PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI
GESLO: ZA VERO IN NAROD — ZA PRAVICO IN RESNICO — OD BOJA DO ZMAGE!
GLASILO SLOV. KAT. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO S. P. DR. SV. MOHORJA V CHICAGO.
ŠTEV. (No.) 95.
CHICAGO, ILL., TOREK, 17. JUNIJA — TUESDAY, JUNE, 17, 1924.
LETNIK XXXIII.
Katoliški shod v New Yorku.
(Poroča Rev. P. Benigen.) (Nadaljevanje.
RAZNE VESTI.
DR. BURTON GOVORIL CELO URO V PRID COOLIDGA.
Iz Jugoslavije.
Predstavitelj je nato pred- ( prepričanja: Belo od črnega-stavil Mr. Antona Grdina gl. rdečega; da nas ne bodo zlo-predsednika K. S. K. J., ki je rabljali v svojo korist naši naj prvo v humorističnem to j nasprotniki — verski odpad-nu govoril potem pa je začel niki: Mi se bomo podučevali s svojim resnim govorom v med seboj, kaj da je resnica katerem je izvajal približno ali laž našega Slov. časopisja, tako-le:	Mi smo bili navajeni vse vrje-
0	, ,	. ti, kar smo čltali. Velikrat se;
Spoštovana duhovščina m|8ligi: „Q saj gem tako čital„
Vi ste bili navajeni v naši stari domovini, da ste čitali samo dobre poštene kat. časopi- j se ali dobre knjige; in kar ste
— Sand Pedro, Cal. — Na bojni ladji Mississippi je nastala eksplozija, katera jej zahtevala 45 žrtev, in osem Bryan: "Republikanski tiket lahko ranjenih. Ko je Missis-i nosi 2astavo iz Wall stree-sippi od kraja nesreče pljul z mrtveci in ranjenimi v pristanišče, je drugi top se iz-prožil in bi kmalo zadel ne-
ZAUPNIKE SHODA SE JE Z BAJONETI RAZGNALO. — PREKMURJE; POTOVANJE ŠKOFA DR. KAR-LINA. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
ta."
Konvenčna dvorana v Cle velandu. — Coolidge, je bi
ki potniški parnik. — Tako ™miniran kot predsednišk
g. predsednik in vsi zbrani navzoči. — Iz srca sem vesel, da se nahajam tukaj med vami, danes na ta veliki dan, v temu tako zgodovinskemu me-
čitali ste tudi vedeli, da je to
stu New Torku, pred katerim v. ,	- ^ . , , . ,.,
' ,	, cista resnica in tako mislite
imenom smo se enkrat vsi pol-1
ni strahu in veselja prihajali
v Ameriko.
Častitam vam! Da ste se zbrali v 'tako velikemu številu ; na katoliškemu shodu
še danes, ko vam pride prisiljeno v roko, ali pa ga vza-| mete iz radovednosti rdečka-! sti časopis. Vi menite, da je j res kaj kar je pisal; vi pra-
. , i i • u * i	vite, da če ni res, da ne bi
m to v kljub temu, ko so vas .	m.j v,., ,
i v i •	i	smel zapisaiti, itd. Vidite, to
skusali na vse vrstne načine,	. x.	*
j , • u i. ' -v. j	pa je največja prevara; oni
-da bi vas zbegali vasi od vere , , , , ,	-jut
odpadli sorojaki, sedaj vaši vedo' kako !>°do vas pndoblh v ...	„ ' . J	na krivo mišljenje, poznajo
največji sovražniki.	„ . ,,	. . . j k
Častitam vam" katoliška vaso lahkomisljenost in vedo
vaMUalli » cllll KalUllSlVci	, i	. , • j I
a ~4r ~ x •	• i kaj je potreba napisati, da.
društva: možje, zene in mla-'	-j* •	.
j-. XT v i • r> ii vas pridobe m tako potem z-dina New Yorka in Brookly- .	v,	...
na, ker ste se odzvali, da ste! va™ računajo število svojih
j	. ,.	- privržencev. To so dejstva, to.
odgovorili v javnosti z vaso *
navzočnostjo, kaj da ste in
kaj da mislite.
Nasilje med ljudstvom.
Iz Belgrada poročajo, da je! imel v Gornjem Vakufu poslanec Kurbegovič sestanek zaupnikov v zaprtih prostorih. Za časa zborovanja je u-drl v sobo predstojnik tamoš-nje policije Zaravica z žan-
■	, i j i - - --	■------- darmerijo ter z bajoneti in pu-
jastvom meksikanske vlade, formalnosti nominacije, am- škinimi kopiti razgnal zbra-
osobito med častniki, se je za- pak v eno uro trajajočim go- ne zaupnike. Le prisotnosti
voru je pletel lavorike v ve-j duha in mirnosti zborovalcev nec Coolidgeove slave. Govor se je zahvaliti, da ni prišlo do je bil tako imeniten in izbran, krvoprelitja.
da ima malo para v zgodovi-,	_o_
ni konvencije. Dr. Burton je' škof dr. Karlin v Slovenski
velike slične nesreče v mirnem času še ne pomnijo.
— Mexico City. — Med vo-
kandidat na republikanski konvenciji v Clevelandu. Dr. Burton, ki je imenoval njego-j vo ime, se je ognil navadne
so gotove stvari, katere ne
more nikdo pobiti in ovreči.
-r-v	t i i ji To je dokazano na vseh stra-
Povem vam, da kakor tu- , • XI , j. j j ,	neh.
kaj tako tudi drugod; kamor pridem sem razočaran, ko
Slaba protiverska — publi-
čelo revolucijonarno gibanje. Višj i častniki, ki se nahajajo po barakah blizu Meksiko City, delajo proti vladno propagando ter pripravljajo že mlajše časnike na to. Prišli so na sled glavnim zarotnikom, kateri so že na varnem in po izjavi Gomeza, bodo plačali njih delo s — smrtjo.
—	Edwardsville, 111. — V nekem avtomobilu na cesti so našli dve trupli. Eno moško
1 25-letnega brivca Pete Aiglo, ki je imel rano na sencu pri-zadjano iz samokresa in drugo Miss Dorothy Kite, ki je imela prerezan vrat od enega do drugega ušesa.
—	New York. — V sobi neke restavracije v New Yor ku je igralo 13 Italijanov kar-
razdelil svoj govor na tri de^ le in sicer: v prvem je pov-darjal, da je Coolidge mož, v drugem ga je slikal kot pravega Amerikanca in v tretjem pa kot človekoljubnega. Ni se pa spuščal v Coolidge-ovo smer politike, rekel je da to pripušča politikom. — William Jennings Bryan je že večkrat povedal kakšno tako, da je za v zgodovinski album, pripiše naj se v tisti album še njegov zadnji izrek, ki se tiket nosi
krajini.
Apostolsko potovanje škofa dr. Karlina po Slov. Krajini je zgodovinskega pomena in važno ne le v cerkvenem, ampak tudi v državnem oziru. Verniki ogrske narodnosti v Doljni Lendavi in v Dubrovniku so tekmovali s svojimi slovenskimi sodržavljani, da dostojno sprejmejo visokega cerkvenega dostojanstvenika in so z vzkliki v svojem jezi-
glasi: "Republikanski s slavoloki, šopki in za-
Krvava sedmina.
V Spodnji Gorici pri Račjem so obhajali pri Živkovih sedmino. Radi nekega žepnega robca so se na sedmini nahajajoči fantje sprli in prišlo je do pretepa, v katerem sta bila ubita dva fanta, Štefan Sagadin, znan pretepač, ki je dobil s krampom po glavi, da mu je ost prodrla pod brado skozi glavo, in Anton Sitar, katerega je Sagadin pred smrtjo obdelal z nožem. U-bijalec Sagadina neki Čelofi-ga, je bil takoj aretiran.
-o-
Pogruntala sta jo.
Kako se da brez dela pošteno živeti, ta težavni problem sta na zelo priprost način rešila v Zemunu dva lah-koživca, ki sta iznašla sledeči način življenja brez dela: Eden je stanoval v Zemunu, drugi pa v Beogradu. Iz Ze-muna je prišla vsaki dan v Beograd poštna nakaznica, glaseča se na 9 dinarjev. Taka nakaznica je prišla tudi na zemunsko pošto. K deveti-
zastavo iz Wall,stavami pokazali apostolske- ci sta gospoda prijatelja še
Streeta." Bryan v svojem go-
najdem enako zanimanje za četa je največja prevaranci-katoliško stvar.	ja, ki ljudi zlorabi in prešle-
Poprej dokler samo sodimo pi' da krenejo na fab° stran =!
naselbine po tem, kar čitamo' z njo .Je na^,ec z,a storjene-,
ga našemu Slov. narodu, da
mu administratorju svojo spo- na to pripisala 90 in tudi v štovanje in svojo udanost. Ko črkah dopolnila "devet" še pa je cerkveni knez na potu z besedami "stotina devetde-
po listih, kateri so veri nasprotni, nimamo pravega pojma. Kadar pa vidimo, kakor; danes, potem pa sodimo drugače ; to ni na papirju, to je javno dokazano, da je naši Slovenski narod katoliški 99
je razdvojen, da polagoma zgublja vero in z vero pa turi srečno drtižinsko življenje. Saj nam je vse polno zgledov, in dokazov na vseh straneh: In ravno zato so pa jim naši
odstotkov in ravno zato so na-j *hodi tako velik trn \ Peti- za'! si katoliški shodi potrebni. to pa J>° 1as ' seveda ne 'f'
te. Skozi zaprta vrata je pa'voru trdi' da pod republikan-
sledlcV^ Hi jeAndrePw0;!^mo	PoS -.Dubrovnika v Bobnijo sto- set." Na poštni bla.ajni so ji-
Tortelo' star 36 let na mesTuj	tudi	d* ie moVo še fe'Zfv'uvidetT " ^	izplačevali
mrtev, Nicholas Zola star * s sedaj ravno vsled tega, ker Je ,mog'°. s® le \pra\ uvideti, ie , mcnoias Zola star 35 podpira Wa], gtreet w,. | kako globoko je hrepene o to
kansko kampanjo, demokrat- dobro- verno in pobožno ljudska stranka lepo priliko za — stvo P° skofu svoJeKa rodu
Potrebni so zato, da se naše
ravnost pač pa zvijačno v ob-
ljudstvo pouči o resnici; da hkl. hinavscme, zavito v druse mu obriše prah iz oči, ka- gacn® ^.la,?ke.; ker naravnost
terega so mu natrosili z brez- P°v?da? ^VVT/" ltfa,h.! verskim čtivom. Da sedaj so Le skoda, da to de ajo taki, slepili vas; pisali so na zvit! katen so ravno od katoliške-
način, da so vas begali, in da so vam drugače predstavljali stališče našega kat. ljudstva; pisali so zvito in nerazumljivo, niso rekli vam, da ni treba iti na shod, ker to so vedeli, da bi jim vi pljunili v obraz.
ga življenja, kateri je prihajal v Ameriko v zgodnjih letih naseljevanja obogateli in sedaj hočejo biti neodvisni; in škoda, da taki, kateri so svo-ječasno sem in tja zlorabljali v svojo malho tudi nekatere
Pač pa so pisali tako hinavl katoliške duhovnike da so
jim polnili predale, da so s
sko in zavito, da bi vas ostra-šili, da bi se vi zbali priti na shod; da bi se vi sramovali priti na shod; da bi vi menili, da tam ne bo nikogar na shodu in na cesti.
