deželnega glavarja, pa tudi to mu je pridobil stari Szalav... Samd grofica, kateri je prirastel Jurček k srcu, ga je imenovala še nadalje svojega Jurčka... Grof Szalav je besnel, ko je slišal to besedo ter videl, da se grofica noče ukloniti niti prošnjam niti grožnjam, marveč da vodi Jurčkovo odgojo po svojih nazorih. Oh, ti nazori!... Zdelo se je, kakor bi bil boj med .starim grofom in njegovo hčerjo z a dušo I slovaškega fanta za grofa toliko kakor ali oni način vsakako mora priti vsaj na denarnem polju do kakega spora-' ziunljenja ali do kake sprave. Menili so, da bi bilo treba skrbeti za to, da preide vodstvo »Goriške ljudske posojilnice« v popolno nepristranske roke, to je v roke rodoljubov, kateri ne bi hoteli rabiti javnih denarnih zavodov za osebne namene, marveč za institucije, katere naj služijo izključno v pomoč v gmotni sili se nahajajočemu narodu. Ako bi n. pr. ta zavod prišel v katero koli zadrego, bil bi toraj v prvi vrsti slovenski narod na Goriškem, ki bi vsled tega trpel. Ij, Nikdar nismo bili med onimi, ki so se nadejali, da pride na ta ali oni način ljudska posojilnica na nevtralno podlago; vondar smo zadovoljni, da se je ta borba izvojovala, kajti sedaj spre-vidijo največji optimisti in najbolj zaupljivi možje, da iščejo pri tem zavodu nekaterniki — no blaginjo naroda, ampak samega sobo; spoznali so, s kakimi sredstvi hočejo priti ti. nasilniki do svojega smotra. Zato jo pa navdušenje za »Centralno posojilnico* veliko in odkrito. Vso deluje z vesoljem in gorečnostjo za ta zavod, ki bodo v kratkem — če Bog d»ri in sreča junaška«— središče vsega denarnega prometa na Goriškem. »Centralna posojilnica« sloni na načelih, ki so našim čitateljem že znana. Mi hočemo imeti zavod, v katerem bodo delali poklicani rodoljubi pač le iz ljubezni do našega naroda, vestno, brezplačno in previdno. Zavodu je namen, pomagati našemu trpečemu ljudstvu s tem, d a m u p r i s k r b i — kolikor mogoče po ceni — posojila, in sicer vsakemu, ne oziraje so na stan ali prepričanje dotičnika. Ne koristolovje, ne dobičkarija, ne visoko obrestovanje, tomuč iz najčistejše ljubezni do našega naroda izvirajoča hitra in kolikor mogoče cena denarna pomoč, našemu ljudstvu, je vodilna misel našemu delovanju in našemu zavodu.« zgubljen... Grofičini nazori so bili zares taki, da jo pustila Jurčku, sedanjemu grofu Arpiidu, popolno svobodo, torej je tudi glede narodnega razvoja Jurček bodisi po prirojenem' nagonu, ali po naredbi božji, porabil to svobodo, da se je sprebudila v njem slovaška duša... Rastel je ter se razcvetal v krepkega mladeniča, kateri je staremu svojemu ugrabitelju postal - trn v očesu, svojim mladim prijateljem, navdušenim sinovom prezirane Slovaške, pa vzgledni vzor... A grof Pazmandv? Niti ta preživeli mož, radi katerega iu svojega rodu obrambe je grof Szalav doprinosel oni plen na slovaškem pašniku — niti ta preživeli mož ni razumel namer svojega tasta, in dokler je bil živ, je stal na.strani svojo soproge, da se je tako1 izognil prepiru ž njo, katera mu'je tak6 živo očitala njegovo telesno omemoglost in upadek, deloma pa tudi vsled prirojene toposti. Kaj mu jo bilo mar sa duševni razvoj tujega otroka ? A vsekako jo to tujo, posinovljeno otročo postavil za svojega glavnega dediča. Učinil je to brez vsega pomisleka, brez vsega pogoja, ker je na Mažarskom že itak navadno, da mora plemitaš skrbeti na svojih posestvih za povzdigo štefanskega jezika — to je za poma-žarenje!'... Stari grof Szalav je besnel. »Potem pa naj se razcveta naš rod, ko zanj tako" slabo skrbe njegovi prvi sinovi... Te skrbi!... Lov, karto, zale žene ¦-- to je vsa njihova skrb. Kaj na- Iz teh dveh ponatisov je jasna vsa hiuavščina »Goricanskih« spletkarjev. Ista »Centrifuga«, ki je bila lani ustanovljena in na podlagi istih pravil otvor-jena Šele zdaj, je torej edino le konkurenčen zavod »Goriški ljudski«. To jo »Gorica« zdaj tudi pripoznala na Jako nizek način! Ali kako jo govorila lani, kako nesramno je napadla »Sočo«, ker se je osmelila — povedati resnico ? Mar-sikak čitatelj, ko je fiital lani »Gorico«, je pač dejal: To pa vendar ni lopo od »Soče«, da podtika takoj slabe namene, — No, zdaj vidi, da je »Soča« govorila resnico, a »Gorica« je namenoma in hote »tonalita svoje »bravce«. :iak<5 hinavska je pač bila ona »žalost«, da se je zanesel boj tudi na gospodarsko polje, kako hinavsko ono navdušenje za našo posojilnico, o kateri so tedaj rekli; »Zaradi jodne osebo ' naj bi uničili eminontrr narodni zavod tor strmoglavili v propastnase slovensko ljudstvo?« — Danes bi pa radi Čim prej upropastili ta »orni-nentno narodni zavod« ter »strmoglavili v propast slov. ljudstvo«, ako bi le bil j to v njihovi moči, kar pa ni! Ali nismo merili to zlotvorne hinavce na pravi brac ?!. — In b takimi brezvestnimi spletkarji se nam jo puliti v politiki!! Skoro vsi prejemajo plače iz javnih blagajnic, da brezskrbno rujejo proti edinosti in blagru našega naroda t Pa kako nerodno »Gorica« opravičuje svoje letošnje početje! Ker se vrijenim patronom ni posrečilo, da bi vpregli ta nafc prelepi denarni zavod v svoj bankrotirani voz, so otvorili »Centrifugo«, a prave vzroke skrivajo za — laž in obrekovanje. Našim čitateljem samim bo takoj pravi odgovor na jeziku, ako jim pokličemo v spomin, da so imeli v ravnateljstvu posojilnice do občnega zbora 20. aprila --- večino »Goričan!