RUDAR GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ŠTEVILKA 3 RUDNIKA LIGNITA VELENJE 30. DECEMBRA 1960 Kolektivu velenjskega rudnika V imenu centralnega delavskega sveta rudnika želim vsem članom in članicam našega kolektiva srečno in uspešno novo leto 1951. Naša pot v minulem letu je potekala v naporih in težnjah, da še nadalje krepimo in večamo že doseženo monolitnost kolektiva, utrjujemo in negujemo mehanizem socialistične demokracije, večamo in poglabljamo našo skrb za č!ove'ta proizvajalca in č:ove'ra up-avljavca. To je bilo in naj ostane tudi v bodoče izhodišče naše dejavnosti. Prepričan sem, da je tako vodilo po-ok ^a nadaljnje uspehe v letu, v katerega stopamo. Tovariši e in tovariši! V letu 1961 in nas'ednjih letih nas čaka obsežno delo. P.av vsi bomo morali zavihati rokave. Resno in preudarno bomo moraM reševati in izvajati številne na'oge ki jih narekuje in odpira nadaljnji razvoj rudnika, Velenja in Šaleške komune. Na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja je p.eJviden še hitrejši in učinkovitejši razvoj našega kraja kot doslej. Res, svetla je naša perspektiva. Čeprav obsežna in zahtevna, je vredna naših vztrajnih in požrtvovalnih naporov. Najti nas mora pripravljene! O tem pa ne dvomim, saj je naš kolektiv že večkrat dokazal, da je sposoben uresničevati velike in odgovorne družbene naloge — v svojo rast in rast naše domovine. Srečno! Predsednik CDS: Anton Romih RUDARJEM, VSEM PREBIVALCEM VELENJA IN ERALCEM NAŠEGA LISTA ŽELI V LETU 1961 MNOGO USPEHOV TER SREČNIH IN ZADOVOLJNIH DNI UREDNIŠKI ODBOR Izvršitev plana proizvodnje in perspektiva za leto 1961 Letošnji osnovni plan je predvideval proizvodnjo 2,200.000 ton, interni operativni plan pa 2,300.000 ton, pri čemer se je povečanje za 100.000 ton napram osnovnemu planu, nameravalo v celoti pokriti z nedeljskim delom. Osnovni plan proizvodnje bo z zaključkom leta dosežen s 100,2%, do-čim bo interni operativni plan dosežen samo 96,2%. Letošnja proizvodnja bo napram lanskoletni večja za 11,1%. Izvrševanje plana se je med letom normalno odvijalo do meseca avgusta, ko so nastopile večje težave zaradi naraščanja deponije drobnih vrst, in to zaradi izredno ugodnega vodnega stanja na rekah za delo hidroelektrarn, na drugi strani pa zaradi znatnega zmanjšanja obratovanja termoelektrarn ter s tem zmanjšanje porabe premoga. Zaradi takega stanja so narastle deponirane količine zdroba ob koncu leta na približno 250.000 ton. Ker se bo ta situacija prenesla v leto 1961 in še deloma v leto 1962, bo ista imela svoj vpliv tudi na plan proiz- vodnje v naslednjih letih. Na drugi strani pa perspektivni plan razvoja rudnika zahteva povečanje kapacitete proizvodnje do 3,000.000 ton na leto v letu 1963. Ker pa istočasno primanjkuje na tržišču debelih vrst premoga, se pred nas postavlja naloga, zmanjšati odstotek drobnih vrst premoga na največ 34% od sedanjih 38 v skupni proizvodnji in s tem- omogočiti čim manjše deponiranje začasno odvišnih drobnih vrst. S tem bomo dosegli ugodno doseganje finančnih rezultatov poslovanja. Slednji pa so pogoj, da se lahko zadržijo nivoji sedanjih osebnih dohodkov ali pa se celo zvišajo. Več dela na deloviščih, manjša poraba razstreliva, ekonomično uporabljanje jeklenega oporja in še druge mere, katere bomo morali osvojiti z namenom, da povečamo odstotek debelih vrst v skupni proizvodnji, nam kljub začetnemu zmanjšanju učinka na čelu edino omogočajo doseganje finančnega uspeha, ki nam jamči višino zaslužkov. Premog, ki bi ga nakopali in ki bi moral biti deponiran, nam do prodaje istega konzu-mentom ne predstavlja v računu realizacije nobene pozitivne postavke, temveč negativno. Iz teh vidikov sestavljen proizvodni plan predvideva v letu 1961 proizvodnjo 2,3 milijone ton, pri čemer zadrži jama vzhod svoje sedanje kapacitete proizvodnje, jama zahod pa mora nadalje razvijati svoje zmogljivosti od 200.000 ton v letu 1960 na 300.000 ton v naslednjem letu. Plan predvideva koriščenje letnih dopustov v celoti in ne predvideva nedeljskega dela. Vključevanju nove delovne sile bo treba tudi v bodoče posvetiti še največ pažnje. V jami bo težišče dela usmerjeno predvsem v nadaljnje izpopolnjevanje odkopne metode s ciljem pridobiti čimveč komadnega premoga. Ostali obrati rudnika vzporedno razvijajo svojo dejavnost Elektrostrojni obrat planira nadaljnjo razširjenje in osvajanje proizvodnje transportnih naprav za jamo. Obseg dela gradbenega obrata se bo v naslednjem letu močno povečal ter prevzema celotno izgradnjo stanovanjskih objektov in objektov komunalnega značaja. Povečanje proizvodnega plana na 2,3 milijone ton ali 4,5% je sicer vsklajeno s potrebami tržišča, ni pa v skladu z razvijanjem kapacitete rudnika do 3 milijone toin v letu 1963. Potrebno bo v teku leta 1961, čim bodo znani novi finančni instrumenti, poizkusiti vse, da bi se kapaciteta rudnika in proizvodnja v letu 1961 lahko bolj dvignila, da ne bi bile težave, ki bi nastopile v letu 1962 in 1963 še večje od obstoječih in predvidenih v letu 1961. Rudniški komite ZKS želi srečno in uspešno Novo leto 1961 komunistom in vsem članom kolektiva 1 PLACNI SISTEM V LETU 1960 Primerjava izplačanih osebnih dohodkov v letih 1959 in 1960 V letu 1960 smo doživeli v pogledu kompleksne delitve vseh osebnih dohodkov prilične spremembe. Uvedene so bile ekonomske enote ter analogno ugotavljanje doseženega