Vidite tako se je delalo in fie dela še danes; mnogo so že dosegli do sedaj, ali ne bodo več zanaprej. Danes ste jim odgovorili; danes ste jih pošteno osramotili; da prav ste storili; plačilo so tako zaslužili. i
Iz tega se pa učimo tudi za naprej: Mi ne bomo nikogar napadali, pač pa bomo odloč-
tem takorekoč pridobili slovenske kat. odjemalce, katere pa danes slepijo na prav zvit način, da bi jim omamili pravi pogled v pravo kat. zavest.j To pa ne bo šlo dolgo tako| naprej ; kajti svita ae; take prireditve, kakoršna je danes govore takim časopisom jasno in odločno: do tu in ne dalje!
In ker danes tukajšna dru-| štva K. S. K. J. obenem tudi prirejajo 30-letnico v počast K. S. K. J. naj omenim tudi nekoliko o tem: —
Pri tem, da imamo mi za
let, se pa bori s smrtjo. Policija sodi, da se gre za sovraštvo med črnorokarji.
—	Johnson City. — Utrgal se je oblak nad tem krajem kar zaznamujejo, kot e-no največjih sličnih nezgod. 12 oseb je mrtvih štiri so pa težko ranjene, 20 milj železniške proge je nerabljive in tisoče akrov zemlje uničene.
—	Detroit. — Ford, je vsta-novil v svojih tovarnah petdnevno tedensko delo in izjavil, da običajne 14-dnevne počitnice odpadejo.
—	Wasington. — Agrarni oddelek prerokuje, da se bo1 letošnjo leto 93 miljonov buš-lov pšenice manj pridelalo kakor pa lansko leto.
—	Winnipeg, Man. — Severni kraji države Alberta kjer je miljone akrov dragocenega drevja je v plamenu. Ogenj zavzema prostor 50 do 75 milj. J. K. Cornwall gozd m superintendent je izjavil, da je to največji gozdni po žar v teku 75 let. Škoda že sedaj znaša več milijonov dolarjev.
—	Ubita sta bila dva voja ška letalca, ko je njih letalo, katero se je nahajalo v plamenu, treščilo na tla, v Garri-sonville, Va.
—	Hankow, China. — Dr. Cunningham, amerikanski misijonar, je bil po kitajskih banditih ubit v Kweilin okra-
zmago.
-o-
LEOPOLD IN LOEB BOSTA SOJENA 4. AVGUSTA.
po besedi božji v svojem jeziku. In ko se je izpolnilo to hrepenenje, je z elementarno sijo bruhnilo na dan veselje in navdušenje, ki se ne da po-
Po sili hočejo, da bi bila blaz- pisati, ki, se mu ni moglo nič na.	vstavljati, ki je potegnilo za
Chicago. — Nathan Leo seboj morebitne dosedanje pold ml. in Richard Loeb, mo- dvomljivce o trajnem obstoju rilca Roberth Franksa, bosta sedanjega položaja, ki je presojena 4. avgusta.	vzelo celo drugoverce.
Morilca se zagovarjata, da Škof dr. Karlin neumorno sta nedolžna. Kriminalno so vrši svojo nalogo, deli sv. bir-dišče je bilo do zadnjega ko- mo, oznanjuje božjo besedo, tička natlačeno radovedne izvršuje druga cerkvena o-žov. Sinova milijonarjev st* t pravila in sprejema številne molče stopicala poleg straž- deputacije. nikov, privezana z jermenom Upravičeno je upanje, da na rokah. Z glavami po kon- bo kanonična vizitacija škofa
990 dinarjev dnevno. To sta uganjala tako dolgo, dokler se ni policija začela zanimati zanja, zaradi njunega potratnega življenja.
Obisk Francoskega brodovja.
V Beograd je prišlo francosko donavsko brodovje. Obisk je bil oficielen in je veljal naši mornarici. Francosko brodovje je ostalo v Beogradu tri dni.
no zagovarjali resnico, in za- obrambo nekaj katoliškega htevali bomo pravice za nas časopisja imamo veliko ob-katoličane; pobijali pa bomo rambo tudi v naši katoliški or-vsakogar kdor bo napadal na-f ganizaciji K. S. K. Jednoti, še kat. svetinje sv. Vere. —'kateri to leto praznuje že 30-Mi se bomo bodrili med seboj letnico svojega obstanka, za m oživljali; časopisi kateri se kar so se zbrala ta Njena New bodo spotikali nad verskimi Yorskja in Brooklynska dru-obredi, kateri so nam drago-! štva, da ji v počast tega jubi-ceni bodo od nas pomandrani leja narede veličasten vspo-v blato.	j red.
^a naših kat. shodih sej (Dalje prihodnjič.)
o katoliško izobraževali.	-o-
)omo znali ločiti barve Gi^ ŠIRITE LIST EDINOST
cu sta se vsedla na klop ter pazljivo poslušala razgovor tistih, ki imajo njih usodo v rokah — tu, na temu svetu. V močnem čistem glasu sta jim rekla, da se čutita nedolž na.
— Prva igra njih zagovor nikov se je pričela s tem, da je izjavil Clarence Darrow njih glavni pravdnik, da sta priznala zločin le ker sta bi la izmučena od dolgega izpraševanja. Na temelju tega se hoče vse sedanje obtožbe potlačiti. — Sedaj se vodi obširno preiskovanje na vseh organih morilcev, pri katerih rabijo različne stroje. Pravi" jo, da sta najbrže nekaj
dr. Karlina, ki si s svojim ljubeznivim in modrim nastopom osvaja srca duhovnikov in vernikov, trajno utrdila tisto vez, ki druži Prekmurje z Jugoslavijo in z lavantinsko škofijo.
-o-
Neprevidno streljal.
V Primskem pri Šmarju na Štajerskem je kfonjač streljal tako neprevidno za prosto-te-kajočim psom, da je obstrelil posestnika Franceta Sonener-ja in njegovega tri letnega sina.
Skrivnosten slučaj pojasnjen.
Pred tremi meseci je izgi nil iz Maribora sprevodnik I-
Stari ljudje.
V okolici Baračina v Srbiji živi več ljudi, ki so stari nad sto let.. Najstarejši med njimi je neki Veličkovič, ki je star 120 let. Starček še jako dobro vidi, tudi apetit ima dober, samo sluh mu je neko ko opešal. Na polju dela (Dalie na 4. strani.)
DENARNE POŠILJATVE
v JUGOSLAVIJO, ITALIJO.
AVSTRIJO, itd. Nas* banka ima svoje lastne zrcfli
s pošto in zanesljivimi bankami ▼ starem kraja in naše poiiljatve m dostavljene prejemniku na dom aB na zadnjo pošto točno in brez vsakega dobitka.
Nal« cene za pošiljka ▼ dinarjih to lirah se bile včeraj sledeča: Skupno s poštnino:
500 — Din..........$ 6.70
1,000 — Din.........$ 13.05 !
2,500 — Din.........$ 32.50
5,000 — Din.........$ 64.50
10,000 — Din.........$128.00
100 — Lir.........$ 5.10
200 — Lir.........$ 9.85
500 — Lir.........$ 23.75
1,000 — Lir..........$ 46.25
Pri posiljatvah nad 10,000 Dia. št nad 2,000 Lir poseben popust. Ker se cena denarja častokra
podvreči zdravstveni odredbi | pravila ta zločin. — Med tem, mel" v žepu legitimacijo glase- no."je ^bkfaSLtmV^?ouS!
cene vnaprej. Zato se pošiljatve aa kažejo po cenah onega dne. ka aa aprejmeme denar.
truplu pokojnega Kopica. D? V^&sčfvm^iN Ikm
^P	Hvan Kopic. Vsa prizadevanja
ju, odkoder poročajo tudi o kega pred ugrabitvijo in urno- njegove žene in policije so drugih grozodejstvih.	from dečka jedla, kar je pov- bila zaman. Te dni so pa po-
— Detroit, Mich. — 15,000 zročilo jima hudobne misli, tegnili iz Drave blizu Ptuja oseb v Detroitu se je moralo vsled katerih sta dečka na truplo železničarja, kji je i-j
ci so tudi spoznali v mrtvem
cepljenja koz. Med njimi je ko so branitelji dečkov kova- čo se na ime pogrešanega I tudi 150 policajev in 50 zdrav j li ta obramben načrt, se je pa vana Kopiča. Kopičevi znan nikov.	j vodil v pisarni državnega
— Washington. — Preži j pravdnika načrt, kako doka-dent Coolidge je izdal ukaz zati pravico, da sta, ko sta za nadaljevanje z delom za iz | storila ta zločin, bila pri či-dajo bonusa, kljub temu, da! sti pameti. — Pa naj eden re-kongres ni določil švote v ta'če da niso za temi tički mili-
namen.
jončki zadaj!