«, t. j. med 5 člani so imeli tri: Kosa, Franka in Ferfilo. Ta večina je skrbela pač z vso pazljivostjo, da so v posojilnici ni storil korak, ki je bil nasprotnikom neljub. O kakem izkori- stane po njih, ko onemogli legajo v grob, brez potomcev, to jim je poslednja briga«. Med tem so v Jurckovi glavi rojilo druge misli, Rastel je ves navduščen za stvar zatiranega naroda, čegar sin jo bil... Enkrat se je spomnil z jednim svojih zaupljivih prijateljev znanega spomenika pri vasi Kostolni v trenčanski stolici. Tam stoji pisarto: »Na spomin v boju za domovino in svobodo pri Kostolni dne 28. oktobra 1848. padlim domorodcem. Občinstvo trečansko stolice 1875«. »Koliko spominov«, je rekel njegov prijatelj, »se zbudi v duši človeka; ki prečita ta napis ter ga razume! Koliko pokopanih nad je skrito pod tem zlatim napisom. Človeku stopijo pred oči čete navdušenih slovaških prostovoljcev, hrabrih njih voditeljev, navdušenih za geslo: »Enakopravnost, bratovstvo, svoboda!« Za to geslo so pograbili za orožje, za to geslo se hrabro bojevali in s tem geslom na jeziku izdihnili svojo junaško dušo. A kako plačilo so sprejeli oni in njihovi ljubi za to ? Bojevali so se za enakopravnost •— a peljali so jih pred naglo vojaško sodbo; bojevali se za bratovstvo — pa so jih potaknili v ječe ; bojevali se za svobodo — pa so jim pripravili vislice. Bojevali so se za domovino in svobodo, a to njihovo domovino zastrupljujejo dandanes s kugo mažarizacije in to njihovo svobodo omadežujejo s kradežjo slovaških otrok, slovaških sirot. »Matico« so nam pobrali, Sfianju v korist »Sočanov« tu pafi ni govora. Vse poslovanje posojilnice je bilo vzvišeno nad vsako strankarstvo. Pozivljemo imenovane tri gospode, naj poved6: kdaj, kje, kako je bila posojilnica strankarska?! — Narobe pa je dokazano, da je bil vprizorjen od Gregorčiča in Pavlice, v zvezi s trojico v ravnateljstvu, proti nepristranosti posojilnice pravi pravcati komplot, in hoteli so jo vpreči v voz najcrnejšega klerikalnega despotizma. Šele proti temu komplotu se je uprla naša stranka ob — tri četrt na dvanajsto uro; skoro da bi bila že zamudila! Ali čilost in moč naše stranke je odvagala zamudo — in rešili smo posojilnico klerikalnega jarma. Zato sedanje zmerjanje, obrekovanje, laž »Gorice«. Kar so nasprotniki hoteli narediti iz posojilnico, to zdaj <.rd6, da je že bilo za »Sočane*. Toda pogoreli so ¦¦- in zdaj je ta zavod res last mogočne »narodno-napredne stranke«, kar poprej ni bil. Kar govore o »navdušenju« naroda za »Centrifugo«, je le prožna želja znorele »Goričanske« fant 'je. Še nekaj bi radi povedali. Pride. »Tiho delovanje1'—slepilo. m. Kot prvi med .pozitivnimi vspehi" izza zadnjega deželnozborskega zasedanja navaja „Gorica" v Št. 43. deželni šolski zalog. Pravi, da so se borili slovenski poslanci če mnogo let za ta zalog, da je bil glavna točka njihovih prizadevanj, in to po pravici, kajti način dosedanjega postopanja v tej zadevi je bila največja krivica, ki se je mogla goditi našemu ljudstvu v gmotnem oziru. Potem navaja vse tisto o posameznih šolskih okrajih, kar je že na sploh znano, da goriško mesto se je branilo s Furlanijo vred prispevkuv za deželni šolski zalog, da končno je priznala vlada sama krivico, ki se godi naši deželi, ter zahtevala, da se uvede deželni šolski zalog. Ali vse je bilo zastonj, dokler ni nastopilo »tiho delovanje*. Kdor to Cita, bi mislil, da so se res kdo ve kako potegovali naši »voditelji* za deželni šolski zalog! Ali da temu ni tako, poglejmo malce nazaj! Po odpovedi bivšega deželnega glavarja grofa Franca Goroninija so pisali laški poslanci dr. Gregorčiču pismo, v katerem so povedali, da jih ne bo k sejam iz raznih vzrokov, posebno pa ne, ako se le postavi na dnevni red razgovor o vladi nem načrtu zakona zastran deželnega šolskega zaloga. Glede na to je priobčil takoj v nastopni št. 6. eSoče" od 20. jan. 1. 1. slovenski deželni poslanec, kateremu se poje v »Gorici" velika slava, dopis, v katerem se bavi s predmetom: Kako rešiti vprašanje o šolskem zalogu? Ropota sicer proti vladi itd., ali končno prihaja do zaključka: »Temu navskrižju se vlada lahko izogne tako, da podpira slovenske okraje, tolminski, sežanski in goriško'okolico, z onim zneskom, kateri je nameravala dati v pomoč celi deželi. Slovensko ljudstvo bi bilo s tem zadovoljno i n slovenski poslanci bi se morda za vselej odrekli pravici, naj se vpelje tudi pri nas deželni šolski zalog. Italijani bi tudi ne imeli niti najmanjšega povoda za pritožbe, kajti njim bi se vsestransko vstreglo. Vladni načrt zakona bi narodno imetje uplenili, šole zaprli, a to vse radi tega, da smo mi pomagali ohraniti najvišji prestol in da so naši slovaški junaki umirali, a vendar smo poraženi; premaganci pa so napravili iz nas sužnje — saj nas ne smatrajo niti za ljudi. Le Mažar je človek Slovak ni Mažar, Slovak ni človek! Ali se ti ne razburi kri v žilah, ali se ne vname tvoje srce" pravične jeze, da smo za vse žrtve, za vso svojo zvestobo dosegli tako svobodo, kakoršne bi si niti ne želel suženj paganskega Kima ?« »Prenehaj, za Boga! Mar res ni nobene pomoči?« »Pomoči, prijatelj, pomoči? Odkod ? Od zgoraj je pričakovati ne moreš ; tam so gluhi za naše prošnje. Vlada nas ne usliši, a h kralju nas niso hoteli pustiti. Sami smo slabi, naši bratje pa se za nas — ne brigajo. Toliko ved6 in se brigajo za nas, kakor bi nas niti ne bilo. Toda nemara vendar še Bog da, da bo bolje. Hoj, mi še živimo, tukaj smo in branili se bomo, dokler grom ne zdrobi naših verig. Verjemi, prijatelj, da tudi mi bomo še enkrat ljudje\ Jaz to verjamem, kakor je verjel pesnik, ko je pel: »Nad-Tatru sa blysfra, hrony divo biifi1). • Nebojte sa, bratia, ved!*) sa ony stratia8, Slovdci ožiju...