dohodka in sebnih dohodkov vsake posamezne konomske enote. Bistveno je pri tem ripomniti, da se z vsakomesečnim iz-ačunom ekonomske enote izplačajo proti mesečno vse vrste osebnih do-odkov. Tako imenovani delež eko-omske enote je zamenjal prejšnje blike gibljivega dela plač nad že ob-toječim tarifnim in akordnim pravil-ikom, to je tako imenovanega pro-resivnega akordnega dodatka in biv-=ga viška plač nad plačami, ki smo a običajno delili za 1. maj, 3. julij in b koncu koledarskega leta. Poleg te-a pa je pri tem tudi važno poudariti, a izplačani volumen progresivnega kordnega dodatka ni bil ob uvedbi konomskih enot v celoti ukinjen, mpak se je del tega progresa prelil akordne postavke in smo dobili nov kordni pravilnik, da bi še v nadalje oudarili važnost stimuliranja vseh lih članov kolektiva — predvsem v imi — ki so zaposleni na akordnih alih. Vsekakor sedaj zanima prav vsa-ega člana našega kolektiva, kakšen ■ odnos oziroma nivo vseh izplačanih sebnih dohodkov pri zgoraj navede-ih spremembah odnosno uvedenih konomskih enotah napram prejšnje-lu sistemu. Zato navajamo pregled i primerjavo vseh vrst osebnih do-odkov, izračunanih v letu 1959 in v mesecih letošnjega leta 19S0. Pregled kaže primerjavo izplačanih ibljiivih osebnih dohodkov nad mini-talnim osebnim dohodkom, ki je ostal obeh letih isti. Kot vemo, predstav-a minimalni osebni dohodek čisto irifno postavko tistih, ki so v režiji, dnosno čisto norma dnino onih, ki o v akordu v jami. Primerjava obeh 3t lepo kaže, da predstavlja gibljivi el osebnih dohodkov napram mini-ralnemu osebnemu dohodku v letu 959 sorazmerje v višini 59,78%, do-im vidimo, da je v 9 mesecih leta 960 ta odstotek porastel na 74,50%. -Javajamo nadalje tudi način primer-ave izplačanih čistih plač po tarifnem jravilniku, nad plačami preko akord-lega in tarifnega pravilnika ter vi-limo iz primerjave, da so od lanskih 1,2 plače porastli v letošnjem letu za J mesecev že n? 4,3 plače, po izplačilih v zadnjem tromesečju pa bo v celotnem merilu to izplačilo za leto iqpn mfl^alTi S.? Leta 1959 so bili izplačani naslednji osebni dohodki: PJače delavcev po tarifnem in akordnem pravilniku 898,359.359 din Plače nameščencev 93,895.179 din Reš. in gasilske vaje, honorarji zunanjih sodelavcev 8,069.138 din Progresivni dodatek 129,793.873 din Premije 61,718.277 din Deputatni premog 22,262.924 din Višek plače nad plačami 48,578.102 din Premije nedeljskega obratovanja 24,453.428 din 1.287,128.280 din 100% Minimalni osebni dohodek dosežen — izplačan v letu 1959 805,517.559 din 62,58 Plače izplačane nad minimalnim osebnim dohodkom 481,610.721 din 37,42 Napram minimalnemu osebnemu dohodku se je izplačalo več 59,78 % Enomesečna plača po tarifnem p a/i"niku v letu 1959 je znašala 67,126.400 din V letu 19C0 o i I. — IX 60 pa so bi"i izplačani nas!ednji oseb. dohoiki Plače de'avcev po ta-ifnem in akordnem pravilniku Plače nameščencev Reš. in gasilske vaje, honorarji zunanjih delavcev Progresivni dodatek (do 30. 6. 1960) Premije — akordne razlike Deputatni premog Višek — plače nad plačami (3. julij) Delež po ekonomskih enotah Dodatno socialno zavarovanje Minimalni osebni dohodek dosežen — izplačan I. — IX. 1960 Plače izplačane nad minimalnim osebnim dohodkom Napram minimalnemu dohodku se je izplačalo več Enomesečna plača po tarifnem pravilniku v letu 1960 (I,—IX. 1960) V letu 1959 smo izplačali preko akordnega in tarifnega pravilnika to je 4,2 plače po tarifnem pravilniku (67,126.400 din) V letu 1960 smo plačali preko akordnega in tarifnega pravilnika zmanjšanega za preliti progres v akorde to je 4,3 plače po tarifnem pravilniku (69,164.720 din), in to za 9 mesecev. Ce vzamemo le 51,873.540 din kot plačo po TP za 9 mesecev, potem vidimo, da smo preko TP izplačali v času od I. — IX. 1960 5,7 plač 748,756.744 din 73,189.325 din 4,962.378 din 95,784.731 din 54,600.212 din 19,054.972 din 34,189.630 din 49,291.914 din 6,423.283 din 1.086,253.189 din 100% 622,482.539 din 5" 30 463,770.650 din 42,70 74,50 % 69,164.720 din v 000 din 286,805 din 299,346 din To je primerjalni prikaz dejansko izplačanih osebnih dohodkov, izpla čanih v letih 1959 in '960 s sorazmerno doseženim finančnim rezultatom dohodka v letošnjem letu. Pri tem seveda ne jemljemo v obzir ugotovljenega indclcsa cen z ozirom na cene p-o+rošnih življenjskih. artiklov. Real- nost višje izplačanih plač je torej predmet zase, ki se posebej rešuje s sanacijo problematike rudarstva nasploh, in ki bo rešena še posebej s predvidevano sprostitvijo prodajnih cen in drugih ukrepov v zvezi z novim načinom delitve dohodka, ki je že sedaj v polnem študiju in pripravah. 