Končal si je najbrže sam življenje, ker na truplu ni bilo o-paziti nikakih znakov nasilja. -o-
Širite list edinost
TUDI BRZO-
| JUGOSLAVIJO PO POSTI KAKOR TI JAVNO.
Vse pošiljatve naslovite na—SLO* VXNSKO BANKO
ZAKRAJSEK A CESARIC A V*., NEW YOR* CITT

AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST."
Prvi in najstarejši slovenski katoliški list v Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen Uta 1891. Edinost leta 1914.
The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. Izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek. — Issued every Tuesdaj, Wednesday, Thursday and Friday. — PUBLISHED BY: — '
Edinost Publishing Company
1849 - West 22nd Street,	Chicago, I1L
__Telephone: Canal 0098.
Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on application.
NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto ...........
Za Zedinjene države za pol leta ................
Za Chicago. Kanado in Evropo za celo leto ...
Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta.....
SUBSCRIPTION: For United States per year ..................
For United States per half year ..............
For Chicago. Canada and Europe per year ,., __^_For Chicago. Canada and Europe per half year
$4.00 $2.00 $4-75 $2 50 $4.00
$2 OO
$4-75 $2.50
EnVered as second clas matter October nth IQ19. at Po*t Office CWcato. III.. under the art of March ^rd iRtc.
"Dva bratca."
Socijalizem in komunizem sta si podobna, kakor brat bratu. Prvi se tudi včasih prilizuje katoličanom in jih vabi: "Le k nam, le k nam" pri nas je lahko vsak, tudi katoličan, magari če hodi vsaki dan k maši, mi nimamo nič proti temu. Takole si mislijo ga bomo, brati mu bomo dali naše časopise in okužen bo.
Drugi bratec komunizem, je prvemu podoben, hoče pa le bolj z naglico naprej in zbada svojega prvega bratca, da je prepočasen in, da v svojemu celemu grešnemu življenju ni se nič dobrega storil za delavca. Seveda gre se jima za prvenstvo, z drugimi besedami povedano, kedo od njih bo več delavskih grošev spravil v svojo malho. Oba obetata delavcem veliko bogastvo, po kateremu se tudi njima sline cedijo.
Prvega opazujem že 20 let pa je še vedno tam kjer je bil, če ni še na slabšem, drugi pa še mlad fantiček dirja z naglico naprej, pripetiti se mu pa zna, da bo butnil v steno in se razletel na drobne kosce. Oba pa delujeta pod krinko, delavskega odrešenja.
Prvi je zelo previden, zna plašč po vetru obračati. Ob začetku vojne, je na vsa usta kričal: "Doli z vojno," med vojno je pa postal tako patrijotičen, da* je navduševal ljudi za vojno. Skazal se je resničnega prijatelja Slovencev, ld so se mu smilili, da morejo bivati pod italijanskim jarmom, za to je bratec sklenil nako-lektati miljon dolarjev, da se jih reši sužnjosti. Dobrosrčni ljudje so šli na lim, tako da so nakolektali $60.000 za osvoboditev Slovencev, šli pa so dolarčki rakom žvižgat in žabam pet. Hej bratec! — Kje so dolarčki? Mož solnčnih rož je precej zaslužil, ko je "knofe" prodajal. Premogarji so jih pa pozneje prosili za pomoč, ker so bili že dlje časa na štrajku, bratcom pa ni bilo mogoče dognati koliko so potrebni, a Proletarcu so pa le odmerili $3,000 namreč, sami sebi, da niso tako zgrešili gesla: "Svoji k svojim."
Tako vidite znajo farbati tiste, ki se jim puste. vPba bratca sejeta razdor in sovraštvo med delavci, ščuvata enega proti drugemu, vse jima pride prav, saj se jima itak ne gre za druzega, kot da se na račun delavskih žuljev debelita.
Ko bi jih človek ne poznal od blizu, bi njih zapeljivim besedam res sledil. Včasih slišiš: "O, ubogi delavec, kako trpiš in garaš noč in dan za kapitalista, drugič zopet: Muči Te brezposelnost, lakota, revščina, delavec vzdigni se, kruha je dovolj. S takimi vzpodbu-jajocimi besedami pehajo delavca na fronto, oni pa za njegovim hrbtom bašejo mošnjičke. Ko bi pa res prišlo do tega, da bi delavec s silo zmagal, ali mislite, da bo delavec gospodar; ne, oni bi se polastili vsega, Tebe delavca pa ustrahovali z terorizmom. Zatoraj pazi se
Oj, Triglav moj dom.

(Potopisna črtica. Dr. Fr. Tr.)
(Dalje.)
Bled! Katero slovensko srce se ne vzradosti ob zvokih tega imena! Ne daleč pod postajo bohinjske železnice se razteza sloveče blejsko jezero, sredi njega zagledaš "o-tok, kinč nebeški," s slovečem Marijinem svetiščem, med te'mnozelenim drevjem pa se lesketajo bele hiše in razkošne vile letoviščarjev in domačinov. Nad vodo vrh sive pečine visi starodavni grad, v ozadju pa se dvigajo prostrana Jelovica, pokrita z gostimi šumami in vrhovi Karavank in sosednjih planin Krasna je slika neomadeže-vane lepote narave! Zato poje
delavec, da ne bo prepozno, kajti kadar bo Strica Sama mera polna, bo zgrabil z železno roko, posledica bo; ječe in deportacije. In kedo bo tega kriv? "Bratci," krivi učitelji in pa zaslepljeni delavci!
Napisal sem te vrstice v prevdarek, rojakom, kateri niso še zastrupljeni po krivih prerokih.
Vi pa Mr. Grdina, le naprej, neustrašeno z Vašo ofenzivo. Vaš boj je pravičen za blagor našega slovensko katoliškega naroda. Iztrgajte iz krempljev volkov, kar se da" še rešiti.
Pozdrav vsem katoliškim Slovencem in Slovenkam sirom Amerike!
JOHN PELHAN.


gospodinjska dela.
—	Mr. Josip Muhič, naš navdušeni zastopnik na 506 j Summit street si popravlja v ozadju svoje poslopje, katerega bo dvignil in nekaj popravil.
—	Mr. Frank Kurnik Vaš potovalni zastopnik, katere-; mu dobro pomaga tudi Mr.1 Marko Bluth prav dobro agi-'
tirali in vodita kampanjo za Vaš list "Amerikanski Slovenec in Edinost." Mnogo novih naročnikov sta že dobila. Tako je prav, rojaki naročite si vsi ta list!
Poročevalec.
-o-
Chicago, 111.
Po dežju vedno solnce pride, tako se je tudi sedaj vres-ničilo, ko smo za par mesecov zopet zimske suknje odložili. O delu so le bolj kislih kumaric poročila, tudi iz Chicage, tako da je že tudi več naših rojakov brez dela. — Ne sme se pa pozabiti, da tukaj velja pregovor: "Po dežju vedno solnce pride.'*
Prisluškoval sem pogovor dveh možakov, po znakih sem jih poznal, da sta bila člana dr. Sv. Štefana K. S. K. J. in da sta pri tistem odboru, ki imata za skrbeti da bo piknik dr. sv. Štefana na Kochs farmi 13. julija, v pratiki kaže zelo lepo vreme, no kakor se že spodobi za tak piknik; e-den najboljših v sezoni piknikov. Hm m m, kar sline so se mi cedile toliko dobrega in lepega sta napovedala, tako da bo vsakemu žal, ki bi se ne vdeležil. Natančno bodo že še sami poročali jaz sem to le od strani slišal. Rad bi tudi povedal, da pride malo pogledat na ta piknik tudi Mr. Jos. Za-lar, pa ne smem, da bi ne bi-1 lo kakšnega "ajferzuhta," ker se Mr. Zalarja ta dan še nekam drugam troštajo. Auf biks, vse kar lajze inu gre na piknik dr. sv. Štefana dne 13. julija!
Chicažan.
lepe darove za kar sta jako hvaležna. Srebrno poročenca sta jako priljubljena tu v Pueblo, ker sta marsikaj dobrega storila, Bog jima daj še veliko let preživeti v krogu svojih domačih. Obenem tudi poročam drugo razveseljivo vest, da sta stopila v zakonski stan Mr. John Krist in Miss Rozalija Papež obče spoštovana in priljubljena med nami. Želimo mlademu paru veliko sreče in blagoslova božjega H koncu pa prav lepo pozdravim vse čitatelje tega lista širom Amerike!
Naročnik.
-o-
-o-
Pueblo, Colo.
Prosim malo prostora v pri-1 ljubljenemu listu, Edinost. —; Poročati imam redko slavnost,1 ki sta jo obhajala tukaj Mr.; Frank in Mrs. Mary Hegler. namreč srebrno poroko, dne 29. maja. Poroka se je vrši la v cerkvi Matere Božje. Svatje so jim bili njih otroci, ker imata jih sedem. Zelo lepo je bilo videti, ko so vsi skupno pristopili k sv. obhaji lu. Ljubi Bog jim daj, da bi obhajala tudi "zlato." Kljub' slabemu vremenu so prišli! znanci in prijatelji na lepo gostijo, kjer se nam je zelo dobro godilo, bilo je vse veselo, ker tudi rujnega vinca tti manjkalo, proti jutru smo se še le razšli. Mr. in Mrs. Hegler sta bila posebno vesela, ker sta celo iz Denverja prišla na "ofcet" Mr. in Mrs. Glivar. Poročenca sta prejela
Joliet, 111.
Novi združeni list "Amerikanski Slovenec in Edinost"1 se nam jako dopade. Samo to g. urednik pazite, da ne boste na nas pozabili. Mi tudi radi1 kaj čitamo iz domače našel-J bine. Zato naj bo vedno kak kotiček nam prihranjen. (Prostor je vedno na razpolago, sa-' mo pogostokrat poročajte! Op. ured.)	j
—	Predzadnji pondeljek so naš preč. g. župnik Father Plevnik priredili za našo mla-' dino lep zabaven izlet v prosto naravo, kjer se je šolska mladina zelo lepo zabavala! in razveselila v prosti naravi v parku.