««. *) Strele divje Švigajo. *> saj. *) zgubS. *) oživ§. izginil iz zbornice, in Furlanom se ne bi bilo več bati, da jim bode potrebno prispevati za vzdrževanje slov. ljudskih sol". Mislimo, da je tu dosti jasno povedano, da ta slovenski poslanec, ki stoji v prvi vrsti »Goričanov", ni bil kdo ve" kako unet za ustanovitev deželnega šolskega zaloga, marveč je bil že takrat skrajno popustljiv ter zadovoljen kar s podporami okrajnim šolskim zalogom od strani vlade. Ta način rešitve vprašanja o deželnem šolskem zalogu lam ni ugajal, zato pa smo pristavili k Vopisu opombo uredništva: »To bi bilo nekaj, ali bolje na vsak način je, ako imamo z a-kon, kakor pa če smo.odvisni le od podpor, katere bi utegnile v slučajih celo izo-stati! Naloga vladi bodi, da prodre's predloženim načrtom zikona ter da ne kapiiuluje pred Italijanih Vlada pa je kapitulovak pred Lshi, in ž njo je kapituloval tudi dr. Gregorčič s svojimi pristaši, in vse, kar se je vršilo v zadnjem zasedanju deželnega zbora, se je izvršilo tako, kakor so hoteli Lahi in nič drugače! Ge oni niso hoteli privolili k lani že dovoljenim 104.000 gld. za šolski zalog še 21.000 gld., da se je dosegla svota 125.000 gld., ali kakor piše .Gorica", da se lepše sliši — 250.000 K, bi jih slovenska poslanca dr. Gregorčič in Berbuč ne bila nikdar dosegla, in najmanj še strahopetni Berbuč. Kdo vendar more verjeti, da po brezpogojni kapitulaciji sta se »borila odločno" poslanca Gr. in B. v šolskem odseku za prispevek in se »pulila" tako rekoč za vsaki tisočak?! Kdo jim to verjame? Namen je prepozoren: Odkar obstoji razkol, skušajo »Goričanski" matadorji, pridobiti za se učiteljstvo s tem, da povzdigujejo same sebe v deveta nebesa glede na naklonjenost istemu, in tak namen imajo tudi tu. Seveda ne sme pri tem izostali okol-nost, da udarijo po dr. Turni, kateremu podtikajo, da je hotel iti v dežel • i zbor proti vsem slov. poslancem, če mu Italijani dado 104.000 gld. za šolski zalog! Pa če bi bil kaj s ličnega tudi rekel, bi bil pokazal le naklonjenost do učiteljstva tačas, ko je bila obstinečna politika prav po dr. Gregorčiču in grofu Goroniniju že korenito zavožena, in se ni znalo izida iz nje, dokler ga ni našel dr. Gregorčič — s kapitulacijo l »Gorica* naj bi tu rajši povedala, kako seje jezil grof Goronini še meseca junija lani, torej pred letom, na dr. Turno, ki je predlagal, naj bi se ob pogajanjih z Lahi naglašala zajedno z dež. šolskim zalogom tudi potreba: ugoditi opravičenim zahtevam učiteljstva. G. je rekel, da če bi Slovenci kaj takega zahtevali, bi Lahi skakali „meter-hoch" od jeze itd., in v takem predlogu dr. Turne je videl grof samo — »intrige"...... Da, da, učiteljsko vprašanje je bilo vedno slaba stran našega »narodnega vodstva". Kar se je priborilo v zadnjem zasedanju, je v prvi vrsti zasluga učiteljstva samega in pa dobra volja Lahov, ki so se zbali klerikalnega gibanja med njimi in deloma uvideli opravičene zahteve učiteljev, »narodno vodstvo" pa ima pri tem bore malo »zaslug" ali nič! Temveč »zaslug* pa ima v znanem perečem boju z našim učitelj-stvom, ko je hujskalo „Sočo* proti istemu in raznim njega članom a la dr. Rojic ni bilo nikdar dosti hudo pisano.... Naša stranka je v dež. zboru dosedaj le še malo zastopana, ali kot znak nje omenjamo, da je pozdravil dr. Turna povišanje dohodkov učiteljstva, ako ima biti isto pri-četek prav C--n u zboljšanju, doeim je Berbuč nekam ostentativno na to odgovoril, da je boljši vrabec v roki nego golob na strehi, s čemur menda je hotel označiti stališče svoje stranke. Dopisi. V Gorici, 10. junija. (Tutti frittti). »Sočo" so nasprotniki zasmehovali, d;i je »slab prorok". Kajpak! Berbučev »Galgen-humor« je bi! na delu — „ Besen vviehtiguns-hofrath-ovanja", kajti dejstva so ga grdo razkrinkala. „SoČa" je objavila slovenskemu svetu neverjetno vest, da dr. Gregorčič in njegovi podrepniki hote docela odstraniti dr. Turno, da jim njegovo delo ne bo kalilo lovorik na lenuškem »dolce far nie/ite". — Vsakdo se spominja, kako so proti temu protestovali in slikali dr. Turno in G,«brščeka za ,ma!arja hudiča na steno«, češ: ta bau-bau nikogar ne bo strašil l — No, gospodje so se v par mesecih sami razkrinkali za — lažnike, ker so v polnem obsegu potrdili resničnost ,Sodnega" prerokovanja. Ko so lani ustanavljali »centrifugalno posojilnico", je »Soča" razkrinkala to kot nov pojav razkola tudi na gospodarskem polju, češ: to je edino le konkurenčna posojilnica »Goriški ljudski". — Kdor je čital takrat „Gorico«, ve tudi, s koliko »indignacijo* (da govorim v pristni Berbu-Cevinil) so zavračali tako »krivo prerokovanje", in zatrjevali, da nova posojilnica bo stari še v podporo kakor vsem drugim. — Danes je jasno vsakomur, da je »Gorica* lagala in da je »Soča" resnico »prerokovala". „SoCa" je ponavljala od lanskega poletja v raznih oblikah, da dr. Gregorčič pod vlado novega nadškofa dobro utneje določeno mu misijo, ako hoče .naprej priti", da torej vodi goriške Slovence v pristno klerikalni tabor. Povedala je, da se je po razgnanem šempetersketn shodu sporazumel z učenci Mahničevimi, ki so ga kmalu pripo-znali za .voditelja" (— h je bil najlepši dan v življenju g.