30. decembra 1660____RUDAR Kadrovska mobl ematiica S povečano proizvodnjo že obstoječih jamskih obratov rudnika in gradnjo novega rudnika v Šoštanju, se postavlja vprašanje potrebe novega kadra. Če vzamemo sedanje stanje, nam že pri dosedanji proizvodnji primanjkuje okrog 200 kvalificiranih kopačev za jamo. Če k temu prištejemo še povečano proizvodnjo in nov objekt v Šoštanju, pa se to število znatno pomnoži. Mnogi trdijo, da v Jugoslaviji primanjkuje delovne sile. Ta trditev v celoti ne drži. Delovne sile je dovolj če bi se ta ustalila, tako pa jo je vsakodnevno dosti na poti iz podjetja v podjetje. To so v glavnem delavci, ki iščejo gotovo delo in sprašujejo v gospodarskih organizacijah samo za tarifne postavke oz. za dobrim zasluž- V preteklih letih smo od časa do časa deponirali premog na rudniku, zato se člani našega kolektiva vprašujejo, kaj je letos vzrok, da je zaloga premoga tako narastla in ostala. Ta problematika je sestavljena, zato je potrebna podrobnejša razčlenitev. Od leta 1956 do danes je narastla proizvodnja za več kot polovico. Medtem ko je planirano povečanje proizvodnje enakomerno po letih, se pojavljajo pri odjemu motnje, posebno pri veleodjemalcih (n. pr. leta 1958 in 1960), ki se nujno odražajo na celotno poslovanje rudnika. Glavni potrošniki lignita so industrijska podjetja in železnica, ki predstavljajo skupno približno dve tretjini celotne tonaže odjema, preostalo tretjino količin, in sicer predvsem debele vrste, pa plasiramo trgovskim podjetjem ter ostalim odjemalcem. Med največjimi potrošniki so termoelek- kom. Če bi se ta delovna sila ustalila in v redu delala, bi bil problem v veliki meri rešen. O rudniku lignita Velenje se veliko govori in piše po vsej naši državi dn je rudnik mehaniziran, da so zadovoljivo urejeni zaslužki naših rudarjev, da so samska stanovanja zasigurana, da je prehrana rudarjev urejena in zadovoljiva in podobno. Sam kraj kot tak je privlačen. Zato ni čudno, da prihaja na kadrovski oddelek za zaposlitev vedno dosti ljudi iz vse drža ve. Med njimi je veliko šlevilo takšnih, ki ne pridejo zaradi dela, pač pa zaradi dobrega zaslužka. Če pa pogledamo njih delovne knjige pa ugo-tovino, da so že biii zaposleni pr mnogih podjetjih, in to '.5 za kratko dobo. trarne, ki same uporabijo sedaj 9koraj polovico tonaže, katero prodamo industriji, v bližnji bodočnosti pa še večje količine. Zato j a vsakokratna možnost prodaje (realizacija) odvisna od stanja pri industrijskih podjetjih, med temi pa seveda pri termoelektrarnah. Pri izgradnji rudnika je bil p-edviden porast potreb (TE, zato so bre vgrajene naprave za drobljenje lignita) in smo temu prilagodili usmeritev drugih potrošnikov na ostale vrste lignita. V letošnjem letu se je porušilo ravnotežje med potrebami debelih in drobnih vrst lignita. Proizvodnja je potekala takole: v I. tromesečju smo jo forsirali in presegli plan za 4,87%, v II. samo za 0,37%, v III. tromesečju za 1,95%, a v IV. tromesečju ne bomo dosegli planirane tonaže. Z okvirnimi letnimi pogodbami smo zaključili za letošnje leto kakor sledi: Nekega dne se je zglasil v kadrovskem oddelku zaradi zaposlitve kvalificiran kopač premoga, kateri je dovršil IRŠ in postavil naslednje vprašanje: »Jeli treba, da kvalifikovam kopač u jami fizičko radi?« Takšnih in podobnih delavcev imamo v domovini š? dovolj. Fluktuacija je problem v številnih podjetjih, ravno tako tudi pri nas. V času o izkoriščal obrobna ležišča, bo rudnik v nekaj letih dosegel proizvodnjo 3,000.000 ton. 1 izgradnjo novega jaška v Šoštanju, za katerega je rudnik že izdelal idejni projekt ter konkurira v okviru kreditnegu natečaja iusnslovanske investicijske banke, pa je eretfvideno povečanje proizvodnje za nadaljnjih 3.000.000 ton. Tako naj bi po razvojnem programu dosegel rudnik po letu 1970 proizvodnjo 6,000.000 ton premoga. Taka količina nakopanega premoga pa predstavlja re-««w pr< J>|,«m UAHO ol>- darske organe in vodstvo rudnika na idejo oplemenitenja tega, sicer doDrega, toda z balastom hudo obremenjenega goriva. Že v letih 1917, 1918, 1919 in naprej so se vršili razni poizkusi sušenja (Cuprija, Koflach -Avstrija), vplinjevanja (Most - CSR), »šve-lanja« in hidriranja velenjskega lignita, ki so vsi pokazali, da je ta naš premog sposoben za tehnološko predelavo. Daljši študij in raziskave na velenjskem lignitu so rodile vrsto konceptov za racionalnejšo izkoriščanje tega našega bogatega premogišča. Sinteza raznih predlogov in variant je končno izoblikovala investicijski program za oplemenitenje velenjskega lignita, ki je bil izdelan v letu 1960 in predvideva v končni redakciji naslednji tok predelave: 3 milijonom ton nakopanega lignita prvo na separaciji odločijo prah in najdrobnejše vrste premoga, kar bo predstavljalo letno ca. 1 milijon ton. Ta najdrobnejša frakcija je po direktnem transportu namenjena za termoelektrarno Šoštanj. Od preostalih 2 milijonov ton debelejše granuliranih vrst lignita letno, bi v prvi fazi uporabili za predelavo ca. 1,000.000 ton, medtem ko bi preostali milijon ton letno še vedno šlo na trg v neoplemenjeni oblki. 1,000.000 ton lignita bi prvo posušili po postopku Fleissner v posebni sušilnici, s čimer bi znižali vlago lignitu na ca. 25%. Tak lignit je potem primeren za nadaljnjo medelevo. fkl dobljene količine 720.000 do- 30. decembra 1960 Gasifikacijo osušenega lignita bi vršili v velikih tlačnih plinskih generatorjih (preč-nik skoraj 1 metre in višina ca. 8 metrov) pod pritiskom 25 atmosfer ob uvajanju pare in kisika. Prej omenjena količina premoga bi nam dala 610,000.000 Nm' surovega plina. Za to proizvodnjo so potrebni po predvidevanjih 3—1 generatorji. Dobljeni surovi plin vodimo skozi naprave za kondenzacijo, čiščenje in o-sušenje plina, ob čemer pridobimo stranske produkte in to: plinsko vodo ter iz nje amoniak (6.200 ton letno), fenole (2.7000 ton letno), katran (11.000 ton letno), surovi bensin (3.100 ton letno) in žveplovodik, ki ga predelamo naprej v žveplo ali žvepleno kislino 17.000 ton leto). Tako očiščen plin v letni količini 500 milijonov Nm1 ima spodnjo kalorično vrednost ca. 3.600—1.100 kcal, je