—	Policija je zadnje dni začela zelo strogo postopati z avtomobil isti. Za vsak naj-! manjši prestopek bodisi pri kretanju, zabračanju ali "parkanju" doleti voznika kazen. Kdor no£e imeti nepo-j trebnih stroškov, naj torej pa-! zi, kako svoj avtomobilček "regira."
—	Mr. Josip Zalar glavni; tajnik K. S. K. —. je odšel koncem zadnjega tedna na: veliko praznovanje 30-letnice K. S. K. J. v Cleveland, O. V nedeljo je na tamkajšnem shodu nastopil kot slavnostni govornik za K. S. K. J.
—	V našem mestu na več krajih tlakujejo cecste. Kmalu bomo imeli vse ulice tlakovane s cementom, kar bo zelo prijazno za vožnjo z avtomobili.
—	Mrs. Marko Bluth, so-! proga zastopnika tega lista, ki; pe bila nekaj obolela je že o-krevala in že zopet opravlja
Houston, Pa, i *
Cenjeni gosp. urednik: — Prosim Vas malo prostora v nam priljubljenemu listu Am. Slov. in Edinost. O delavskih' razmerah ni vredno, da bi poročal, ker se pri nas jako sla-| bo dela; večinoma le po en dan na teden. Moj namen da-, nes pa je, da se postavim tudi jaz v bran naše naselbine ter nekoliko odgovorim dopisniku iz Bridgeporta na dopis v štev. 121 v Prosveti. — Dopisnik se hoče norčevati iz naše canonsburške naselbine. Ta izobraženi naprednjak i-, menuje ženske marcine; —| ali neveš, kako se daje v Ame-( riki prednost ženski in se jo spoštuje, pa jih oblfladaš sj priimki kot je "marcina." —] Pa saj se tako ve, da ne more biti nič gentlemanskega, kar se skuje v vašemu uredništvu,! ker če bi bil g. urednik Pro-i svete, le malo gentleman, bi ne pustil v svojemu listu ime-' novati žensko "mrcino." 0( Martinček, pojdi no še malo v^ stari kraj krave past, ali pa v kakšno višjo šolo; pa ne skozi okno gledati, ampak' manere se učit, ker se ti lah-| ko primeri nesreča, da ti bo kakšen amerikanski fantiček pokazal "Where the green grass grows."
H koncu dopisa pozdravim vse čitatelje lista — listu pa posebno sedaj, ko njegovo število tako narašča, in ko se^ je zedinil z enim najstarejših, amerikanskih slovenskih li-l stov; pa kličem dalje do — prepotrebnega katoliškega dnevnika.
Mihael Tomšič.
oziru. Priznanje zaslužijo taki možje, ko Vtrujeni od dnevnega dela še od daleč pridejo pomagat delati za dvorano!
—	Na binkoštno nedelje pri deseti maši smo imeli priložnost se prepričati, da naš vneti organist Mr. Jernej Ko-šec ne zna samo domače slovenske pesmice prepevati, ampak da izborno peva tudi latinske skladb^. To nedeljo smo čuli Mr. J. K. ko je peval latinsko mašo, katero je Mr. J. Košecu na čast zložil in mu jo podaril Mr. organist v Shebovganu t. j. g. Frank Mi-kek. To nas veseli, ko nas vsako nedeljo Mr. organist J. K. preseneti s kako novo pesmijo, da se ne dolgočasimo z vedno enim in istim napevom in melodijo. Razlika vabi in mika.
—	Zadnjo nedeljo po deseti maši je postalo živahno za našo cerkvijo. Kaj neki je bilo ? Pevski zbor 21-ih oseb je dal s svojim prijaznim orga-nistom Mr. J. K.x fotografirati. Mladi svet hoče imeti spominek na dneve veselega petja.
—	Naš župnik Rev. B Winkler je odhajal za nekaj dni v Sheboygan, da bo ob tej priliki prisoten pri slovesnosti nove maše, ki jo bo daroval g. Iva Juriček.
Poročevalec.
-o-
-o-
Sv. Jurij v So. Chicago, 111.
Pri nas se gibljemo in delamo na vseh krajih. Odrasla mladina tako fantje kot dekleta so marljivo na delu za Carneval, ki bo trajal od 4. do 14. julija. Prostor, kjer se bo vršil Carneval v korist cerkve, je odločen na kraju med 96. in 97. Str. ob zelo obiskovani Ewing Ave. v So. Chicago. Prijatelji Carneval a od bli zu, iz sosedščine, od daleč so prijazno povabljeni, da se zanimajo in si ogledajo naš Carneval, ki bo vsem nudil veliko zabave. Pozdravljeni, so dobrodošli I
— Vsaki večer se zberejo možje in pridno odvažajo zemljo in marljivo delajo, da bomo tako čimpreje imeli narejeno dvorano, kjer bo naše domače zbirališče v vsakem
• La Salle, 111.
Poslavljam se danes od dragih mi Lasallčanov. Tesno mi je pri srcu, ker moram zapustiti tako verne, prijazne in gostoljubne sorojake. Bila je to prva slovenska naselbina, ki sem jo imel priliko obiskati ter je napravila na me nepričakovan dober vtis.
Vam pa dragi rojaki Lasall-čani srčna hvala za vsa naroČila posebno pa se še zahvaljujem novim naročnikom, od katerih sem uverjen, da bodo ostali zvesti naročniki tudi v prihodnje.
Mojemu dobremu vspehu pa je največ pripomogla ob-čeznana vzgledna rodbina Ov-nikova, katere starša hčerka je že dalje časa marljiva zastopnica naših listov, zakar ji Bog plačaj, ki se žrtvuje za tako dobro vzvišeno stvar, ka-' kor je katoliški tisek.
Frank -Kurnik pot. zastopnik A. S. in Edinost.
Lujiza Pesjakova:
"Kraljestvo krasote je tu na ogled:
zares domovine veselje je Bled."
Ponovni žvižg lokomotive kolesa se zaobrnejo, vlak hiti dalje in dospe črez tri železne mostove, in tri kamnite predore na našo zadnjo postajo — v Bohinjsko Bistrico. Pred našimi očmi se razgrne Bohinj in mogočni kolobar neštetih vrhov, ki jim je najvišji vladar veličastni Triglav — naš končni cilj.
Prvemu, ves^l^mn ori^o™i je kmalu nato sledil drugi, ža-
— Macomb, 111. -— Ogenj je uničil poslopje Farm Products Co. v Bushnell, 14 milj od Macomb, 111. Škoda se ceni $100.000. Neki Charles Strickland, je opazoval ogenj, naenkrat se pa zgrudi mrtev na tla. Vzrok srčna napaka.
-o-
POZOR!	POZOR!
CHICAGO IN OKOLICA.
"Napoleonov Oficir" pride y Chicago!
Igra "Napoleonov Oficir", ki je bila dvakrat igrana v Waukegan, 111., z najboljšim vspehom, bo ponovljena pri nas v Chicago v kratkem. Cenjeno občinstvo se že sedaj opozarja na prekrasno igro. Nihče naj ne zamudi prilike! Več o tem prihodnjič.
lostnejši.
Komaj smo zapustili znani "Markežev hotel," kjer smo se za dolgo in težavno pot nekoliko oborožili, že smo stali sredi joka in stoka in sredi nepopisnega gorja. Ravno v tistih dneh je bil namreč požar uničil skoro polovico Bohinjske Bistrice. Ozračje je bilo še vse z ognjenim vzdu-hom nasičeno. Tupatam se je tudi še kadil štor vpepeljene-ga drevesa, sicer je samevalo le črno — ožgano zidovje brez življenskega sledu. Zaradi takratne silne suše je mogel plamenu kljubovati samo kamen, vse drugo je postalo plen nenasitljivega ognja. U-bogi trpini, uboga vas!
Da pridemo hitreje iz kraja tuge in žalosti, jo udarimo po poti za farno cerkvijo proti Savi Bohinjski. Pri znamenju Križanegra in njegove 2a-»
lostne Matere zapustimo deželno cesto in krenemo na ozko stezo, ki vodi po hladnem gozdiču in zeleni senožeti v Srednjo vas, pomaknjeno prav k nogam sivega Triglava.
Solnce je bilo ravnokar prekoračilo svojo najvišjo točko in skrbne matere so še pospravljale mize, ko dospemo po neki zakotni ulici v vasi Pred prvo kočo, podobno prej Krjavljevi koči kot naši kme-tiski stavbi, je zdela sključeno kakor Nanos stara ženica. Obraz je zakrivala z rokami in sama s seboj govorila nerazumljive besede. Ko ji voščim dober dan jn jo poprosim vode, se vspne • pokaže globoko izbuljene oči in izgine kakor deseti brat.
"France, slab začetekj" se šali razposajeno razpoloženi Gre goreč.
"Danes je pač petek — boš
pri drugi hiši pa.ti poskusil svojo srečo!"
Ker smo namreč limone i-meli s seboj, bi si bili najraje utešili žejo s svežo limonado, ki jo je znal na posebno izbo-ren način pripraviti samo Tone.
Z nagajivim Gregorcem sva že imela prve hiše za seboj, ko naju ustavi Tonetu lastni zapovedujoči glas: "Fanta, nazaj! V tej-le hiši se za tre-notek ustavimo, tu notri je doma staro* slovensko gostoljubje."
Na pragu čedne kmetske hiše je sedel hišni gospodar, zgovoren in prijazen mož, ki je ravno pipo prižigal. V veži pa so bile zbrane okrog jedilnega stola mati, domača hčerka in suha, bledolična gospa, ki je v svežem bohinjskem zraku iskala zaželjene-ga zdravja.
Gregorec se je precej okre-nil in šel za Tonetom, jaz pa sem se nekoliko obotavljal in prav to je postalo usodepol-no za-me. Tone me namreč iznova pokliče: "No, doktor!"