čne Ut^e! —), in da od takrat plavamo v morje črnega klerikalstva, v katerem utonemo, ako se svobodomisel-nejši življi z vso silo še za časa ne upremo. — Kak6 so takrat .Sočo" zmerjali, kako so tajili sleherni klerikalni upliv! — In kaj vitFiho danes? No, danes sti »Priin. List" in »Gorica" bratec in sestrica na čelu »katoliško - na r o d n e stranke", proglašene v ,1*. L.", kateri načelujejo najčrnejši klerikalci inlransingentnega Pavličevega kova. — »So-čino" prerokovanje, posebno v člankih »Bodi jasno" koncem lanskega leta, se je do p>čice že izpolnilo. Jedno prerokovanje se pa ni še izpolnilo, namreč to-le: V Gorici ustanovi kardinal Mis«ija j*-zu-vitski gimnazij. Prostore že ima v krasni Bockmannovi vili. Ali za profesorje, je menil, mu pojde trda. Zdaj pa je rešen tudi teh skrbij, ker mu je vlil Jože II r o v a t i n lep načrt v glavo, načrt, ki se je v njegovi praksi dobro sponesel. Profesorji Berbuč, Ivančič, Kragelj, Čebular in Kos pojdejo v pokoj — in bodo dalje služili na tej zasebni gimnaziji, kakor Hrovalin v »Šol. Domu". Ako se jim bo zdela pokojnina premajhna, bodo prosili povišanje, za katero se bo tepel dr. Gregorčič ter preklinjal za »narodnega izdaja vca% vsakogar ki bi z veseljem ne glasoval za povišek. Edino lo »Sočino" prerokovanje se doslej še ni spolnilo. Toda - ne hvalimo dneva pred nočjo! Tudi to se še lahko zgodi. Prof. Berbuč ima prošnjo za pokojnino že nekaj časa spisano, tudi nova služba je zanj že sistemizovana, ali pričakuje še kak »vitežki križec" za izredne zasluge v delovanju »divide et impera", kateri naj bi mu priborilo »tiho delovanje* o priliki 400-letnice združitve naše dežele z Avstrijo in pod habsburško vladarsko hišo, »kateri je neomab-Ijivo zvest in trden kot skala*. — Kako ti križci »vun gledajo", se je šel prepričat na Dunaj z »ljubljencema naroda" dr. Gregorčičem in dr. Pajerjem, kjer bo ta sloveči »kvintat"... gotovo tako imponoval, da mu pomerijo zaslužni križec na junaške prsi. Ako se vse tako ne zgodi, bodi to neizogibna — izjema v resničnem prerokovanju. Iz Brd, 10. junija. — Letos je čudno leto. Skoro vsak dan se napravija nevihta, ki žuga uničiti posestniku pridelke. Kakor s« človek postavlja v bran proti svojemu sovražniku, tako smo ss oborožili v Brdih okrog in okrog s topovi proti toči. Ko se bliža nevihta, je slišati od vseh stninij neprenehoma bombardiranje, kakor bi bila to najhujša vojna. Le žal, da zmanjkuje zdaj tej zdaj unej občini smodnik. Tega pa niso krive ne občine ne župani, marveč magazitii, ki so vedno prazni, da se smodnika še za denar ne more dobiti. V goriškem magazinu gosp. Bolka ga ni (k večjemu se ga dobi po kakih 5 kg.), v vojaškem magazinu v Trstu tudi ne (saj tako pravijo na deželnem odboru, kjer so ga nekatere občine naročile že pred 3 tedni, a še sedaj ga ni). Naj bi vendar do-tične oblastnije priskrbele, da se opomore tem nedostatkom! Kaj pomaga občinam, ako so napravile strelne postaje za drag denar, koji so si morale večinoma izposoditi privatnim potom (za St. Martin posodil g. A. KocJančiC iz Podgore; hvala mu!), če pa smodnika nimajo, da bi strel ,a le. Od briških občin je res hvalevredno, da so se tako zavarovale s strelnimi postajami. Edina občina Podgora je v tem oziru najzadneja; še sedaj nima niti ene strelne postaje. Kaj dela tamkajšnji župan in naš briški deželni poslanec (drugega nimamo) ? Ali spi še vedno srednjeveško spanje? in razne novice. Goriška depntacija pri cesarju. — Včeraj je sprejel v avdijenci cesar razne de-putacije, med njimi tudi goriško, to je: dr. Gregorčič, Berbuč, dr. Venuti, baron Loca-lelli, katero je vodil dež. glavar dr. Pajer. Obljubil je isti, da pride v Gorico v enem prihodnjih mesecev. Županom v Gorici je potrdil cesar dr. Venulija, dosedanjega župana. Obrekovanje po načrtu. — »Gorica« pravi, da je ne pišejo tako neprevidni ljudje, da nepremišljeno obrekuj^jo in dajejo povod kazenskim pravdam. Pritrjujemo! Vse se godi — premišljeno, po načrtu: Turno in Gabrščeka je treba tako oblatiti v očeh naroda, da ne ostane na njiju ene poštene dlake; »maj maraku", da potem ne uničino tudi narodno-napredne stranke...*. Tsiko je, vidite I Laž in obrekovanje po načrtu, in sicer ne le v navadnih politiških praskah, marveč kar se tiče osebnega poštenja. — In tako podlo ro-kovnjaštvo dokažemo z obilico neoporečnimi fakti! Na svidanje, širokoustna gospoda! Prof. Berbuč bi se rad vozil na Dunaj v I. razredu in ivzkazoval ondi svojo »lepo postavo". Ker se mu lo ni posrečilo, je strašno zaviden Gabrščeku, ki se s svojo letno karto vozi v I. razredu; svojo jezo je izbljuval v »Gorici*. — Sicer pa rečemo; Kdor si zida samo za letovišče vile, je tako imeniten gospod, da bi se vsekakor moral voziti v I. razr. in kazati, da Slovenci nismo le reveži — za 3. razred! Kaj hočemo: »Rad svet sodi po zunanjem I" je zapel Prešern. »Prini. List" o centrifugalni poso-NOjilnicI. — Priobčil je uvodni članek. Nočemo ga prikriti našim čitateljem. Evo glavni del! Glasi s« : »Nas je pa še posebno razveselila odločna beseda načeUlva. kalvro je naravnost in brez priiiržka reklo: kristijani smo, p o »l Jcršča nsko zastavo deluj emo i n se vojskujemo. Tako je prav, tako govorimo vselej našemu ljudstvu. Tega se na*i narodno-napredni nasprotniki najbolj bojijo, ker vedo, da slovensko ljudstvo jim prav gotovo hrbet obrne, ko izve resnico, d a v o-ditelji narod no-napredne stranke nisokri sti j a ni. Zato pa skušajo svojo nevero skrivati za prazne besede; zalo tako grozno vpijejo v »Soči", kaderkoli mi ljudstvu resnico razkrivamo, da Staniči, Turne, in drugi so liberalci, katerim je krščanstvo zgolj človeški nauk. Zatorej kličemo : N a dan k a-toliško-narodna stranka I Brez straha stopite pred ijudslvo in povejte mu resnico, kdo so I i b e r a 1 i. Ljudstvo bo z vamj in liberalnega gospostva bo kmalu konec! Veseli nas tudi še druga pametna beseda v oklicu načelstva Centralne Posojilnice, da je treba namreč združiti na pravo delo za napredek naroda vse stanove. To je ravno potrebno povdarjati proti narodno-napredni stranki, kaU*ra hoče po vsi silina-hujskati učitelje proti duhovnikom, trgovce proti kmetu, ki sirota se organizujc zadnji na svetu. Zalibog da so nekateri vže šli hujskačem na limanice, ali to nas nima motiti, tudi ne, ako bi vsi m gotci se proti nam zarotili. Zaupajmo na ljudstvo in delujmo po pesnikovih besedah: Sluge nikomu, — ko narodni sreči ! Cenlraina Posojilnica bo vodila zadružništvo v naši deželi. Čaka je še veliko del?, ali našla bo tudi delavcev in našla bo ljudstvo, katero ji bo zaupalo. Torej le pridno in čvrsto na delo! Izgotovite nam programe za organizacijo naših vinogradnikov v vini-čarske zadruge, izgotovite nam program za organizacijo naših obrtnikov, izgotovite nam kmalu program za resnično organizacijo naših trgovcev, kajti trgovci, so užih do zdaj veliko besed in obljub Gabrščekovih, v resnici so pa vedno še sužni tujega kapitala in tO bodo tudi za naprej, ako se udajo liberalni stranki". Ali ne, da je jasno ? Torej »k a t o-liška-narodna stranka" je ustanovila centrifugo! In udje te stranke so Berbuč, Ivančič, Kragelj, ki bodo hodili k Pavlici po odve?o.... Pa pošteni so, to je res! Voditelji na*e stranke ntti kristijani niso! Naši trgovci pa bodo sužnji tujega kapitala 11 In s takimi poštenjakoviči se nam je puliti! I Porodila na ullei. — V soboto zjutraj okoli 8. ure je šla Ana Klede po Semeniški ulici. Kar je začutila porodne boli, katere je mislila Še utišsdi, aH ker se ni dalo, je stopila v vežo hiše št. 10. Priskočite so jej na pomoč mimo idoče ženske, ki so poklicale babico. Hitro na to je porodila. Potem sojo odpeljali v žensko bolnišnico. Otrok t vodi. -~ Kako nevarno je, če se pušča otroke v kolikor večjo vodo iti kopat, ali celo brez nadzorstva, k-.že nam ta slučaj. 7 letni dečko rodbine Gernovic je stopil v soboJo v potok Koren, da se okoplje. Ker je bil Koren deroč, je kmalu prevrnil dečka ter ga tiral seboj. Di ni hitro in še pravočasno priskočil na pomoč neki Špacapan, bi bH deček utonil; je bil že ves omamljen in j se je zavedel šele čez čas. Pazite na otroke! Ranil ga je s Dovčem". — Na vrtu Attemsove gostilne so krogljali v nedeljo, kar so se nekaj sporekli, in neki Ivan Sol<č iz Šmartnega je rekel, da noče plačati. Prihilel je krčma** posredovat, ali je naletel slabo, ker Solič je potegnil »fovč* ter ga ranil na desni nogi, ali ne nevarno. Zagovarjali se bo moral pred sodnijo. Drugi trde\ da ga je krčmar prej česnil po glavi, in da se je Solič le branil. Stranka »boksarjev. - fiujte, čm>, kako jo je iztuhtalo glasilo našega »narodnega vodstva", ki piše: »Na Kitajskem imenuje se stranka, ki preganja kristjane, »stranka boksarjev". Na Slovenskem je pa tudi stranka, ki preganja krščanstvo in ki se prav p o-naša z surovostmi proti misijonarjem krščanstva in pravega človekoljubja, kar je eno in isto. Ta slovenska stranka se pa nazivi je »napredno", katerega naslova pa jej že radi tega ne moremo pustiti, ker gre roko v roki z židovstvom, toraj resničnim zatiralcem vsacega zdravega napredka in ker ljubi bru-r talno silo in laž. V enem pogledu se toraj naša »napredna" popolnoma jednači s kitajsko „ boksarsko" in bi jej morda tudi ne prisojal baS slabo naslov »stranka boksarjev". Obrnimo toraj: »napredne* ni, pač pa je »stranka narodnih boksarjev*. Razloček bo le vtem, da imajo kitajski¦bx>ksarjbr--Vveof4?, naši so pa brez njega." ••¦ Ali ni to duhovito in pa po klerikalno pošteno?! Naša stranka torej „110 z roko v roko z židovstvom* in »ljubi brutalno silo in laž". — Zares : Berbučevina je dobro zasejana, a ker je sam, pjejpj, nsJ)o kaj žeti, razun — prazno slamo! Zrušena zaplemba. — Včeraj je bila razprava o nagemu utoku proti- zaplembi »Soče" koncem maja zaradi onih vražarskih molitvic. Predsedoval je dež. svetnik gosp. ZOrrer. — D. pravdnik in A. Gabršček sta vsak po dvakrat branila svoje stališče, in sodni dvor je naposled sprejel v celem obsegu razloge Gabrsčekove ter ugodil utoku. D. p. je naznanil priziv. — Mi smo pripravljeni po potrebi v tem slučaju iti še dalje v »varstvo zakona*. Pelagra t Furlnnljl. — Tu grozovita bolezen divja po lepi furlanski nižini in kar ne da se odpraviti. Najpoglavitoejši vzrok bolezni je slaba in pičla hrani. Na primer rodbina, ki šteje 9 otrok od C mesecev do 20 let, povžije na dan s stariši vred v jutro kavo s 3/4 litra mleka, opoludne juhe iz 7» ki sočivja z malo slanine in '/» k s»""a. Po-poludne kavo z ili litra mleka. Pridenimo k temu še 10 krajcarjev za kruh in polento za 3 kiie iz najslabejšega sirka za celi dan, pa imamo sliko, kaj vžije celi dan ubogi FurJan. Pri taki hrani nekaj časa vstraja, aii k.iko dolgo! Zato pa se ne smeš čuditi, če boš videl v kaki furlanski vasi inater, pokrito s to grozno boleznijo, z odprtinami !..) rokah in nogah, krvavo, z bolestnim obrazom, na katerem vlada lopost. Zraven dobiš olroka, ki je imel hoditi v šolo, ali ne more, ker ga je Že prijela pelagra, tam je prijokala s polja deklica, ker ne more več doLti; oslabela je — ima pelagro \ Grozno! V celem gradiščanskem okraju se dobi takih bolnikov, in sicer ne v mali meri. Dr. Steiuer je konstatova! samo v občini oglej s ki, ki šteje okoli 2200 prebivalcev, 77 slučajev |»'lagre! Najboljši pripomoček proti pelagri je pač dobra in tečna hrana, v Italiji imajo za lake bolnike posobne kuhinje, v Červinjanu je bila občina poskusila, preskrbevati takim revežem tečne hrane, kakor tudi je to storilo I. 1888. okrajno glavarstvo v Gradišču ob Soči nn državne troike. Naši Lahi vidijo vse drugo, le tega ne, kar ni prav v njihovi lastni hiši. Namesto, da love slovenske otroke v »Legine* šole ter te vzdržujejo po nepotrebi na več krajih edino le radi polaščevanja, namesto da trosijo drugače denar proti Slovencem, naj bi ga rajše obračali v prid tem ubogim sirotam po Furlaniji, ki ginejo ob uživanju gnjilega sirka, dočmi se njihovi zapoveduiki in politični činitelji maste ob polnih loncih ter ob rebuli in maršali. Tje doli naj pogledajo, in t.mi naj izv ršuje j o nalogo kulture in humani le te, katero si pripisujejo, ali jo izvajajo vse drugače, kakor bi mori'H! Namesto v polujčevanje, v svrho odprave pcl.igre ter •zboljšanja neverjetnega .stanja med furlanskimi koloni, v to naj zastavijo svoje moči, za to naj nabirajo prispevke, potem bodo res reševali nalogo kulture in humanitete, drugače pa delajo baš obratno! Novo laško politično društvo. - K>r j«* nameelnišlvo že potrdilo pravila, bo v nedeljo v Zagradu osnovalui občni zbor novega l.