praktično brez žvepla in je pripravljen za cddajo v linovod. Trasa plinovodov je predvidena tako, da povezuje z Velenjem vse slovenske železarne: Jesenice, Ravne na Koroškem in Štore, nadalje Tovarno glinice in aluminija v Kidričevem, spotoma zajame večja središča, kot so Celje s Cinkarno in Tovarno emaj-lirane posode, Kamnik in Kranj ter z dvemi odcepi poveže še Maribor in Ljubljano. Ob taki relativno zelo ugodni legi industrije in mestnih središč, ki predstavljajo v glavnem konsumente velenjskega plina, je možno s skupno dolžino 280 km plinovoda povezati vse te potrošnike plina z Velenjem. Poleg proizvodnje plina je v okviru se-danjega programa nadaljnje izgradnje Velenja predvidena tudi proizvodnja 56.000 ton polkoksa, ki bi ga porabljala Železarna Štore v elektroplavžu, Cinkarna Celje za redukcijo pražene rude do surovega cinka in eventualno Tovarna dušika Ruš« pri proizvodnjo karbida. Za ta polkoks bi porabili 170.000 do 200.000 ton osušenega lignita. Ob kondenzaciji plinastih produktov bi pridobili ca. 17.000 ton švelnega katrana, ki pa ne predstavlja kakega izvora posebno vrednih stranskih produktov. Švelni plin je nizkokaloričen ter ttn ne dodajamo v plino- __RUD AR vod, temveč ga pokurimo v najbližjem kurišču. Poleg že navedenih glavnih tehnoloških naprav je omeniti od pomožnih tehnoloških objektov še toplarno, ki oskrbuje potrebno paro, predvsem za sušilnico in gasifikacijo, kisikarno, naprave za izločanje amoniaka, fenolov, benzina in žveplovodika, napravo za predelavo žveplovodika in posebej še čistilne naprave za odpadne vode, s katerimi je predvideno zmanjšati vsebnost fenolov do munimalne količine na principu biološkega čiščenja. Potrebna investicijska sredstva za realizacijo opisanih tehnoloških naprav znašajo skupno ca. 19—20 milijard dinarjev, ob čemer je upoštevati, da je najmanj polovica te vsote neobhodno vezana na uvoz. Vrednost letne prozvodnje po prodajnih cenah vseh dobljenih glavnih in stranskih produktov je po predračunu ca. 8 milijard. Ob presoji ekonomske uspešnosti opisane investicije, je poleg teh številk, ki vsekakor predstavljajo le aproksimacijo v mejah toleranc, značilnih za podatke iz investicijskega programa, vzeti v obzir še naslednja dejstva. Točnejše definirane podatke, tako nvestcijske kot tehnološke (normativi), bo možno razbrati šele iz idejnega projekta, ki je sedaj v delu in za osnovo katerega bodo pa že služili podatki iz konkretne ponudbe. Poleg tega pri izračunu višine potrebnih investicij niso zajete in upoštevane odbitne postavke, kot so to na primer vrednost potrebnih investicij v naprave za pripravljanje plina po posameznih tovarnah, mestih, to je po potrošnikih; podobno je z napravami za defenolizacijo odpadnih vod in podobno. Nadaljnja postavka, ki jo je vsekakor upoštevati, so stroški za potrebno rekonstrukcijo železnice — predvsem Velenje—Celje, s celjskim vozliščem, investicijske potrebe po vagonih, lokomotivah itd. Poleg tega ni nikjer obračunan tehnološko-ekonomski efekt, ki ga da kvalitetno veliko boljši velenjski plin v primerjavi z generatorskim plinom, predvsem glede na vsebnost žvepla in kalorij Številka 3 (železarae). Končno bi omenili še vrednost,' ki jo je številčno praktično sploh nemogoče izraziti in vendar lahko mnogo pOmenh to je skup potencialnih možnosti za nadaljnji razvoj naše industrije ob eksistirinju predvidenega plinovoda. Ni pretirano predpostavljati, da se bodo ob obstoječem plinovodu z razpoložljivim plinom rodile nove ideje, nove možnosti in tudi nove tovarne, ki jih brez plina ne bi bilo. Ni odveč, če opomnimo še na možnosti modernizacije posameznih obratov, na pridobitev še novih obratnih prostorov z likvidacijo generatorjev, povečanje možnosti čistoče v'tovarnah,-mestih itd. Ob obravnavi ekonomike predvidene investicije za gasifikacijo se vsekakor vsiljuje tudi vprašanje bodoče cene velenjskega plina. Odgovor, ki bi bil kakorkoli konkretiziran, bi z ozirom na veliko razgiba--nosi in zelo pestre možnosti našega gospodarstva ter ekonomike nasploh, lahko bil postavljen zelo neodgovorno. Lahko pa trdimo, da je bilo napravljenih nekaj analiz lastnih cen plina po tovarnah, ki imajo listne generatorje. Primerjava s prodajno ceno velenjskega plina je vedno pokazala v- korist slednjega. Ob vsem tem je posebej opozoriti še na kvaliteto plina, ki je v obeh primer bistveno različna- in pa- na - sedaj i zelo ugodne, to je neekonomske transportne stroške za premog! Kot načelno ekonomiko1 ugotovitev je vsekakor ■rožno postavitii in : se -osloniti na izkušnje ekonomičnosti plinovodov in oskrbe s plinom v industrijsko • razvitejših državah. ZDA imajo 350.0001 km ' plinovodov, ZSSR 26.ODO km, prav tiko p«' imajo zelo razvejano mrežo plinovodov tudi Zahodna in Vzhodna Nemčija,- Francija,-Anglija in Italija. Res je, da od teh pli novodov dobršni del transportirft zemeljski* plin. Ni pa tudi za naš primer* nikjer reče- -no, da v primeru nekega zelo ugodnega1 zemeljskega izbruha ne bi mogli eventualno' povezati plinovoda za »premogov* pliii z-izvorom zemeljskega plina. Izgradnja gasifikacije premoga nmi! potem' seveda še nadaljnje možnosti. Očiščeni-plin- Zasedanja in važnejši sklepi Centralnega delavskega sveta RLV Sedanji centralni delavski svet RLV ki je bil izvoljen 11. maja letos, je opravil v minulem letu od svoje izvolitve dalje deset rednih in eno izredno zasedanje. V