Ko povžijemo limonado, se ^ s primerno napitnino poslovi-j mo. Ze na pragu stoječega pa me zadrži prijazna hišna gospodinja. Na njenih kostanjevo rumenih očeh' je bilo brati, da ji nekaj teži srce. "Oprostite, gospod doktor!" je začela s tistim, menda prirojenim kmetskim strahom "oprostite, nekaj bi vas rada vprašala."
"Le hitro z besedo na dan!"
(Dalje sledi.)
-o-
— Praviš, da si katoličan, in da ti je vera sveta; č< res, potem priporočaj katoliško časopisje, ki, sv. vero bori.



AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST."
V NEDELJO POPOLDNE.
TEDENSKI KOLEDAR.
2. po bink. — Prilika o veliki večerji. Luk. 14.
22	Nedelja — Presv. R. T.
Paulin.
23	Pondeljek — Eberhard, šk. Edeltruda.
24	Torek — Rojstvo Janeza Krst.
25	Sreda — Viljem, op. Prosper, šk.
26	Četrtek — Janez in Pavel muč.
27	Petek — Presv. Srce Jezusovo.
28	Sobota — Leon II., papež.
-o-
VIII.
PETA TEMELJNA RESNICA Da je človeška duša neumrljiva.
(Dalje.)
L Prvo vprašanje: Ali i-mam dušo, ali je nimam? Brezverci najnižje vrste, ki se ne trudijo, da bi kaj mislili, dušo taje in pravijo: Kdo je že dušo videl? Pokažite mi jo, pa bom veroval vanjo. Česar ne morem videti, tega zame ni. Vprašajmo takega modrijana: Prijatelj, ali ti imaš^ pamet? In Če poreče, da, zah-| tevajmo, naj jo pokaže. Ker je ne more dokazati, da bi jo videli, je po svojem lastnem modrovanju nima.
Pamet je nevidna kakor duša, v kateri je pamet. Kar je1 nevidnega, s telesnimi očmi ne moremo spoznati; spoznavamo pa z umom, ki se mu ne-i vidne stvari javljajo s svojim delovanjem.
Že rastlina, ki raste, se hra-' ni in množi, razodeva s tem neko nevidno življensko moč,; kakoršne kamen in sploh mrtva snov nima; to je rastlin-^ sko življenje.
Žival ima poleg popolnosti rastline tudi čutno delovanje: žival vidi, sliši, občuti boleči-j no, hrepeni po hrani in po-, čitku, ima telesno gibanje. Vir tega delovanja je živalsko čutno življenje. .
Človek ima poleg rastlinskega in čutnega tudi umsko1 delovanje mišljenje, spoznavanje raznih resnic, samoza-; vest, hotenje in svobodna dejanja. To delovanje mora iz-' hajati iz nekega še višjega in, odličnejšega vira, nego je rastlinsko in živalsko življenje. Ta odlični vir je človeška duša.
2. Človeška duša je od telesa različno, duhovno bitje, to je bitje, ki ima um in svo-j bodno voljo kakor angeli, da! kakor Bog sam: samo da je
božji um neskončno višji in božja volja neskončno popolnejša od angelskega in človeškega uma ter od angelske in človeške volje.
Sveto pismo izrecno uči različnost človeške duše od telesa, njeno odličnost in bogo-podobnost. O stvarjenju človeka pravi: "In rekel je Bog: Naredimo človeka po svoji podobi in sličnosti" (1. Moz. 1, 26.) "In Gospod Bog je naredil človeka iz ila zemlje in vdihnil je v njegovo obličje duha življenja in človek je bil živa stvar" (1. Moz. 2, 7.) Telo je torej iz zemlje, to je/ iz tvarnih delcev, duša pa, kij telo oživlja, je duhovno bitje,| duh življenja, ki je od zgorajj to je, od Boga vdihnjen. O človekovi smrti pa se sveto pismo izraža: "Prah se vrne v prst, iz katere je bil, in duh se vrne k Bogu, ki ga je dal" (PrirfT 12. 7.)
3. Tu imamo že tudi odgovor na drugo važno vprašanje: Ali bo duša po smrti telesa še živela? "Prah se vrne v prst, iz katere je bil, in duh se vrne k Bogu, ki ga. je dal."
Kar sveto pismo uči, tudi pamet uvideva. Rastlinsko in živalsko življenje premine, ko rastlina usahne ali ko pogine živalsko telo. Zakaj ? Zato, ker rastlina ali žival nima drugega delovanja kakor tisto, ki se vrši v rastlinskem a-li živalskem telesu s pomočjo telesnih udov in organov. Ko| telo ne more več delovati, je tudi konec življenske sile alij moči, ki je v rastlinskem ali živalskem telesu delovala.
Žival spoznava le to* kar vidi, sliši ali more doseči z drugimi telesnimi čutili; hrepeni le po tem, kar ugaja čutnosti, to je, po jedi in pijači, po počitku in'sploh po tem, kar je prijetno za telo. Višjega, nadčutnega spoznanja in hrepenenja nima, zato tudi ne nadčutnega življenja in od telesa neodvisnega bivanja.
Drugačno pa je delovanje človeške duše. Človeška duša ne oživlja samo telesa in ne deluje samo s telesnimi čutili, ampak s svojim umom spoznava nadčutne resnice: spoznava, kaj je pravo in dobro, iz ene resnice izvaja drugo in iz vidnih stvari sklepa na nevidnega stvarnika. Tega žival ne more, še manj pa fast-Una. Tudi delovanje volje je nadčutno: Človeška volja teži ne le za tem, kar ugaja čutni naravi, to je, kar je pri-
jetno za telo, ampak tudi po tem kar um spoznava za pravo in nravno dobro. Čutno hrepenenje po telesni ugodnosti sicer voljo nagibi je, a volja nad hrepenenjem gospoduje in se svobodno odločuje tudi proti čutnemu hrepenenju. Kolika je moč svobodne volje, so sijajno dokazali sveti mučenci, ki so se rajši odpovedali vsem zemeljskim dobrinam ko sveti veri in jih najhujše muke niso mogle prisiliti, da bi bili zatajili svoje prepričanje.
Ker je človeška duša sposobna za nadčutno, samostojno delovanje, sklepamo, da je sposobna tudi za nadčutno, samostojno bivanje in življenje, da torej telesna smrt ne more biti vzrok, da bi umrla in nehala biti tudi duša.
Kdor bi trdil, da tudi žival misli in se svobodno — po pameti — odločuje, iz tega ne bi smel sklepati, da človeška duša ni od telesa različno, duhovno bitje ter neumrljiva marveč bi moral tudi živali pripisovati tako dušo.
-o-
ČARUGOVA RAZBOJNIŠKA TOLPA PRED SODIŠČEM.
— k —
NAJSTAREJŠI. NAJVEČJI IN NAJBOGATEJŠI
slovenski katoliški podporni organizaciji:
Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti
ki posluje že 30 let, (od 2. aprila 1894.) Glavni urad v
lastnem domu na 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Njeno skupno premoženje znaša
$1.200.000.00.
Solventnost 100.36%
! k. s. K. Jednota ima v 20 raznih državah 140 krajevnih društev z 21,300 člani obeh oddelkov.
Od svojega obstanka do 1. febr. t. 1. je K. S. K. J. izplačala že $2,298,835.00 skupne podpore.
Pri K. S. K. J. se lahko zavarujete za posmrtnino v znesku $-50.00, $500.00, $1,000.00, $1,500.00 in $2,000.—. Dalje se lahko zavarujete za razne poškodbe, operacije, onemoglost, in bolniško podporo; pri slednji za $1.00 ali 2.00 dnevne podpore in za dolgotrajno boldfcn. Dalje ima K. S. K. J. tudi 20 letni zavarovalni oddelei^i zavarovanje do 70 leta. , Sprejema se člane od 1 — 55 leta.
^ojake(nje) so uljudno prošeni, da naj dobri katol. stvari na 'Jubo ustanavljajo nova krajevna društva naše Jednote. Za ?ovo društvo zadostuje 8 članov(ic). Geslo K. S. K. Jednote j )e: "VSE ZA VERO, DOM IN NARODI" tS*? vstanovitve novih društev in glede drugih pojasnil se te pismenim potom na glavnega tajnika:
Zalar, 1004 N. Chicago Str., Joliet, Illinois.
Današnja razprava je bila senzacionalna. Pričela so se prva priznanja.
V soboto je Prpič cel dan tajil, da bi Čaruga bil udeležen pri umoru gozdarja Pirk-majerja. V nedeljo je postal Prpič zelo zamišljen, zvečer pa je prosil ječarja za razgovor. V navzočnosti treh prič je izjavil, da je Čaruga vodil tolovaje v Tompojevce. Oni skrivnostni "Šega" — je Čaruga.
Danes je takoj odpočetka razprave predsednik Marko-vič velel orožnikom, naj Ča-rugo odpeljejo iz dvorane. Čaruga je čudno pogledal in šel.
Predsednik nato vpraša Pr-piča, če je res sinoči jetničar-ju pred tremi pričami pripovedoval, da je Čaruga izvršil roparski umor v Tompojevcih ter Pirkajerja ustrelil.
Prpič to potrdi ter še enkrat opiše vse dogodke. Vodja tolpe, o katerem je v soboto govoril priča Tomljenovič, ni bil nihče drugi ko Čaruga sam.
Predsednik: Zakaj pa ste prej drugače izpovedali?
Prpic: Ker me je Čaruga pregovoril. Iz svoje celice mi je poslal listič, v katerem me je natančno podučil, kako in kaj naj pred sodiščem izpo-vem. Potem še pove, da so i-mena "Šega" in "Tomac" izmišljena.
Po tej senzacionalni izjavi veli predsednik Čarugo zopet privesti v dvorano. Čaruga pride, obstoji ter gleda s široko razprtimi očmi, kakor bi pričakoval kaj strašnega.
Predsednik z odločnim glasom Čarugi: — Prpič priznava, da ste vi bili v Tompojevcih ter da ste vi ubili nadgo-zdarja Pirmajerja.
Čaruga prebledi ko zid ter jecljaje izusti besede: Nimam pojma o teh stvareh. Bom dobil priče, ki bodo moj alibi dotičnega dne dokazale.
Konfrontirata se Čaruga in Prpič. Prpič veli Čarugi v obraz: "Moj ljubj Jovo, ne pomaga ti še naprej tajiti. Priznaj vse, četudi bi imel radi tega živeti samo dve uri."
Čaruga odgovarja, da to ni res in da o tem nima pojma. |
Prpič prime nato Čarugo za ramo in mu pravi: "Sedaj sto-jiva pred sodiščem in svoji u-sodi ne moreva več uiti. Zato bodi pameten in priznaj, če-J tudi bi ti imeli takoj sedaj vreči vrv okrog vratu."
Čaruga: Na tvoje besede ti rečem eno besedo: Lažeš!
Prpič: In jaz pravim tebi :j Ti lažeš; Ti si z menoj bil v Tompojevch.
Čaruga : Nisem bil tam. Moje priče bodo to potrdile.
Nato se razpravlja tolovaj-stvo v Bološki Dubravi na škodo Toma Slakoviča. Prpič priznava, da je bil tudi tu zraven in da je bil vodja Čaruga. To potrdi tudi Čarugi v obraz.
Čaruga kriči Prpiču : Lažeš!
O ropu v Guniji na škodo Pfaffa in Sudiča izpove Prpič,< da tega podjetja ni vodil Čaruga, marveč Prpič Mali (ki ga ne morejo dobiti).
Zagovornik Prpičev dr. Staedtler vpraša obtoženca, kako je zašel v Čarugovo tolpo.
Prvič pripoveduje, da je bil nekega dne najet za neko gozdno delo. Ko je prišel v gozd so ga vzeli seboj k napadu na drezino našičke tovarne. Pri tem je bil ubit orožniški narednik Tintor. Nato pripoveduje, da bi se bil rad rešil te tolpe, ker ima ženo in otroke in ker je izprevidel, da ta poklic ni zanj. Toda vsi poskusi so se mu ponesrečili. Čaruga je od njega zahteval, naj podpiše pdgoje za sprejem v tolpo, kar pa je vedno odklonil.
Čaruga: Prpičeva pripovedovanja so zlagana.
Prpič : Povedal sem resnico.
Čaruga: Lažeš!
Pri ropu v hiši Davida Au-slaenderja v Ivankovem, pravi Prpič, da je vodil tolpo Prpič Mali, ki ga je podpiral Čaruga.
Popoldne je bil zasliša i tretji obtoženec Luka Šulen-tič. Velik in močan človek, ki pri prihodu v dvorano strašno ropota. Leva roka je z verigami prikovana na desno nogo, ker je enkrat že čkoro ušel, ko je snel železo iz okna.
Na vprašanje, če je razu-

Za gospodinje.
Vsaka dobra gospodinja si čez poletje nabavi zalogo konserviranega sadja in zelenjave, da ima po |j|l zimi vedno kaj dati na mizo, ko pridejo obiski. Vsa-Bj| ko sadje in zelenjava je v svoji sezoni zelo poceni in iS varčna gospodinja zna uporabiti priliko, da prihra-|jj| ni denar. Domače konservirano (vkuhano) sadje in w zelenjava je okusneje in ceneje, nego kupljeno v baksah!
Ker pa nobena izmed nas ni bila rojena, kuharica, se je treba tega priučiti. Iz angleških knjig naše gospodinje ne morejo veliko posneti, ker večinoma jezika ne razumejo dovolj. Tu pa jim jako prav pride slovenska knjiga, "Sadje v gospodinj- |[U stvu," katero je spisal M. Humek, višji sadjarski jj| gj. nadzornik v Ljubljani. Knjiga je pisana preprosto, Ig [jI in razumljivo in jo našim gospodinjam toplo pripo- ||
ročamo. Knjiga ima tudi IS barvanih in 42 navadnih 11111 slik. Cena 75c.
i i
Chicago, 111. (I
I
i
1 1
1
Naroča se v
KNJIGARNI EDINOST 1849 West 22nd Street.
Za splošno kuho priporočamo:
Malo ali Varčno kuharico, cena................$1.00
Veliko ali Slovensko kuharico cena............$4.00
mel obtožnico in če je kriv, odgovarja, da je razumel, a ni kriv.
Predsednik: Pa čisto nič niste krivi?
Šulentič: Pa prav nič!
O vseh zločinih je le slišal, nikjer ni bil zraven, le v Tompojevcih je bil zraven slučajno. Bilo je pa tako: Šel je obiskat mater v Tompojevce. Na potu ga je srečalo 5 ali 6 orožnikov. Zapovedali so mu, ha j gre z njimi. Dali so mu puško in veleli, naj straži pri vratih. Slišal je krik in strele v sobi. Orožniki so izginili in ni nobenega poznal.
Na vprašanje, če je bil Čaruga zraven* odgovarja, da ne ve, da pa mu je to pripovedoval Prpič.
Prpič konfrontiran izpove, da je Šulentič dobro vedel, za kaj gre.
Šulentič se zagovarja približno tako kot Čaruga, a je' neroden, da sam Čaruga ma-j je z glavo. Da je prej priznal na zločine, ki jih sedaj taji, je vzrok ta, češ ker so ga o-rožniki "stalno mlatili i tukli, pa kako ne bih priznao." Čaruga se smehlja.
ep* Širite list edin<
J.K0SMACH
1804 W. aand St. Chicago, UL
Ro lakom se priporočam pel
nakupu raznih . BARV. VARNIŠEV. 2ELMZ. IA. KL1UČAVNIC iN STEKLA. Naiboli&e delo. nainižie Gene. Ppeveamep] barvarne hiš runa* ic cnotrai. uokladats stenski oaoir

LOWS STRITAR
2018 . WEST 21st PLAČI
Prevaža pohištva — premst — les — in vse kar spada * pre vazalno obrt. Pokliči*« ga po telefonu!
Phone Roosevelt: 8221
PRODA SE.
grocerijska trgovina in mesnica na zelo prijaznem prostoru, kjer je naseljenih več slovenskih družin. Cena zmerna. Informacije dobite v u-pravništvu našega lista. _(6-13-17.)
SLOVEČI UMETNIŠKI F8T00RAFIST

Ni tnsce
1439 W. 18th Street
IZDELUJE NAJBOLJŠE SL) KB I
iVOJ POKLIC VRŠI ŽE t So-LETNO IZKUŠNJO 1
ZASTAVE
bandera. regalije in zlate zn» ke za slovenska društva izdeluie naibolie in naiceneie
EMIL BACHMAN. 2i«7 So. Hamlin Avenue, CHICAGO. ILL.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim naročnikom in vsem rojakom po državi Ohio in Pennsylvaniji naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mladich, ki je pooblaščen pobirati naročnino za liste E-dinost Ave Maria in St. Francis Magazine, kakor tudi o-glase in vse, ki je v zvezi z i-menovanimi listi.
Rojakom ga prav toplo priporočamo, da mu gre jo na roko in mu pomagajo pri raz-širjevanju katoliškega tiska. Uprava Edinosti in Ave Maria.
SLOVENSKA RESTAVRACIJA.
1385 E. 55th Street,
CLEVELAND, O.
Se priporoča rojakom Slovtn cem za poset. Pri njemu se dobi vedno domača hrana, kakor tudi sobe za prenočišče.
JAZ MARY ŠTALCER
CLEVELAND, O.
sem rabila Wahci-čevo Alpentinkturo za lase, ker so mi strašno Odpadali tako, da bi bila vse zgubila, ako ne 'bi rabila Wahoceve Alpentinkture, od katere so mi lasje takoj prenehali odpadati in dalje krasno in gosti rastli tako, da imam sedaj en jard in tri palce dolge lase, zakar se g. Wah» čiču lepo zahvalim.
Imam pa še več drugih zdravil, ka-tfere bi morala imeti vsaka družina pri rokah v slučaju potrebe, kakor so moške, ženske in otročje. Za rane, opekline, kraste, grinte, bule, turove, srbečo kožo, prahute na glavi, zoper sive lase, revmatizem, ko-stibol in trganje, kurja očesa, brado-vice itd. Pišite takoj po cenik, g« pošljem zastonj.
JAKOB WAHGIC
1434 — E. 92nd St. blizu SUPERIOR AVENUE CLEVELAND, OHIO.
MMMMMMMMMMMMMM
MMMMMMMM9«
GORIŠKA MATICA.
Od Goriške Matice iz Gorice smo sprejeli dopis, v katerem nas prosi sodelovanja pri nabiranju naročnikov za knjige, katere bo izdala za leto 1925. Goriška Matica je slična Mohorjevi družbi in bo izdala za prihodnje leto 4 knjige in sicer:
VELIKI KOLEDAR z raznimi leposlovnimi in poučnimi
članki.
ZADNJI DNEVI OGLEJA. Zgodovinska velezanimiva povest, spisal Lukovič CarlL
MLADA ZORA. Izbor narodnih pripovednih pesmi Priredil France Bevk.
ŽIVOTOPIS SV. FRANČIŠKA KSAVERSKEGA, ki je nesel luč krščanske vere med Kitajce in Japonce.
1.
2.
4.
CENA ZA VSE 4 KNJIGE $1.00.
Mi z veseljem sprejmemo poverjeništvo za to družbo in vsem Slovencem sirom Amerike toplo priporočamo te knjige. Zanimale bodo gotovo v prvi vrsti naše rojake iz zasedenega zemlja, ker se tam tiskajo, zanimale pa bodo tudi vse ostale rojake, ki čutijo z ubogimi zasužnjenimi brati, kateri se nahajajo pod italijanskimjarmom. S tem namreč, da podpiramo in naročamo slovenske knjige iz zasedenega ozemlja, podpiramo slovensko narodno idejo in dejansko pomagamo bojevati boj proti italijanskemu nasilju. Našim bratom iz tužne Primorske bo gotovo v veliko tolažbo zavest, da jih ne pozabimo in jim po moči tudi dejansko pomagamo. Bratje Primorci, naročite si knjige iz domovine. Slovenci, podpirajte zasužnjene brate.
Vsa naročila moramo odposlati na pristojno mesto do 1. julija. Zato prosimo v3e one, ki žele naročiti gori imenovane knjige, da to store takoj.
*
Naročila sprejema poverjeništvo "Goriške Matice"
KNJIGARNA EDINOST
1849 W. 22nd STREET,
CHICAGO, ILL.



1 AMERIKANSKI SLOVENEC" IN KEDINObl/t

SOŠKI ČRNOŠOLEC:
MLADI GOZDAR
Izviren roman.

Neke noči — snežilo je in brila je ostra burja — sem spravil vse svoje reči v malo culico in pobegnil od doma. Pozneje sem pisal domov, naj mi pošljejo potni in domovni
IZ JUGOSLAVIJE.
(Nadaljevanje s 1. strani.)
3575 dinarjev gotovine, te predmete sta spravili v belo košaro in odšle ter pustile

"Poslušaj, kako je bilo. Danes sem bil v Lesju. Dobila sva se tam z gospodom župnikom. Začel mi je pripovedovati, da bi rad imel kuharja in da misliš nekaj name. Tudi župnik mi je svetoval, naj bi pustil to peripatetično, beraško postopanje ter se raji ustavil pod varno streho in v pošteni službi. Jaz — ne bodi len — sem se takoj poslovil od župnika ter šel v gozd, kjer sem tudi našel tebe in tvoj mošnjiček." Nato privleče Sever iz žepa mošnjiček, ter ga vrne Mirku. Mirka je spravilo to v vidno zadrego. Mislil bi bil skoro, da ima pred seboj čarovnika.
"Nič ne bodi zbegan radi tega. Previdnost je krepost. — Zaupaj, a pazi, komu!" pomiruje Sever Mirka, ki potem res zopet mirno nadaljuje pogovor.
"Ali misliš torej res ostati pri meni?"
"Mož-beseda! Ako je tebi prav, tu imaš roko." In oba si krepko in odločno stisneta desnici. Potem pa pravi Sever Mirku:
"Sedi malo sem k ognjišču na klop. Seznaniti te hočem malo s svojo preteklostjo. — O otroških letih ti povem samo to, da so bila najsrečnejša v mojem življenju. Preživel sem jih na Štajerskem blizu Maribora, starišem se je zdelo, da sem bistre glave, zato so me poslali v mesto v šolo J Učil sem se res lahko; mudil se nisem v nobenem razredu predolgo. Koncem osme šole sem se odločil — ali bolje' odločili so me drugi — za duhovski stan. A duhovski poklic! nj\ bil zame; čutil sem to že v celi višji gimnaziji. Drugim sem se seveda bal zakriti svoje prepričanje, ker sem vedel, da žele stariši edino le to, da bi me videli pred oltar-| jem. In res, nisem m#gel drugače: šel sem, ali bolje moje* telo je šlo v bogoslovnico, duh moj pa je ostal mej sve-J torn in z duhom tudi moja zadovoljnost. Kadarkoli je zapel semeniški zvonec, bodisi da nas je budil k jutranji molitvi ali pa klical k nočnemu počitku/ vselej se mi je zdelo, da je pol nagrobnico moji sreči. — Videl sem že naprej, da bo konec mojemu bivanju v semenišču žalosten. A pomagati si nisem mogel, ne znal takrat, in trpel sem, trpel grozovito. Morda bi se bil vendar vdal s Časom, a moje razmere so bile za bogoslovje že predaleč. Vsadilo se mi je bilo namreč v srce lepo dekle iz rojstne vasi. — Prvo leto je še prešlo nekako, a drugo leto mi je bilo neznosno. — Polotil se me je večkrat že skoraj obup. Pri vsaki izpove-di sem tožil izpovedniku o svojem težkem stanju. Dobil sem od njega modrih svetov, a bil sem že prešibek, da bi te svete dejanski izvajal v življenju. Da bi se izkopal iz te M|ne potrtosti, sem pričel mnogo brati, in sicer vse od Ttraja, kM mi ie grišlo v roke. A ozdravilo me ni tudi či-tanje, da, še poslabšalo je moje stanje. Opazil sem tu in tam sam pri sebi, da mi roje po glavi večkrat nenavadne, protislovne, zblojene misli. Končno sem moral pustiti učenje, in šel sem domov. Šel sem rad; saj je srce Kdtelo biti tam, kjer je bil njegov zaklad. — A kakšna prevara! — Dekle, poprej tako zvesto, se je izogibalo zmešanega študenta; da, celo sramovalo se je govoriti z menoj. — Sedaj priznavam, da je imelo prav. Prerana, nezrela ljubezen ne zasluži drugega plačila . . . Cez kratko:
> "^"Deklica druz'ga moža je objela,
Ki od ljubezni do nje sem bil vnet —"
Skupno potovanje v Jugoslavijo.
Na 2.julija odpotuje iz New Yorka večje število Slovencev v domovino in sicer na splošno priljubljenem parniku "franco-ike linije" Paris. Za te potnike bodo na parniku preskrbljene posebne ugodnosti. In ob tej priliki bo potoval v domovino tudi uradi.ik naše tvrdke. ki bo radevolje šel potnikom na roke v vseh ozirih, ter še z njimi prav do Ljubljane. Vsi rojaki, ki so namenjeni v stari kraj v prihodnjih mesecih, so vabljeni da se pridružijo tej skupini. Za vsa tozavedna pojasnila se obrnite na	-
Slovensko Banko ZAKRAJSEK & CESARK 70 — Ninth Ave..	New York. N. Y.
DOSTAVEK: — Istotako se obcai*« it omenjeno tvrdko v slučaju, da ste namenjeni dobiti, kako osebo iz starega kraja, in vselej, kadar hočete poslati denar v stari kraj, bodisi že v dinarjih ali dolarjih, in gotovo bodete najbolje postreženi.
ROJAKI V FOREST CITY IN OKOLICI
Se priporočamo pri nakupu razne železnine in kuhinjsko pohištvo, pri nas' dobite vsakovrstne barve in varniše in drugo orodje, ki se potrebuje pri barvanju, razne kotle in drugo posodo za kuho, vsakovrstno orodje za rokodelce. Imamo največjo zalogo te vrste v mestu. Prodajamo po najnižjih cenah, ki je mogoče. Delamo tudi vsakovrstno plumhersko in kleparsko delo.
Priporočamo se za obilen obisk.
BENJ. E1CHH0LZER
Trgovec z vsakovrstno železnino
Forest City, Pa.
list. Ta je bila zadnja želja, ki so mi jo izpolnili stariši. Pi- vedno lažje dela, če pa one- ženo, da čaka na svojo sreča sal jim nisem pozneje nikdar več. — Nekoliko časa sem| mor> Pa Pase ovce.	— dokler hoče,
taval okrog kakor izgubljen. Nazadnje me je prignala	o—
skrajna sila do vrat nekega samostana, v katerem sta bila
Iz Rusije se je oglasil.
Smrtna kosa.
V Predoščici na otoku Cre-su je pred kratkim umrl upo-
dva moja sošolca redovnika. Poprosil sem, naj bi se me1 Iz Rusije iz kraja Svatošin, usmilili, ter mi dali v samostanu kako delo. Prav takrat gub. Kijev, se je po devetih so potrebovali še enega pomagača v kuhinji in to službo so' letih oglasil Franc Cuznar iz j kojem župnik don Ivo Šintič odkazali meni. V tem samostanu sem prebil pet let ter se' Podkorena. Njegovo ime je v starosti 74 let. Pokojnik je naučil prav dobro kuhati. Moja zmešanost me je v mirnem' že /klesano na spomeniku bil blag požrtvovalen duhov, samostanskem življenju skorkj popolnoma popustila.	P*dHm in pogrešanim voja- mk l□
Nekega dne pa - delal sem sam nekaj na vrtu - mi je za-' kom V r0JStm VaS1' °n Sam P* St°Vah ™ ljUblh kak°r ^ čelo kar hipoma zopet čudno vreti po možganih. Ne vedoč skoraj, kaj počenjam, sem pustil delo ter splezal čez samostanski zid na prosto. Drugega dne, ko sem se malo zbrihtal, mi je bilo žal, a vrnil se vendar nisem v samostan. Nekaj časa sem se potikal okrog brez dela in doma. Nazadnje me je zanesel vihar usode v te kraje, kjer se mudim že dolgo vrsto let in kjer menim počakati jedino zvesto nevesto —
je se ziv v Rusiji. Sorodniki so mu poslali potrebne listine, da bo zamogel priti domov.
-o-
Razne tatvine.
ŠIRITE LIST EDINOST
KAJ POMAGA, ČE STE MU LIJONAR?
Posestniku Antonu Virtlu v Farovču sta ukradla dva j Če ste milijonar, pa ste sla-i , , T . , ,	_	: posebno znana postopača iz botnega zdravja, vam bo vaš
belo smrt. Ljudstvo mi ugaja tu, kraj tudi. Doslej sem sta-j zaklenjenega stanovanja sre-! zdravnik vedno svetoval: "Te-noval, ali bolje, prenočeval pri nekem beraču, Mraku, ki brno žepno uro in verižico ter ga in tega ne smete jesti!" ali
ima doli v Prelazju kos slamnate strehe. Preprosto življenje mej ljudstvom je pripomoglo mnogo, da sem skoraj do
nekaj denarja v skupni vred-, "Tega ne smete delati!" Od-nosti 350 din. Par dni kasne- jemalci Trinerjevega grenke-
cela okreval na duhu; a vendar — to povem le tebi — se; je sta pa izmaknila posestni-1 ga zdravilnega vina lahko tr-delam večkrat neumnega, ker vem, da zinem pod krinko ku Francu Soršaku 400 din. dijo: "Da. mi sicer ne premo« norca lahko marsikako, katere ne bi smel drugače. Toj mladi gospodar moj, je površna slika mojega življenja." Tako je zaključil Sever svoje pripovedovanje. Govorila sta potem z Mirkom še o tem in onem, kar pa nima za našo povest nikake važnosti.
VI.
"Kaj od mene proč oko, Proč obračaš obraz mili?"
Prešeren.
Kdo ni pač že doživel trenotka, ko je bil vesel, da je bil sam? — Važne skrbi, sladke misli, visokoleteči naklepi, v katere smo utopljeni, narede nam samoto prijetno, da, celo p6trebno.
O resničnosti teh besed se je prepričala dva dni potem županova Milka. — Žela je nedaleč od hiše na polju
deteljo. Videti je bila silno zamišljena, ker večkrat je pre-Sl
~ i.:____i i --i • i	I kama večje množine živila in zdravje.
nehala zeti, se vzravnala kvišku m zrla nepremično proti ______
gotovine in hranilno knjižico remo milijonov, toda smo po-Mestne hranilnice v Slov. Bi- vsem zdravi, kar je več vre-strici z vlogo 1200 din. — Me-; dno, kakor pa vse bogastvo sarski pomočnik Franc Rojs sveta!" Trinerjevo grenko vi-iz Apač je ogoljufal svojega no jim daje potrebno odnor-gospodarja Franca Baumana no moč in silo. Vsakdo požira v Tratah za 1200 dinarjev in ali vdihu je vase kali jetike in je pobegnil. — Kot žrtva bab- drugih bolezni, toda odporna jeverstva in lahkomiselnosti sila zdravega telesa zabra-je postala posestnica Jožefa njuje njih pomnoževanje in Horvat v Zg. Vrlovlaku. Pod te kali izločuje. Osobito sla-večer ste prišli dve ciganki z botno telo, če je zabasano ne malim otrokom in prosili za more teh kali izločevati. Tri-prenočišče. 2ena jih je pre- nerjevo grenko vino odprav-nočila. Ciganki sta vstali že lja vse slabe in strupene sno-zjutraj ob dveh, poklicali sta vi iz vašega telesnega siste-gospodinjo, češ, da ji bpsta ma, ki se nabirajo v črevih; prerokovali srečo. Zahtevali daje vam dober tek (okus) in pa sta od nje več predmetov mirno in sladko spanje. Zgla-in sta ji lagali, da jih bosta site se torej pri bližnjem le-vrnili po prerokovanju, bodi- karnarju ali prodajalcu zdra-si tako ali pa tako. In žena je j vil in kupite Trinerjevega izročila prebrisanima slepar- grenkega zdravilnega vina za;
trnovskemu gozdu.

NA§I ZASTOPNIKI(ICE)
Naš glavni in potovalni zastopnik za vse naše liste "Edinost", "Ave Maria" in je Mr. Leo Mladich iz
"Kako sem vendar nespametna!" rekla je polglasno sama pri sebi. ko se je bila nekoč zopet vzbudila iz svoje zamišljenosti. "Noč in dan mislim nanj; a kaj hočem s tem ? Chicago, 111- On je pooblaščen pob£ — On je sedaj tu, kmalu bo drugje. — A vendar tako narJočnino za naše ?®te\?*la,e vljuden, prijazen in pošten človek . .
ženske šibke!"
j in vsa druga razna naročila, ki so v Oh, kako smo me zvezi z našimi listi. Je pooblaščen
tudi pooblaščevati po naselbinah no-
ve zastopnike in zastopnice.
"Sur Majk!
KARKOLI SE DA TISKATI IN KARKOLI NAREDIJO KJE DRUGJE, TO NAREDIMO
TUDI MI!" TO SO BESEDE NAŠIH TISKARJEV.
Naša Tiskarja
izdeluje tiskarska dela lično in točno. Že na stotine slovenskih in hrvatskih društev smo zadovoljili in zakaj ne bi še Vas?
Vsem cenjenim društvam se priporočamo, za vsakovrstne tiskovine, kot pisemski papir in kuverte z naslovi v vseh velikostih in različnih barvah.
Prav tako se priporočamo tudi posameznikom, trgovcem in obrtnikom, da se spomnijo nas, kadar potrebujejo Kako tiskarsko delo.
Zmerno ceno, lično in točno narejeno delo jamčimo vsakomur!
TRGOVCI IN OBRTNIKI
AJLI ŽE VESTE?
da ni businessa, če se ne oglaša. Kako naj ljudje pridejo k vam, če ne vedo za Vas? Poslužite se v tem ozi-ru lista
EDINOST
ki zahaja v vse slovenske naselbine v Ameriki. Vsak katoliški Slovenec ga čita in je nanj naročen.
Hgrlasanje v našem listu je vspešno. Poskusite in prepričajte st!
Fnako se priporočamo tudi cenjenim društvom, da se oh priliki prireditev spomnijo na naš list in obiaviio v njem svoj oglas, ki jim bo mnogo koristil.
Vsa naročila pošiljajte nit:
TISKOVNO DRUŽBO EDINOST
1849 W. 22nd St	Chicago, 111.
I i
LOKALNI ZASTOPNIKI (ICE).
OHIO.
Barberton, Ohio. — Mr. Frank Zupančič, Mr, Joseph Lekšan. Bridgeport, O. — Mr. Ludovik Hoge Newburg, O- — Rev. J. J. Oman,
Mr. Jakob Resnik. j Cleveland, O. — Mr. Frank Suha-dolnik, Mr. Anton Strniša, Mrs. J. Sercelj, Mrs. Ivanka Gaspari. Bedford, O. — Mr. Frank Stavec, Collinwood, O. — Mr. John Mesec. Girard, Ohio. — Mr. Val. Dolinar. Notingham, O. — Miss. Mary Mevzek.
Lorain, Ohio. — Miss Mamie Peru-
šek.
PENNSYLVANIA. Ambridge, Pa. — Mrs. Jennie Svegel Beadling, Pa. — Mr. N. Simonič. Braddock, Pa. — Mr. Joseph Lesjak. BridgeviUe, Pa. — Miss Elizabeth
Pogačnik. Burdine, Pa. — Mr. John Krek. Burgettstown, Pa. ! S. Jenko. Canonsburg, Pa. — Mr. Mihael Tomšič, Mr. John Pelhan, Mrs. Mary Bevc, Miss F. Mohorič. Forest City, Pa. — Anna Grčman
Miss Mary Svete. Imperial, Pa. — Mr. Paul Jamnik. Johnstown, Pa. — Mr. Andrew To-mec.
Moon Run, Pa. — Mr. Jakob Draš-
ler.
Olyphant, Pa. — Miss Mary Zore. Pittsburgh, Pa. — Mr. John Golobic, Mr. J. Bojane, Mr. Geo. Wese-lich.
Steelton, Pa. — Mr. Anton Male-sich, Mrs. Dorothy Derraes-
MINNESOTA. Gilbert, Minn. — Mrs. A. Preglet
Mr. Frank Ulcar. Aurora, Minn. — Mrs. E. Smolich. Biwabik, Minn. — Mr. Frank Glo-bokar.
Chisholm, Minn. — Mrs. Barbara Globočnik. Rev. J. E. Schiffrer. Mr. John Strle. Ely, Minn. — Mr. J. Otrin. Mrs. V Marn.
Greaney, Minn. — Mrs. U- Babich Eveleth, Minn. — Antonia Nemgar. . Johana Kastelic, Kvaternik Frances.
Mountain Iron, Minn. — Mrs. Lucija Kralj.
j New Duluth, Minn. — Mr. M. Spe-' har. Rev. A. Pirnat. Rice, Minn. — Rev. John Trobec.
Mr.
Tower in Soudan, Minn. — Mn. F*
Loushin.
Virginia, Minn. — Mrs. Sterbenc. McKinley, Minn. — Mrs. A. Hegler* Hibbing, Minn, in okolico — Mrs,
Mlakar.
ILLINOIS.
Aurora, 111. — Mrs. M. Vesel. Chicago, III — Mr. Leo Mladich*
Mr. Fr. Koren, Mr. Andrew Gls-vach.
Joliet, 111. — Mr. Marko Bluth, Mr.
Jos. F. Muhich, Mr. Paul J. Laurich.
La Salle, 111. — Joe Lesjak, Annit-
Ovnik-
North Chicago in Waukegan, I1L —
Mr. Joseph Drashler, Peoria, 111. — Mr. Zabukovec. Bradley, 111. — Mr. M. Smoley.
Milwaukee, Wis. — Mr. Steve Boy-nik, Miss Mary Mohorko, Mr. J. Jenko.
West Allis in Milwaukee, Wis. Mr.
A.	F. Kozleuchar in Mr. August Florjane.
Sheboygan, Wis. — Mr. M- Progar*
Mr. John Udovich. WiLard, Wis. — Mr. Frank Perov-
šek.
Brooklyn, N. Y. — Mr. Jos. Skrab*
Mr. Joe Češarek. Mrs. J. Pintar,|New Yorkj city _ Rcv p. Benia-
gen Snoj, O. F. M. Newark, N. J. — Mrs. Johana Mer-
zek.
Denver, Colo. — Geo. Pavlakovich. Leadville, Colo. — Mrs. Bradach
Rev. Miklavčič. Pueblo, Colo. — Rev. P. Cyril, O. &
B.,	Mrs- J. Meglen. Indianapolis, Ind. — Mr. Louis
Komlanc. Thomas, West. Va. — Mr. John La-
hajnar, Mrs. M. Bulich. Ahmeek, Mich. — Josephina Hrib-
Calumet, Mich. Mr. J. Musich. Mrk
Mary Klobucher. Iron Mountain, Mich. — Mr.
Berce.
Detroit. Mich. — Mrs. A. Banks
Mrs. F. Plautz. Ruthbury, Mich, in okolica- —
R. Snider. Bridgeport, Conn. —- Rev. M. J-
lob.
Franklin, Kans. — John Dobravec. Frontenac, Kans. — Joseph Zore. Kansas City, Kans. — Mr. Pet
Majerle.
Dodson, Md. — Mr. Jernej Intil East Helena, Mont. — Mrs. Fr
ces Ambro. St. Louis, Mo. — Mr. John Mi
lich.
So. Omaha, Neb. — Mrs. M/. Pct
sich.
Valley, Wash. — Mrs. M: Rock Springs, Wyo. — Ionia, Mrak. Rev. A. S<
..., ... A..-,	. . .