«&kega političnega društva »Soeietu. Popolare Friulana". Društvo si je postavilo prav širok delokrog. Meti prvimi točkami seveda stoji ona »tulela della nazionalita italiaua nel Friuh", par kakor da bi hotel kodo posloveniti trde Furlane. razširjenje pol. kulture na temeljih demokracije, poizdiga poljedelstva, nbrlnije, trgovine ter sploh moralni in intelektualni napredek Furlanov. Društvo si napravi svojo č.im pogajanjem med Čehi in Nemci. Čehi so dokazali, da tudi proti njim je nemogoče ustavno življenje v Avstriji, da je torej treba resno upoštevati zahteve češkega naroda. Desnica se je kaj čudno obnašala nasproti tako veliki svoji stranki. Poljaki in nemški klerikalci so se pokazali zopet v luči najžalostneje nezanesljivosti. — Nemški liberalci so z obslrukcijo vrgli tri ministerstva in so dosegli svoj namen, s katerim je bil krvavo žaljen češki narod. In ko so nastopili Mladočehi z obstrukcijo proti tej krivici, so jih pustile na cedilu vse desničarske stranke, Poljaki in nemški klerikalci so jim obrnili celo hrbet in se zvezali z bivšimi liberalnimi obstrukcijonisti, da bi pobili Cehe. Taki nezanesljivi življi v desnici so pač čudni »zavezniki". — Poljake vodi na vrvici vitez Javvorski, ki je svoji stranki enak despot kakor v uiinijaturi dr. Pajer goriškim Lahom, Toda tudi proti Javvorskemu se oglaša v poljskem »Kolu" močna stranka, ki je do skrajnosti nejevoljna ž njegovo politiko. Dal Bog, da bi se I i slovanski še čuteči možje osamosvojili J.*worckcgu despotizma — in takrat bodo Poljaki zanesljivejši zavezniki. Mladočehi niso osamljeni, kakor že veuioj imajo veljavnih podpirateljev, če tudi ne neposredno v svrho obstrakcije. Kar se tiče nas Jugoslovanov, mora ostati vodijo: Proti Čehom — n i k d « r ! Njihove težnje moramo vselej podpirati, ker njihova moč v Avstriji je tudi naša moč! Nemške stranke na levici se obnašajo Jako grdo. Ko so Nemci v državnem zboru tulili, razbili pulte, pometali črnilnike na predseduištvo, prekucnili stole tam okoli pred-sedništva, ko so vihteli celo — nože, tedaj so Nemci poveličevali v deveta nebesa tako vitežtvo: zdaj se pa zgražajo nad češkim barbarstv om, ki je šlo tako daleč, da je razbijalo luje imetje... Toda levičarji so za zdaj vendarle dosegli jeden svojih najsrčnejših namenov : desnica se je razbila. To njihovo veselje so pa kazali preočitno, zato so se pokazala že znamenja, ki prerokujejo, da po se veselili prezgodaj. Skoro gotovo se uresniči izrek dr. Strans- ega : desnica se- je sicer razbila, ali desnica živi še.,.! Levičarji so sanjali že o novi večini, in sicer — po »Grazer Volksblatu" -• v prvi vrsti z Mladočehi! Listi prinašajo nagrohuice parlamentarizmu. Nekateri pravijo, da v Avstrija je je-dina država, ki ni sposobna za parlamentarizem. Čudno govorjenje! Kdor pri nas ni sposoben za parlamentarizem, je vedno — v 1 a d a. Ali pokaže Korberjeva vlada več smisla za parlamentarno življenje Avstriji ? Bomo videli! Govorice o razpustu državnega zbora so čedalje ho'j goste. Tu bo imela sedanja vlada priliko, pokazati, ali jej je parlament res na srcu, ali pa ga smatra le za cokljo priljubljenemu absolutizmu. — Vsekakor se morajo prijatelji ustavnega življenja resno pripravljati na nove volitve! Češka obstrukcija v državnem zboru. — Da je bilo zasedanje drža\nega zbora zaključeno v soboto kmalu po 1 uri po polnoči, smo sporočili že v soboto, kakor smo tudi omenili na kratko, kaj se je tam godilo. Dopolnili nam je poročilo, kako so se obnašali Cehi. Ko so pričeli obslrukcijo, so si razdelili vloge, da jih je polovica počivala, polovica pa razsajala. Videlo se je vsej reči, da vsa komedija je vprizorjena šaljivo. Naj-prvo so trpeli pulti. Doležal jih je razbil kar sedem, drugi pa so tolkli po njih tudi neusmiljeno. Iz restavracije v državnozborski palači je prinesel Si!eny dva pokvora iz pleha ter ž njima vprizarjal grozovit ropot, pozneje je privlekel od nekod še velik lonec, po katerem je bobnal z dvema žlicama. Držala za časnike so razbivali, vmes pa je donel pisk na piščalkah in troberilical, da je bilo grozno poslušati. Tudi peli so, na primer avstrijsko himno, Breznovskv je sekundiral s piskanjem skozi glavnik, potem so zapeli »Kje dem je moj". »Hej. Slovani", rusko narodno himno itd. Da je bil dirndaj še popolnejši, so zvonili vsi električni zvonci. Taka nenavadna igra je bi'.a privabila na galerije vse polno občinstva, ki se je zabavalo prav izbornoob državnozhorsketu koncertu. Tako je bilo z malimi prenehljaji, dokler ni zaključil državnega zbora minister-ski predsednik, ki je storil to z negotovim, tresočim se glasom, ves razburjen. Češki obstrukcijonisti so pripravljeni, po-, ravnati vso škodo, katero so storili z razbijanjem, razne »inštrumente« pa prodad6 v narodne namene. »Boben«, na kateri je tolkel Sileny, prepeljejo v Prago. - »Peioljubiie^stranlie". — Poljaki so se po svojem- predsedniku vit. Jaworskem odcepili od desnice radi češke obstrukcije, vsled česar je nastala večina, ki se je hotela imenovati »deloljubne stranke". Te so: Poljaki, katoliška narodna stranka, socijalni de-mokratje, nemški nacijonalci in naprednjaki, ustavoverni veleposestniki, svobodna nemška zveza, krščanski socijalisti, Rumuni, italijanski klub in nekaj »divjakov", tako okoli 280 poslancev. Pod predsedstvom Kčrberja so si bili postavili nalogo, da jih bo vedno dovolj v zbornici, da bo sklep5na, da bodo imeli dolge seje