osmih mesecih enajst zasedanj! Lahko rečemo, da je CDS pogosto zasedal. Če listaš po razprav-nem in zapisniškem gradivu teh zasedanj, moraš potrditi, da so bila zasedanja — po njihovi vsebini sodeč ■— zelo pomembna za rast našega kolektiva. V najrazličnejše in hkrati težavne probleme se je poglabljal naš centralni delavski svet v minulem letu. Razpravljal in sklepal je v zadevah, ki so temeljnega pomena za nadaljnji uspešen razvoj našega kolektiva. Izmed 129 sklepov naj navedem samo nekaj najvažnejših. Načrtna vzgoja novincev naj preide v sistem, ki bo jamčil, da se nova je možno namreč konvertirati z visokotlačno paro v plin z veliko vsebnostjo vodika, ki ga odločimo in uporabimo kot sintezni plin v zmesi z odpadnim dušikom iz kisikarne za sintezo amoniaka. Tako je za velenjski primer ugotovljeno in programsko obdelano, da bi bilo možno in ekonomsko ugodno v nadaljnjih fazah izgradnje s povečanjem števila generatorjev, ustvariti pogoje za kombinirano proizvodnjo daljinskega in sintez-nega plina. V tem primeru bi k plinarni priključili še proizvodnjo amoniaka. solitrne kisline in nitratnih gnojil. V drugi smeri je možno amoniak predelati v sečnico, ki je izhodišče za karbamidna lepila in plastične mase. Poleg tega je urea danes v svetu zelo iskano umetno gnojilo, uporablja pa se tudi — posebno v ZDA — kot dodatek beljakovinsko revni živinski krmi. Kot najpleme-nitejši kemični produkt v sklopu proizvodnje amoniaka prihaja v poštev sinteza ka-prolaktama. ki je surovina za izdelavo per-Ionskih vlaken in ki bi v gornji kombinaciji lepo tehnološko zaokrožila, ekonomsko pa dvignila proizvodnjo kombinata. Kot že omenjeno smo glede nabave potrebne opreme za gasifikacijo, čiščenje plina in švelno peč za proizvodnjo polkoksa bava te opreme je možna v državah Za-nujno vezani na uvoz ključne opreme. Na-hodne Evrope (Zah. Nemčija, Anglija), kakor tudi v Vzhodni Nemčiji, ki je na področju vplinjevanja posebno rjavih premogov zelo aktivna. Z dobavitelji je bilo obravnavano že tudi vprašanje rokov in kreditov ter obstoje realne možnosti za izgradnjo gasifikacije, proizvodnje polkoksa in plinovoda v relativno ugodnih terminih ca. 5 let) in pod kreditno ugodnimi pogoji. Pred zaključkom bi se rad kratko dotaknil še problema gasifikacije premoga kot izvora za plin v splošnem. Kot nekdaj industrijsko zaostala država nismo še imeli prilike občutiti, kaj pravzaprav pomeni za industrijski razvoj neke države — imeti na razpolago plin. Mislim, da ne pretiravam, če za primerjavo postavljam vprašanje: kakšna situacija bi nastala, če bi nam danes recimo slučaj odvzel naše elektrovode vodovode? Nič manj hudo ne bi bilo v •-ni izmed industrijsko razvitih držav, če oi jim nekdo čez noč odvzel plinovode! Zato .uiiiirnin. aa bomo Dravitno oceniti vrednost delovna sila za jamo čim prej priuči vseh faz dela na čelu, in da se jo hkrati uvede v našo splošno rudniško problematiko. Ta smernica CDS se izvaja in že kaže ugodne rezultate. Skrajšana priučitvena doba naših rudarjev za dosego učno-kopaške in kopaške kvalifikacije bo prav gotovo ugodno vplivala za našo jamsko kvalifikacijsko strukturo, ki sedaj ni zadovoljiva in ne odgovarja našim proizvodnim problemom, zlasti za naš osrednji proizvodni problem: dvig storilnosti dela in enakomerna dinamičnost proizvodnje. Ukrepi za odpravo in onemogočanje neupravičenih izostankov so tako izoblikovani, da smemo v doglednem času pričakovati zaznaven padec tega, za nas tako negativnega pojava. Ce temu ne bo tako, bomo morali ne- izgradnje takega plinovoda, kot ga predvidevamo v zvezi z velenjskjm plinom samo takrat, če bomo plinovode za industrijski plin uvrstili takoj zn elektrovodi. vodovodi in parovodi. S tem pa ugotavljam, da problem izgradnje tega plinovoda v Sloveniji ni samo interes Rudnika lignita Velenje, odnesno Termoelektrarne Šoštanj in Velenje. temveč je to interes vseh zainteresiranih faktorjev gospodarske dejavnosti tega področja nasploh. Iz teh razlogov skupnih interesov je po mojem mišljenju pametno in ekonomsko smiselno tudi posamezno tovarno. podjetje in komuno, s skupnimi močmi poiskati in najti ustrezno obliko sodelovanja. da bi s skupnimi napori resnično realizirali to. v Sloveniji do sedaj največjo investicijo*. Nespametno bi na primer bilo. če hi sedaj, ko imamo pred seboj že čvrste obrise velenjskega plina, še naprej investirali pri posameznih bodočih potrošnikih plina v objektu, ki s pojavom velenjskega plina izgube na pomenu in seveda tudi na ■ rednosti. Treba je čimprej v organizirano povezani fronti definirati in postaviti medsebojne obveze posameznih zainteresiranih partnerjev ter j:h zaokrožiti v neko prostovoljno. vendar zavedno in čvrsto pogodbeno skupnost. Dovolil bi si opozoriti na nekaj problemov, ki že sedaj nujno terjajo uglašenega, soglasnega in skupnega ukrepanja. kot na primer: a) reševanje tehnoloških procesov, predvsem pri energetskh napravah v zvezi s potrošnjo plinskih goriv; b) reševanje oskrbe z gorilnim plinom v mestih, povezano z rekonstrukcijami plinarn. cestnih plinovodov in vgrajevanja plinovodov v novogradnje: c) vprašanje organiziranega in skupnega nastopanja v zvezi z izgradnjo gasifikacije v Velenju itd. Poleg teh pa se pojavlja že sedaj še cela vrsta problemov, ki se bodo z nadaljnjim razvojem investicij samo še množili, kajti v teku je investicija, kakršno niti naši očetje, niti mi nismo vajeni. Razvoj tehnike in ekonomike v svetu in pri nas doma pa tudi nas nujno sili v večje podvzeme. ker v nasprotnem primeru bi se lahko znašli na repu c< rvotlivov, kar pa nikakor ne bi bilo častno, čeprav rudi poudarjamo slovensko pridnost in sposobnost. upravičene izostankarje kratkomalo izločiti iz kolektiva, ker za nje ni in ne more biti mesta v kolektivu, čigar znatna večina je disciplinirana in se zaveda svojih delovnih dolžnosti. Prav isto velja za tiste »bolnike«, ki ne morejo »ozdraviti«, temveč od časa do časa ponovno padajo v svoje »zdravstvene težave«. Poleg teh je še cela vrsta sklepov, ki naj uspešno urede naše proizvodne probleme. To so sklepi, ki se tičejo normativov za razstrelivo, nezgodnega faktorja, vprašanja rednih in dodatnih dopustov, vzgoje nadzorniške-ga kadra in drugih vprašanj, ki jih je narekovala vsakodnevna problematika proizvodnje. Centralni delavski svet je zlasti skrbno obravnaval sistem nagrajevanja po enoti proizvoda. Ta sistem je bil uveden v začetku julija v vse naše poslovne enote. Rezultate tega nagrajevanja proučujemo sproti, da bi zbrali čimveč pokazateljev, ki lahko odločilno vplivajo na utrditev tega sistema ali pa lahko pomenijo resni oviro za njegovo uspešnost. Doslej zbrane proučitveno gradivo bomo mogli koristno uporabiti za morebitne korekture tega sistema, čigar polietna po-izkusna doba je pravkar potekla. Naš novi nagrajevalni sistem in po aeiitev rudnika na ekonomske enote ■ s nujno narekoval, da spremenimo Hnsedanio strukturo naših samouprav nih organov: Na dan 15. julija 1960 smo izvolili obratne delavske svete v naših ekonomskih enotah. O nalogah obratnih delavskih svetov je CDS večkrat razpravljal in -jasno izoblikoval načela, ki naj veljajo za odnose med njim in obratnimi delavskimi sveti Izkušnje kažejo, da so bile STier.iice pravilne. Treba jih bo še skrbio proučevati in rezultate upoštevali zsl morebitne dopolnitve. Perspektivne naloge rudnika so bile vbravnavane na dveh zasedanjih. Investicijski program za povečanje kapacitete od 3 na 6 milijonov ton pomeni za naš rudnik novo in široko perspektivo. Uresničitev tega programa bo za našo komuno izrazita prelomnica v razvoju njenega gospodarskega potenciala. Izvajanje tega programa že dobiva konkretne oblike. Nove in dalekosežne naloge se odpirajo. Še in še jih bo ob ravno val naš centralni delavski svet hkrati pa polagal s svojimi odločitvami nove temelje za še lepšo podobo Veienja in Šaleške doline ter za nadaljnji dvig življenjske ravni našega rudarja in vseh onih, ki želijo in hočejo sodelovati v preozbrazbi tega dela naše domovine Vrsta je še sklepov, ki pa jih ne bi posamič navajaj V prihodnjem letu jih bo objavljalo naše glasilo sproti in s potrebnim komentarjem. Oceniti pa jih le želim, in sicer- preudarni in smotrni so, živ in neposreden odraz volje in hotenj našega kolektiva, ki pozna in razume svojo perspektivo, z njo pa svoje naloge in vlogo — za uresničevanje te perspektive. Nadaljevanje s 6. str. Pe^SpektlVE lil JfilZVOJ . . . Izobraževanje kolektiva Izobraževalni center pri Rudniku lignita je ozko povezan z Industrijsko mdarsko šolo in Občinsko delavsko 'univerzo Velenje. Preko omenjenih institucij skrbi center za strokovno, družbeno ekonomsko in politično izobraževanje. Posebno pozornost posveča strokovnemu izobraževanju, iiajti od strokovnega izobraževanja je v mnogem odvisna rentabilnost rudnika. Strokovno izobraževanje skrbi v prvi vrsti za pripravo delavcev na delovnem mestu. Novosprejeti jamski de^vci imajo svoje uvajalne seminarje, ki trajajo štiri dni. Pozneje pa novinci obiskujejo še enomesečni seminar 2-krat tedensko, kjer si pridobijo poleg praktičnega izobraževanja na šolskem čelu še splošno in kulturno politično vzgojo. V uvajalni seminar je letos hodilo 176 rudarjev. Pri delavski univerzi pa so organizirani tečaji za kvalificirane in pol-kvalificirane rudarje. Trenutno se na 'ikšnlh tečajih nahaja čez 270 rudarjev. V industrijsko rudarSki šoli pa 318 slušateljev, med njimi 235 rudarjev in 43 kovinarjev, ostali pa so v tečaju za visoko kvalifikacijo (obratni tehniki). Rudnik lignita pa poleg tega pomaga s štipendijami še 72 ljudem, ki so v raznih srednjih in visokih šolah. Na družbeno ekonomskem sektorju so organizirani seminarji za delavsko samoupravljanje. Nekaj članov centralnega sveta je že bilo v takšnem seminarju, v januarju pa bo organiziran seminar za obratne delavske svete. V letošnjem letu je bilo vpisanih v razne tečaje, seminarje in šole preko 1200 članov kolektiva, tako da je v šolstvu angažiran vsak tretji član kolektiva. Ustanovitev poslovnega združenja za izgradnjo enargo-kem. kombinata Kemekombinat se bo gradil z združen mi moSmi vseh, ki imajo na tem 'literes. ii .dn k lignita Velenje, Termoelektrarna Šoštanj in Termoelek .rama 'e n e so pred nedavnim ustanovili i-ojl&viio združenje za izgradnjo ^□e: gi-kemične^a kombinata v Sa-... šk, £o nI. Ureinieitev tega načrta, zaradi njegove obsežnosti in pomembnosti za celotno gospodarstvo, ti "eč presega okvir Šaleške doline, t j b prt gradnji pomagal širok g bodočih potrošnikov proizvodov En&.-go kimitnega kombinata. V ta lamen b do le-ti ustanovili pogodbe-o sT,sipnost za poslovno-tehnično s dele vanje. V o .viru hitrega industrijskega raivc ja in socialistične izgradnje v nari d Javi in posebej še v Sloveniji, r-is-jl na kemično predelavo velenj-skegi lignita ni nova. Na pobudo in i cd vodstvom tovariša Franca Le-skpška-Luke so se že v letih 1947 in 19'8 izvrgle raziskave v tej smeri. Takrat še čas ni bil zrel, da bi se lahko pristopilo k dejanski uresničitvi take zamisli. V teku leta 1956 se je nadaljevalo z raziskavami, začetimi v prejšnjih letih, in sicer predvsem v smeri suče nja in oplemenitenja lignita. Vse ti priprave so omogočile, da se je te- m I nekega leta lahko smeleje pristopilo k pripravam za realizacijo načrta za k- mično predelavo premoga. Hiter razvoj gospodarstva v Jugoslaviji nudi realne možnosti in zahteva u~rsiičitev tega načrta. V prvi fazi se bodo gradili objekti -a proizvodnjo plina, s katerim se bo 0 cm r.l no 7 ov k bo al vel k de; 1 enake industrije. V drugi fazi pa bi šlo za nadaljnjo predelavo proiz- Ukrepi proti plinom pri odstreljevanju v jami Znano je, da se pri razstreljevanju premoga razvijajo »vroči dušljivi« in škodljivi plini, ki dražijo dihalne organe in povzročajo solzenje; pa tudi glavobol ne izostaja. V našem rudniku se premog mnogo odstreljuje in rudarji, ki delajo na širokih čelih so izpostavljeni precejšen del delovnega časa nevšečnim razstrelilnim plinom. To pa lahko vpliva negativno na razpoloženje zaposlenih in delno zmanjšuje delovno sposobnost. Da bi zmanjšali količino škodljivih plinov pri razstreljevanju, smo pričeli v mesecu oktobru na študijskem čelu uporabljati kot mašilo za razstrelilne vrtine vodne ampule. Voda se polni v polietilenske cevi, dolžine 40 do 50 cm. Pri razstreljevanju absorbira voda škodljive nitrozne pline in s tem zmanjša količino škodljivih plinov, kot so pokazale tozadevne meritve. Pri rudarjih ni opaziti več kašljanja, solzenja v očeh ali glavobola. Zaradi daljšega in boljšega maše-nja vrtin se razstrelilna moč razstreliva poveča in zmanjšujemo tako materialne stroške pridobivanja premoga. V premogovnikih pa, kjer se pojavlja nevarnost eksplozije metana ali premogovega prahu, je uporaba vodnih ampul istočasno učinkovito sredstvo za preprečevanje eksplozij. Uporaba vodnih ampul kot mašila pri razstreljevanju premoga, pripomore tako k higiensko-tehnični zaščiti zaposlenih rudarjev in zmanjšanju proizvodnih stroškov. vedov, pridobljenih z vplinjevanjem. Uresničitev take naloge zahteva enotno delovanje vseh bodočih potrošnikov plina, predvsem pa večjih kolektivov na področju Šaleške doline. Zaradi te potrebe so delovni kolektivi najvažnejših podjetij v naši dolini, ki imajo skupen interes na vplinjevanju premoga, ustanoviti poslovno združenje za izgradnjo Ener-go-kemičnega kombinata. To poslovno združenje tvorijo Rudnik lignita Velenje, Termoelektrarna Šoštanj in Termoelektrarna Velenje. Namen tega združenja je, da bodo navedena podjetja enotno nastopala v vseh vprašanjih, ki so skupnega interesa. To je od koordiniranja proizvodnje, skupnih raziskav do morebitnega skupnega investiranja in vlaganja lastnih ter izposojenih sredstev itd. Ko so delavski sveti odločali o ustanovitvi tega poslovnega združenja, so pekazali vso zrelost in razumevanje za uresničenje teh tako veličastnih nalog. Enoglasno so potrdili pogodbo, na podlagi katere se poslovno združenje ustanavlja. Od delavskih svetov izvoljen upravni odbor je že zasedal in sprejel sklepe za ustanovitev organov, ki bodo omogočali uspešno delovanje združenja. Poleg tega ožjega sodelovanja navedenih podjetij pa nameravajo pri izgradnji tega velikega objekta v Šaleški dolini sodelovati vsa podjetja in večji kraji ter stanovanjski skladi, ki bodo potrošniki plina in drugih proizvodov Energo-kemičnega kombinata. Na posvetovanju, ki je bilo s predstavniki vseh potrošnikov pred nekaj dnevi, je bila enodušno izražena pripravljenost za tako sodelovanje. Istočasno pa so bile ugotovljene nedvoumne koristi, ki jih bo imela celotna slovenska industrija od preskrbe s kvalitetnim, čistim in cenenim plinom. Vsi bodoči potrošniki plina so na osnovi tega sklenili, da bodo ustanovli pogodbeno skupnost za medsebojno poslovno-tehnično sodelovanje v namen realizacije tega velikega in pomembnega načrta. Prebivalcem Velenja želi srečno in uspešno Novo leto 1961 Mestni odbor SZDL Velenje Številka 3 _______________R U D A K Kulturno življenje v Velenju Z otvoritvijo novega kulturnega doma v Velenju je kulturno življenje dobilo močan impulz. Akustična.dvorana z okoli 400 sedeži je primerna za vse vrste prireditev od koncertov na do dramskih in literarnih večerov. Dvorana l".u :u ncga doma je brez dvoma ena najlepših v komuni in ima vse možnosti za perspektivni razvoj in delo ve'enjske »Svobode«. Že sama otvoritev je pok?z?la požrtvovalno delo »Svobode«, saj je sodelovalo kar 130 članov raznih sekcij taga društva. Z dramatiziranim »Hlap cem Jernejem« se je v Velenju pravzaprav začela gledališka sezona. >:Hlapca Jerneja« so uprizorili 5-krat. Velenjska publika je pozdravila tudi koncert zabavnega ansambla, a po- V nedeljo, 18. decembra je sindikalna podružnica rudnika sklicala posvet abcne-Ttov rudničke marine z namenom, da bi se pogovorili o njenem delovanju, usipehih in romam i-kljivosteh. Pripravil«en je bil tudi predlog, da sa izvali abonentski svet, ki naj bi s svojimi predlogi in m:e-nji sodeloval pri upravljanju manze 'er skrbeti, da bi bila hrana glede na kalorično vrednost, raznovrstnost 'in biološke sestave čim pravilneje pripravljena. Za tako