m 253 Josip Lav ne Ljubljani 254 Avgust Jenko in Ana I j Sil juris 255 Avgust Volk Ljubljana I 56 Loj/a Smerkoli /a Vali Hushah Ljubhana 5,57 Amonija Verbajs, Ljubljana 258 Cisierijmiski amostan Stična VII IJF M kRLJČI.ODVTTMK, IJl.iHLJANA .irh. enola Karel Ceč, Ljubljana 62 ing. I Icribert Del Coll. Avstralija 64 M irgareta Drenig, I jubljana 67 Marija Drolčnik, LJubljana 68 Ik-rt.i I-)eter, I iubliana 75 EmiJ Eckcr Ljubljana 91 Kari Jüniclica,1 Ljubljana 93 Margit Golob l.jubliana fO.i Jožica Cirosck, Raspok pri Mariboru in I milna Semci Trebnje 1 14 Ivan Jelačin, trgovce, L-jubl|ana 1 1 7 dr \doll kpser, I jubliana 1 22 Marija kkmeneie I 52 Josip Kune & co., Ljubljana 164 Franei.->ki Magister, (umcljc 180 Marija Modic. I jubljana 182 L .aiKiska Mravlje, Ljubljana 196 ing. Lranjo Pihcrr.ik in Mariia. Vuhrcd 201 I\ in Pez.dir Ljubljana 209 Spela Pirkmajer, I jubliana 218 Rudolf 1'oz.lep L.jubliana 220 Leopold PnboM;. L Iubliana 244 Marija Selisk ir, Lukovica 2f)0 Mihael Tischler, I jubliana ■ill Mirko Wall.itretten Ljubljana 126 Margareta /cmlja Ljubljana fPIP>IP.Ik II CKMAN, ODVETNIK, LJUUIJA-NA irh. cnola 9 Andrew Cas-aier. L ondon ítj Leo (iosser, RistriH pn Tržiču 36 Leopold Weiss. LJubljana JOSIP CIRIL OHL AK.ODVPTNIk Ul'HI JANA arh. enote, 4 45 do 56 /USAMMI NTASSI V. Die \ cT>l.i.illn'hiuig Pmakiguiliinis in dui IkM.mdui der .)n ii/org.iiie in I jnhl|ancga /.flgiaajejicga premo/enja V postopku priprave in izvršitve zaplembe je -odelovala tudi uprava narodne imovine na ravni okraja oz mesta V proee; agrarne reforme so bile vključene na nvni okraja posebne komisije za agrarno reformo. Tudi pri prvih dveh nacionalizacijah so sodelovale komisije ki so jih imenovala zvezna oz republiška ministrstva / nalogo da opravijo inventu ro podjetij m primopredajo njihovega premičnega in nepremičnega premoženja Tja izvedbo tretje na cionali/.acije so bih zadolzem občinski ljudski odbori ki so preko komisi) za nauonaiizaciio izvrševali prevzem najemnih zgradb 111 gradben-h zem Ijišffl Pri razlastitvah premoženja so bili udeleženi okrajni oz mestni hudski odbori, ki pa so morali izdan? akte o razlastitvi obvezno predloži'! v potrditev rcpubbski vladi V nadaljevanju se moramo nujno vprašati kak sno gradivo najdemo v upravnih oSlih za obravnavano problematiko. Za preučevanje zaplemb so najvarnejši spisi okrajnih 111 mestnih /aplcmbnih komisij ter uprav narodne imovine. 7ja agrarno reformo je gradivo okrajnih komisij za agrarno reformo ohranjeno zelo fragmentarno, zato je zanjo nujno potrebno r.kati podatke v arhivskih londih republiških nnnitrstcv za kmetijstvo in linancc. Povsem enako ugotovitev lahko podamo tudi za problematiko prvih dveh nacionalizacij, kjer, lahko največ gradiva dobimo v londih zveznih oz. republiških ministrstev, zlasti ministrstev za industrijo, rudarstvo, trgovino in preskrbo ter finance. Gradivo o tretji nacionalizaciji najdemo v fondih občinskih ljudskih odborov o/ okrajnih ljudskih odborov kot drugostopenjskih organov za odločanje v primeru pritožb piizadetm občanov. Gradivo o razlastitvah najdemo v arhivskih fondih okrajev oz. mest. Pripomnit' pa vsekakor moramo da je iskanje gradiva .elo otežkočeno v primerili ko se je premoženje odtujevalo po delili in to ni zelo različnih pravnih temeljili oziroma kadar so oškodovanci vložili tožbe na sodiščih ah se pritoževali pri upravnih organ.h Razvid nad gradivom otežujejo tudi pogoste upravnoteritorlalne spremembe v preteklosti novi upravni organ- so nam rec k svojemu lastnemu gradivu priključevali tudi spise ukinjenih upravnih mstitucij kot svoje lastne p red spi se, (,'e se ozremo na poglavitne loiide, ki vsebujejo važne podatke o odtujitvah zasebnega premoženja moramo na prvem mestu i' postaviti fond Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana - okolica ki je deloval v letih 1945-1955 111 je teritorialno obsegal ve čini obljubhanskc regije, po ukinitvi okrajev Gro-supl|c 111 Kamnik v letu 1952 pa je praktično sam obvladoval celotno regijo. V fondu se nahajajo spisi okrajne uprave narodne imovine, evidenca -ploš-nega ljudskega premoženja spisi in delovodniki