v svrho, da se utrudijo Čehi, itd., ali že prvi njihov poskus v petek z dolgo sejo se je ponesrečil korenito. Zmagali so Cehi z obstrukcijo, in državni zbor je bil zaključen. »Delovanje" teh »deloljubnih strank" se je pokazalo takoj spočetka nesposobno, da bi zatrlo češko obstrukcijo, in tako bo najbrže tudi v jeseni, ako bi bil res tačas zopet sklican državni zbor. Nora organizacija proti »dololjub-nlni strankam". — Proti tern prej označenim strankam stopijo na dan Jugoslovanski klub, češki veleposestniki in centrom. Sicer ni pričakovati, da bi delali.z Mladočehi obstrukcijo, ali stali jim nodo na strani ter jih ne zapusti. Zveza z Mladočehi bo obstojala, kar so sporočili tudi že njihovemu načelniku. Načela le nove/.veze so: Krščanski temelj avstrijske države, varstvo delujočih stanov, gojitev avstrijske ideje, narodna jednako-pravnost, razširjenje avtonomije in delokroga deželnih zborov in sicer tako, da so zavarovane narodne pravice narodnim manjšinam. Po državnem zboru. — Ker > zaključeno zasedanje, vgasne imuniteta državnih poslancev, prenehajo pravice prodscdnislva, pridejo ob veljavo vsi državnemu zboru predloženi predlogi, načrti zakona itd,, in naj so bili v takem ali takem stadiju razprave, torej tudi b o h i n j.s k o železnic e načrt bo moral z nova pred državni zbor, kadar bo ta sploh zopet deloval. Vprašanje o tej železnici zategadel za sedaj počiva. Vojna v južni Afriki. - Znamenje, da bo kmalu definilivni konec vojne, je ta, da prihajajo vedno redkeje poročila z bojišča. General Tabot Gveke si je osvojil te dni goro Wanwick, odkoder je napadel Bure na celem bližnjem pogovorju ter jih prisilil, da so zapustili svoje trdno stališče. Tako prodirajo Angleži dalje, in kmalu odbije Barom zad-i nja ura! Kitajsko. — Razdivjanost bokserjev proti inozemcem je postala tolika, da je izjavi! podkralj, da jih ne more varovati. Francozi so radi lega že obvestili kitajsko vlado, da jo smatrajo odgovorno za varnost francoskih podanikov. Zjedinjene države so naroČile svojemu poslaniku v Pekingu, da mora storili vse potrebno, da varuje ameriške podanike in njihove lastnine, ali da sč ne sme vezati nasproti nobeni drugi vladi. Dne ti. t. m. so upepelili bokserji rusko kapelo v Tung-tinganu, kakih 35 milj od Pekinga proti se-verju. Kitajska vlada se sama brani, postopati proli vstašem, in zato je položaj okoli Pekinga in Tientsina skoro nevzdržljiv. — Nemški križarici »Ilansi* in »Mariha* sta dospeli v Taku. 1500 mož generala Nicha se je vrnilo v Lutai. Gibanje bokserjev se razširja tudi po deželi. Na potu v Jangtu je baje kakih par tiVoč Vatašev, Onstran Jauglua je prišel general Nich baje do boja z bok-serji. Namen tej divji druhali je: odstraniti vse lu.ee s Kitajskega, da bi bilo to tako zaprto proli vnanjemu svetu, kakor pred 5Q. leti. — Tudi nekaj avstrijskih mornarjev je dospelo v Tienlsin. j Vlasti, katerih podaniki so izpostavljeni nevarnostim od strani bokserjev, so se od-' ločile postopati proli njim solidarno. 1500 j vojakov je odpotovalo na 2 vlakih proti Pekingu, i V Pekingu so zažgali bokserji poslopje j ameriškega poslanstva. 2000 mož evropskih ! čet ima natoj, udušili vslaše v Pekingu, v Tiet.tsin je odpotovalo zopet kakih 700 rnož. i — 11. t. m. je dospelo v Peking 650 nn-I gleikih vojakov, 100 ameriških, 40 laških in j 15 avstroogerskih. z drugim vlakom jih je j došlo zopet G00. Ruski kozaki so prišli v boj j v okolici Tientsina z bokserji, katerih so j nekaj potolkli. — V Tungcian so bokserji I razmcssarili 40 kristjanov domačinov, in 75 j so živih zažgali. i Okoli 5000 ruskih kozafcov je na potu j proti Pekingu; Narodno gospodarstvo. Vinska klavzula in naši vinotržcl. — Tukajšnja trgovska in obrtna zbornica je bila povabila vinotržce. da povedo svoje mnenje o vinski klavzuli. Prišla sta dva naša znana viuo-tržca D. in P., ki sta se izrekla odločno proti vinski klavzuli: da se ima ista odpraviti ter vložiti na italijanska vina po 20 K. daca na hI., oziroma naj se sedanji potroji. Jedea italijanskih vinotržce^, Slovencem predobro znan, se je upiral dolgo časa, končno pa se je moral udati, da se je izrekel ..proti klavzuli, istotako njegov kolega Italijan. Svoje izjave so zapisali na poseben protokol ter ga tudi podpisali. Kmetijsko društvo na Dunaju je imelo pretekli mesec sejo, v kateri se je razprav- •.; ljajo o povspeševanju sadjereje, posebno pa o povzdigi izvoza sadja. Podale so se te določbe, ki so bile tudi sprejete: 1. Izpo-sluje naj se primerno znižanje prevoznih stroškov, posebno ako se pošilja železniške vozove polne blaga *po avstrijskih progah, ali pa v inozemstvo. 2. Ustanovijo naj se šole, v katerih naj bi se poučevala v teoriji in praksi r*ja jabolk, cvetlic, različnega sočivja itd. 3. Nastavijo naj se sadjerejci, kateri bi nadzorovali jabolkorejo v posameznih deželah monarhije. 4. Ustanovijo naj se posebne šole za sadjerejce. 5. Sadjereja naj se podučuje praktično tudi na ljudskih Solaji. 6. Nabavijo naj se naslovi vseh tvrdk, katere trgujejo s sadjem, in delati je na to, da se potom teh doseže kolikor mogoče vspeha, 7. Povspeenje naj se sajenje sadnih dreves ob občinskih in državnih cestah; v to svrho naj se naprosi vlado, da prispeva s primernimi doneski. Pristojno ministerstvo je^baje obljubilo že pred nekim časom nekemu laškemu poslancu, da bi dobili tudi na Goriško za potrebo veščega učitelja za jabolkorejo. Konec dosedanjih poštnih znamk. — Dosedanje prilepljanje poštnih znamk na pisma je neredno v marsikakem pogledu. Zato pa se kavi poštni urad v Londonu a tem, kako temu opomoči. Namerava namreč sestaviti stroj, kateri bi stal v avtomatu, sličnem, kakor jih vidimo po kolodvorih in drugje. Ako so vrže v tak avtomat zahtevano svoto denarja, da iz sebe ali bonbone ali kar žo je. Na sličen način bi se dalo napravili pri pismih. Avtomat bi imel dve odprtini. Na jedni bi vrgla stranka v avtomat pismo, na drugi potreben denar, in stroj v avtomatu bi po visokosti svole pritisnil na pismo potrebno poštno znamko, Tako bi bilo vstreženo strankam in tudi poštnim uradnikom in adresnloni, kateri bi dobivali k toh avtomatov redno frankovana pisma. 1'oroMlo ravnateljHtva »/TrR-ovuko • obrtno zadrugo« v Gorici z neomejenim Jamstvom ki* opravilni niAHce »naj 1000. 1. Število zadružnikov 6780-32 Stanje predujmov dne 1. junija .... 681742-85 r>. Dopolnilni zaklad je znašal 1. maja . . 6147488 Tekom meseca se je doplačalo . . . . . 3778-60 Stanje dopolnilnega zaklada dne 1. junija 65253-48 6. Do konec meseca prosilo je 1622 prositejjev za predujme v znesku....... 1285626*32 Dovolilo se je v znesku....... 9701.13-14 Izplačalo „ , ....... 913900-09 7. Hranilne vloge so znašale dne i. maja . 252i76'74 Vložilo se je tekom meseca..... 11312' — Izplačalo „ , ...... 1653682 Stanje hranilnih vlog dne 1. junya • • 247281-91 8. Gotovine dne 1. maja ....... 5308 05 Svola prejemkov tekom meseca .... 88310-49 . izdatkov , , ... . 90703-14 Saldo dne 1. junrja in pri poštni hran. 2916-30 9. Denarnega prometa blagajnice v mesecu maju ........ 179013-63 L&stna glavnica v plačanih deležih . . . 283366-18 Zaupana glavnica v hranilnih vlogah. . 247281*92 Razmerje . ............. 28-24 Hranilne vlo«ese obreslujejo po 4,/*'L- — Predujmi se vračajo v enem ali ve&edenskih obrokih z obrestmi vred po dogovoru. Posojila ua krajši čas na menjico se obreslujejo po dogovoru.— Sejaravnatejj-stva je vsak petek ob šesti uri zvečer. Uradne ure so od 9. do 12. dopoldne in od 3 do 4; popoldne vsaki dan. Zahvala. O bridki, nenadomestljivi izgubi nam predragega brata, oziroma strica Andreja Zuniarciča. vikarja na Gradišču, iskreno zahvaljujemo vso prečastito duhovščino iz Gorice, iz Ranč ter bližnjih vasij ter vse n&še prijatelje in znance dragega pokojnika, kateri so prisustvovali pri mnogobrojnem pogrebu. Zahvaljujemo nadalje vse naše občinarje, posebno pa župansko deputacijo iz Sempasa in Oseka, kateri so kljub slabemu vremenu prišli k pogrebu ter skazali blagemu ranjkemu zadnjo čast. iskrena hvala ! Beg stotero povrni! Renče, 11. junija. Rodbina Žnidardlč. \^ Pran WlUielmov " \ i odvajaj oči čaj \ 5 od \ Frana Wilhetma L lekarnarja v Neunkirchen" > - (Spodnje Avstrijsko) > Vabilo. „Qkrajna posojilnica v Bovcu" bo imela v nedeljo 17. dne t. m. v prostorih g. Huberja svoj redni občni zbf s. Zadružniki se tem potom vabijo k obilni udeležbi. Okrajna posojilnica v Bovcu reerlstrovana x«drapr* z neomejeno zavezo dne S. junija 1000. J. (JriintHi', Krlat. Bratiun, tajnik. podpredsednik. Sanaterij „Leoninuni" v Ljubljani. V privatno bolnico «Leoninum» sprejemajo se vso l)olezni razun bolezni na umu in akutne infecijozne bolezni. V saualoriju zdravijo p. n. gg. priraariji: tir. K. Bleiweis vitez Trsteniški, dr. E. Bock, o1eMn] | Prospelcfise dobe pri ravnatelju (diobclcsi), Joznafelezn! nQstaja;Polcane(Poltschach)2olčnskaineri-KRASNO PREBIVALIŠČEMarhet)3oltancu| ZA PO LE Ti. fnnakrnljttito. • V\arol praščil^, pekovski mojster in siadčičar v Gorici na Kornu št. S. iMporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birumnee, torle i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu 7,a innogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. ^I*IHI»IMI*I*I^^^ Tovarna iamburic 3* S^je^uiU •ffll^^ (Hrvatska) Na zahtevo poSilja vsakomur <^t n~~P71-1 ^-V ¦*$*•>L, brezplačno %'i*&&^<*Cr .'¦'¦'• IK"""'-- iliiHlmvnne v m^J^ x^v&*.-..- . ccnik«- Zavarovanje proti toči za leto 1900. Zavarovalnina se plačuje za vrednost vsakih 100 kron : za razno žilo in sočivja kron 1 *40: za grozdje in sadje kron 6. Natančneja pojasnila daje Valentin Kofol, zastopnik v Kanalu, kjer se sprejemajo tudi zavarovanja. Anton Ohidič, čevljar v Semeniški ulici štev, 4 Ipafr* v Gorici, "^MB priporoči« se za raznovrstna naročila po meri za gospe in gospode. Naročila se izvriuje hitro. privilegirani ^"^pA^fc^ftf^* koj razum- Kar napove iz knjige tabelna mera, to izpolni vsake velikosti in mode. fliilii v Gorici, civilni in vojaški krojač, z zalogo iiajfiiirjšoura bla«ra. Edino na Travniku št. 22. 1. nadstropje. Ima svojo izborno zalogo vsako vrste blaga za obleke iz inozemskih in in atrijskih tovarn in jro- tovih oblek, dežnikov in sobnih plašče v za vsako sezono. Velika izber: /avratnie in ovratnikov, gotovega perilu in srajce tliigrr ter vseh drugih k oblokjuu spadnjoili priprav za vsaki stan po najnižji ceni. Sprejemajo se naročila za izdelov. raznih oblek, jaket, pelegrin, dežnih plaščev, tudi za dame, po najnovejši modi. Novoporočenci pozor! Šlejen si v čast naznanjati slavnemu občinstvu, da sem razširil trgovino pohištva v ulici Viturini, glavni vhod v gosposki ulici. Anton Breščak v Gorici, gosposka uijea 14, blizu lekarne G!voncoli|eve* \* & &> ,eV \

1, zobnemu mesu in zobom. Vpliva do pozne starosti na dobro prebavo in zdravje. Odlikovana tovarna vsakovrstnega POHIŠTVA Ivan Doljak v Solkanu pri Gorici V lastni hiši. -»»*<««- Lastne žage. vsakovrstnega pohištva, kompletnih spalnic, jedilnic in sprejenmic, od najnavadnejšega do najfinejšega sloga; vsakovrstnih slik, zrcal, i okvirjev in stolic, k.tkor tudi vseh tapetarskih izdelkov. | Zaloga vsakovrstnih desk mehkega in trdega lesa; . velika izbirka obkladkov (remeSn) in strugarskih izdelkov, kakor tudi vseh k mizarski, strugarski in | tapetarski stroki »padajočih potrebščin. Blago se razpošilja na vse kraje prosto postaja Gorica. Jamči se za točno in solidno postrežbo.