scdelovaoje v ob-1 ki delovanja aibanentsikega sveta je izrazilo potrebo več zainteresiranih abonemtov o priliki osebnih razgovorov s pra jrtavn ki sindiikalmia 'podružnice in uprave podjetja. Prav zaradi tega so bili te {redsta.nT.lki še bcij začudeni, ko so v nedeljo zaman čakali na aborante. Na pravočasno objavljen in sfcVicaa sestanek je .prišlo komaj 7 koristni,kov menze. Pri taki udeležb' se o profcremTh menze ni bilo vredno pogovarjati, še manj pa je b'ik> mag '"e usta-oviti organ, ki a' i-( s B?jflno bavil z vprašanji prehrane v menzi in sploh o njenem delovanju. Ali je ta nezainterasiranoat albo-nentov znak, da so s poslovanjem menize ostali popolnoma zadovoljni in da ni problemov, o katerih bi bifo vredno razpravljati? Pravilna prehrana je prav gotovo faktor, ki v znanti meri vpliva na človekovo osebno pooutje, telesno odpornost, ohranja delovno konditijo in vpliva na prisotnost duha. To so pa činitelji, ki jih je treba upoštevati pri preprečevanju nezgod pri delu, pri prizadevanjih za zvišanje storilnosti dela lin za preprečevanje vrjte obolenj, ki izključujejo človeka za krajši ali daljši čas cd dola. Dielo v rudarstvu še prav posebno zahteva odpornosit 'telesa din miselno pri so! -most, na katero zelo ugadnovpliiva za dostiio utijvam.e vitairuna C. Tega pa zelo orimainjkuj a prav v tem času, sebno tudi gostovanje ljubljanske filharmonije pod taktirko dirigenta Ši-janca, ki je ob samem nastopu priznal izredno pridobitev za Velenje s tako akustično dvorano. V januarju bo koncert ženskega, moškega in mladinskega pevskega zbora in mladine rudarske godbe. Tudi celjsko ljudsko gledališče je z novim kulturnim domom dobilo primerne prostore za svoje nastope. »Svoboda« pa se bo trudila, da bo v skladu s svojimi finančnimi možnostmi organizirala gostovanja še drugih gledališč iz Slovenije in mogoče tudi ljubljanske ali mariborske opere. S tem se bo Velenje v kulturnem pogledu približalo tudi drugim mestom v Sloveniji. 9 • ker se nahaja uaklijučno le v sveži in surovi zelenjavi in sadju. Na pragu je se »na ko so razni prehladi, gripe in vnetja v občutnem porastu. Toda ta Obolenja napadajo le s abo odporne ljudi. S pravilno prehrano pa se lahko odpornost človeka zelo močno poveča. Lahko rečemo da je pravilna prehrana pogoj za človekovo zdravje in odpornost. Z adaptacijo stare menze se je pričelo v oktobru tega leta. Do tega čara je poslovala s precej malo kapaciteto, največ 80 abonento/. Prostori so bili nehigi eni črni in tudi za poslovanje menize neprimerni. Z adaptacijo so se prostori precej ure-d :li, kapaciteta menze se je pa zvišala na 300 do 350 abonentov dnevno. S prvim novembrom je začela poslovati kot menza zaprtega tipa pod neposrednim vodstvom organov RLV in izdaja hrano samo delavcem in nameščencem rudnika ter njihovim svojcem. V novembru je bilo povprečno na hrani po 230 abonentov dnevno, v decembru ipa se je število nekoliko povišalo, 'talko da znaša v tem mcoscu povprečno po 237 abo-nsn'ov dnevno. Menza izdaja tudi posamezne obroke hrane, dovoljuje pa tudi odnašanje hrane na dom. Si- 2al pa moramo ugotoviti, dn ve'enj-ska publika še ni dorasla no-ri situaciji in da se ne koristi dovolj kulturnega doma, ki je grajen prav zanjo, za velenjskega rudarja in delavca. Prepričani smo, da bo sčasoma peste" program, ki ga pripravlja D^D Svoboda v bodoče napolnil dvorano kulturnega doma do poslednjega količka. DPD Svoboda svojih prireditev ne omejuje samo na kulturni dom. Saj razpolaga z lepo lutkovno dvorano v prostorih delavske univerze. Lutkovna sekcija je ena najaktivnejših in tedensko razveseljuje naše najmlajše s svojimi prireditvami. Šahovska sekcija »Svobode« je dobila primerne prostore v delavskem klubu in je s svojim turnirjem oživela prostore kluba. Tudi velenjski kino je v sestavi »Svobode« in skuša z izbiro dobrih filmov zadovoljiti publiko in posebno mladino. S tem kratkim prikazom kulturnega življenja v Velenju smo želeli obvestiti vso našo javnost in jim dati tudi pobudo, da bi se teh pestrih oblik v čim večjem številu posluževali. stem samopostrežbe omogoča hitro izdajanje hrane tako, da skoraj ni mučnega čaiiranja, ki je običajno v vsah rnenzah kjer se servira hrana po strežnem osebju. Koristniiki menze plalajo samo efektivne stroške same prehrane, vse ostale stroške režije, to je plače zaposlenega ooebja, nabavo in vzdrževanje inventarja, vzdrževanje zgradbe, nabavo kurjave, porabo električnega teka itd. pa krije RT V iz svo h sredstev. Ob izdatni pomoči rudni ka, ki krije vse režijske stroiike, se da s pravilnim gospodarjenjem zelo vpTvat' na to, da hrana, ki se izdaja, na: b ij odgovarja željam koristrnikov in asov-nim razmeram. Kapaciteta te menze zajema lo manjši del zaposlenih v RL.V, ki n • majo lastnega gospodinjstva, ali pa ga iz objektivnih razlogov ne more jo sami imeti, zato se lahko izpopolnjuje kot zarodek širšega objekta družbene prehrane, ki je že na vidiku v izgradnji Novega Velenja. O vseh teh 'in neštetih drugh problemih v zvezi s prehrano bi p-av gotovo lahko bilo kar zadosti razpravljanja. Mladini Rudnika lignita Velenje čestita srečno Novo leto 1961 Rudniški komite LMS Mnogo uspehov in delovnih zmag V letu 1961 želi Sindikalna podružnica RLV Ali res ni potreben ABONENTSKI SVET -RTTDAH«. elasrolo d^kftTOeaa knfletott-/« -BI/V. Urejuje uredkroiSki odbor, ?&r»J Inž. Kirn Jože, Izhaja otočssno.