agrarne relormc, zelo raznovrstne podatke pa najdemo tudi o razlastitvah, sekvcstracijah n zaplembah pa tudi o naira' ičnejših spremembah posestnih stanj na podlagi zemljiškoknjižnih -.pisov. /a območje grosujieljskcga okraja najdemo v fondu Okrajni Ijmlski odbor Grosuplje spise agrarne reforme n na'. ionahzauje ter zaplembne spise s seznamom zaplenjenih posestev in oseb, obsojenih aada LjudftJM izvini ^lorcnlj«, o« mMlol up rtoi 4, t j 5.BI «n* •pj.oia^sr gaJtuna o 'ri«TOlh fc-o«pc-u-s) h podjetjih, r podi», A IS.Plana «Al -na o BMlMi-XI url JI » i«u lh gi uodaraltIL podjetij l ▼ «ilaln od. x0 b. Tl»d. kit u 13.» J« lj<° ltJ-wd;M o d 1 o 8 • , di. •• 1 j«j« ................ linta v Uprsro Kial«trs>r* s* 1 djftrljt», md*r«tTO 1 •littriniuij« um. 3tar.s-salc.29jA, | RSft \ . poo lutU> pr»d»«Llka L -1' L . . OAviAvml n1 ulrMtAP [»lr. mLi-- n /Popit fnm 5 ti h >, ' na zaplembo imovine Rogatejše gradivo z omenjeno problematiko najdemo v londu Okrajnega ljrid skega odbora Kamnik, katerega gradivo obsega praktično vse naštete vrste odtujitve premoženja za sam študij obsega lc-teli procesov pa so silno koristil pripomočki indeksi m delovodniki agrarne reforme, zaplenjcr.ih in ra/laščenih posestev ter prenosa naprcnnčnm oz. agrarnih interesentov. Za fond okraja Kočevje je potrebno reči, da imamo nad njegovim gradivom nekoliko slabši pregled, boljšega bo mogoče dobiti po končanih de lili preurejanja in popisovanja fonda, ki so trenut no v teku, , agotovo pa je mogoče reči, da obsega spise agrarne reforme, zaplemb in nacionalizacij v letih 1946-1955. Omeniti pa moramo tudi fond Okraini ljudski odbor Postojna, katerega večina območja ic danes sicer v pristojnosti Pokrajinskega arhiva Koper, vsebuje pa spise komisije za agrarne operacije na območju današnje občine Cerknica v letih 1947-1954. Za preučevanje odvzemov premoženja na nnkromvoju najdemo ustrezno gradivo tudi v fond.h krajevmh ljudskih odborov, ki so dobivali sodbe oz. odločbe višjih sodnih in upravnih instanc v vednost S pojavom občin kot novega upravnega organa v letu 1952 m še zlasti z uvedbo novega komunalnega sistema v letu 1955 pa seje tozadevno gradivo pričelo koncentrirat: tudi v fondih občinskih ljudskih odborov, ki nam lahko nu di jo šc zlast; dokai kompletno podobo tretje nacionalizacije v letu 1958, za izvedbo katere so bile po novi zakonodaji pristojne občine. S tem bi bila v bistvenih potezah podana slika gradiva o odvzemih premoženja na obravnavanem območju. Pri tem pa seveda ne smemo prezreti povezave odnosa med arhivi in iskalu informacij s splošnim odnosom družbe do arhivov in njihove dejavnosti Na tem področju je marsikaj ze nepre- 30 klicno zamujenega, kar seveda v preceišnji men onemogoča arhive, da bi lahko hitro mi kvalitetno odgovorii- izzivom časa ter s tem prispevali k raz-rešev mjfl te danes tako aktualne problematike. XI SAM VIl-.Nf \SSUNG l)a>> \rclii\(i»l betrells der /w.inrs.iliii.ilniKii iDs l'rn.ilcini nliims in der .ahkra-ns/t it 1111 bruKru) (ivliiil dir l.jiihljnn.icr Region m den V in\.¡ltiin(>sl)LSt.md(.-n dt il> torKehcn \rtlms I jHbljiMM Du ,an Ikilniii Hie Aktualität der Problematik fordert von den Archi \en .nimer größ&re ßelaütSigS mi /iivimmenhang mit dem Regis'iaiurgut bctrelT.i der /w;ihgsvi rmögonsabna hnien naeli dem krieg. Um das entsprechende Schriftgut linden u konen miissen wiV dringend von der damals gültigen Gesetzgebung und den in die eil l'ro/el.ien mitwirkenden Institutionen ausgehen. Die Veiw.dtungsinsti-tutionen aul regionaler l bene h.iben 'u dieser Ab icht spezielle kommisionen formiert Das entsprechende \rehivgut ist in den bestanden der Gemeinde und Bez ¡rksv^lksaussÄhiißÄ zu linden lind ¡m Aisammenhang mit den ersten zwei Nationalisierungen und der Agrarre form jedoch vor illem in den Bestünden der zu.händigen Republik- und Bundcsinstitutionui. Im B'kl * on den /w.ingsabnalimcn auf l.okalebenc bieten uns fluch die Bestände der Oruolksausschiil.ien in denen die Ab .«chrilten der Bescheiden von höheren Gerichst und Vei waltungsinstanzen aulbewahrt werden. Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka i