Sošolci. Povesi, Spisal d r. Franc Detel a. (Dalje) ............. . Iz ttaših dni. Novela. — Spisala Lea Fatur. (Dalje).............. Staro in novo o ljudskem štetju. Sestavil dr. Vinko Šara bon. (Dalje) . . . . Konec literarne krčme. Spisal Ivan Can- kct r La Divina Commedia, Prevel in razložil dr. Jos. Debevec. (Dalje). . . . . . . t ^jt^ r-. J % * ^ l® ? * '; \ ^ # » i ' Uvodna vinjeta ....... . . . . Razdejanje Jeruzalema. W Kau Ibach . . . Model Rima v cesarski dobi . , . . 420 Tomaž Älva Edison v laboratoriju . . . . Pogled na mesto Tripolis . . . . . . . . Turški vojaki v Tripolisu ... . . . . . Stran Stran Ob knjigi. Zložil Josip L o vre nčič . . . 435 409 Boheme. Zložil Josip Lovrenčič . . . . 435 Pasionske igre v Oberammergaim. Spisal 420 prof. Anton Suš .ni k. (Dalje) . . . .436 Obiski. Iz življenja in delovanja naših umet- 425 nikov. Spisal Izidor Can kar. (Dalje) . . 441 Književnost ..........446 430 Glasba..............4£7 To in ono ................448 431 /V ;."■-«t'/ ■'.-.•-"'.'■<■ VÄ-. » "i "j- MS 1 "ijFiiJ ' , iS® 111 » t; . * S 1 Slike. 409 .Italijansko^brodovje na poti v Tripolis . . . 437 413 Dr. Gojmir Krek . ......... . 444 —421 Novo predsedstvo državnega zbora .... 446 425 Ruski ministrski predsednik Stolypin .... 448 429 Vladimir Nik. Kokovcov, naslednik Stolypina . 448 436 \ - ■ : 881S^teÄK ? 1 ' t ' , < '4 ■ i f , Jf- ■ iM^Wfii XmS te * "'i m mm M i 7 f „Dom in Svet" izhaja 25. dne vsakega meseca. Urednika: dr. Mihael Opeka za leposlovje, dr. Evgen Lampe za znanstvo in ilustracije. ~ Založnik in lastnik: K atol. Bukvama. — Tiska Katol. Tiskarna v Ljubljani. Naročnina; 10 K, za dijake 7 K, za Ameriko 3 dolarje, za Italijo 13 lir, za Nemčijo 11 mark. Sprejeme lastništvo in upravništvo v Katoliški Bukvami. Sošolci. Povest. Spisal dr. Fr. De tel a. (Dalje.) pravili Ivana, da je sam začel iskati Zore, previdno od začetka, kakor da bi ne vedel prav, ali bi jo srečal rad ali nerad, potem vedno trdovratneje. A iskanje je bilo brez uspeha; Ivan je začel poizvedovati in se obrnil na prijatelja, komisarja Josipa Narobeta. „V Ljubljani je ni več, dragi moj," je razlagal Josip, ko sta se izprehajala nekega večera po drevoredu. „Kam da je izginila, tega pa jaz tudi ne vem in še brat Janko ne; sicer bi ne bil že parkrat vprašal mene." „Ali sta si vidva z Jankom zopet dobra?" „Jaz pa Janko? Kakor pes in mačka. Janko je zloben in nevaren človek in popolnoma propadel. Parkrat mi ga je že pripeljal policaj, ker je razgrajal po ulicah. Koliko sem mu prigovarjal jaz, da naj se vendar spomni svojih staršev, svoje sestre, naj ne dela sramote svojim sošolcem! Ali misliš, da sem ga genil? Stare grešnike so že pretresle moje besede, da so se jokali; Janko se mi je smejal v obraz, češ, da je to sramota, da ga ne pustimo v miru peti slovenskih pesmi, in da dela ravno on kot pisatelj svojim sošolcem največjo čast. Premisli! On imenuje to petje, ko je tako kričal, da so drli ljudje vkup, in on pisatelj, ko se mu tako trese roka, da podpiše komaj svoje ime! Rekel sem mu, kako hudo mi je, XI. van Balant je bil zopet prestavljen v Ljubljano. Čudno se mu je zdelo, da ni v treh me-/h ■ |\\ secih, kar je bil na svojem novem mestu, /l S 11 n^dar srečal Zore. Iskal je seveda ni; a Sta umikal se ji ni. Morda se ga ogiblje IM^Bj sedaj ona. Toda s kakšnim razlogom? Razžaljenega bi se smel čutiti kvečjemu on, ker ga je ona zavrnila. A njega ni zabolela zavrnitev čisto nič; celo prijetno ga je bila iznenadila, ker je rešila mučno zadevo zadovoljivo na obe strani. Oglašalo se je v Ivanovem srcu samo še samoljubje z vprašanjem, zakaj da je zavrnila Zora ponudbo, ki je bila mnogo ugodnejša za njo ko za njega. Da se niti uboga šivilja ne meni zanj, tega ni mogel verjeti; čim dalje pa je razmišljal to uganko, tem bolj se je manjšala v njegovih očeh požrtvovalnost, ki se je bila odklonila tako gladko, tem višjo ceno je dobivalo to, česar ni dosegel. Sramovati se je začel domišljavosti, ki se mu je bila laskala z mislijo, da Zora komaj čaka njegove besede, da mu prihaja kar sama naproti. Kako odločno je bila v resnici pokazala vrata njegovi ničemurnosti! Napol zavedna nagnjenost, ki so jo budili spomini mladih let, in domišljava trma, ki jo je bil zbudil odpor, sta pri- da ga moram kaznovati. On se mi je rogal, češ, da še ni dobil nikdar nobene odškodnine za spodobno vedenje, morda dobo kaj za nespodobno. Jaz sem mislil, da ga umejem, in sem mu dal par kron, da ne bi več razgrajal. Tako nesrečno sem se prenaglil." Ivan je pogledal prijatelja, ker ni umel, kako da bi se bil ta prenaglil. „Le počakaj!" je vzdihnil Josip. „Janko je vzel krone, jih vteknil v žep in me začel porogljivo gledati. Torej ti me podkupuješ, je dejal, uradnik obtoženca! Ta je lepa. Jaz sem ugovarjal, da se on moti; a nič si ni dal dopovedati. Pretil je, da me naznani državnemu pravdništvu. Premisli! Mene, svojega sošolca. Jaz sem ga spominjal dolgoletnega prijateljstva in ga prosil, da naj mi ne vrača dobrote z zlobo. Ali misliš, da sem ga pregovoril? Očital mi je, kaj da sem storil jaz njegovi sestri, da sem tožil njega po krivici in da se bo on še maščeval. In res me je že parkrat prikrito napadel po novinah in namigaval na podkupovanje. Jaz trpim grozne muke. Nikdar nisem varen. Prijazneje ga že ne morem več pozdravljati; on pa se mi posmehuje. Kakor sem prosil njega, da naj se me usmili, naj me pusti pri miru, tako prosim tebe, da izpregovoriš ti ž njim resno besedo in rešiš mene iz njegovih rok. Jaz ne morem ne jesti, ne mirno spati, ker se vedno tresem, kdaj da pride zopet ta zlobni človek nadme. Jaz da bi ga hotel podkupiti, jaz, ki nisem zagrešil ves čas svojega uradovanja nobene sence nobenega prestopka! Miloščino sem mu jaz dal, miloščino; in to je zahvala. Oh, koliko sem sanjaril jaz o svoji bodočnosti, in zdaj se tresem pred njo. Dannadan visi nad menoj zahrbtni napad brezobzirnih novin. In jaz sem oženjen, imam rodbino; on pa nima usmiljenja. Ali se morem veseliti jaz svojega življenja, ki je toliko obetalo in tako rnalo držalo? V naši stroki ima vsak sum nepravilnega postopanja grozne posledice. Vam sodnikom se godi dobro. Vi ste popolnoma neodvisni. Da le spravite svojo vest v sklad s paragrafi, pa vam ne more nihče do živega." „Oh, mi neodvisni!" je dejal Ivan, ki je miloval strahopetnega Josipa in se jezil na hudobnega Janka. „Ali ne bereš nobenih novin? Ali ne slišiš, kako zahteva vsaka stranka ozirov za svoje pristaše, brezobzirnosti za nasprotnike, da naj ene v vsakem slučaju oprostimo, druge vse pobesimo? Kdor hoče biti neodvisen, si mora priboriti vsak dan iznova neodvisnost od pritiska takoimenovanega javnega mnenja." „Torej si ti tudi razočaran?" „Jaz? Nič, ker nisem ničesar pričakoval." „Jaz pa sem se že popolnoma naveličal in sem prosil premeščenja v Trst ali v Dalmacijo, nekoliko zaradi Janka, nekoliko pa, ker nimam tukaj pravega torišča. Tam pa imajo naše ljudi radi, in človek se laže izkaže, ker ima ljudstvo več temperamenta in daje policiji več opravka. Pri nas se ne zgodi nič; zatorej nimamo nobene zgodovine. — Glej, tam doli, če me ne varajo oči, prihaja Janko. Obrniva se, da naju ne sreča! Zopet je za menoj; kakor jastreb preži na mene. Pojdiva!" „Čemu?" je zadrževal Ivan prijatelja. „Počakaj! Jaz vaju bom spravil." „Ne, ne. On me črti, in jaz se ga bojim; kako bi mogla govoriti? Ti ga pogovori, ti spametuj, ker tebe on spoštuje. Dopovej mu, da je to izsiljevanje, kar on počenja, in kaznivo. Toda kaj se briga on za kazen! Zaradi mene, Ivan, ga ti pogovori in pomiri, ker jaz sem siromak, jaz trpim! Na svidenje!" Josip se je obrnil in odhitel proti mestu; Ivan pa je obstal in si prižigal smotko. „Servus, gospod sodnik, servus, Balant!" je pozdravljal oddaleč Janko. „Bog te živi, duša! Pojdiva v Švicarijo! Kaj bi mešala prah po cesti!" Janko se je oklenil prijatelja pod pazduho in ga vlekel s seboj. „Ali ni bil Josip pri tebi?" je dejal. „Bil." „Torej sem videl prav. In zdaj je zbežal. Naj se me le varuje, ta lopov! Ti ne veš, kako ga jaz zaničujem in kako se me on boji." Ivan se je odločno potegnil za Josipa in dokazoval Janku, da dela krivico prijatelju, ker pripisuje njemu, kar je zakrivil sam. „Josip te ima rajši, nego si ti misliš, in ti izkaže lahko mnogo dobrega; ti pa si lahko nakoplješ s svojim čudnim, neopravičenim postopanjem velike sitnosti, ne da bi kaj škodoval Josipu." Janko je odkimaval in ugovarjal, da Ivan ne pozna Josipa. Tako sta prišla v Švicarijo in sedla za najbolj skrito mizo, da ne bi preveč bodla v oči radovednim ljudem. Ivan je naročil južino in opominjal prijatelja, da naj ne govori tako glasno, da ne bo motil drugih gostov. „Na, tukaj imaš smotko!" „Hvala! Kaje ne prenesem več," je dejal Janko in položil roko na mizo. Ivana je izpreletel mraz; tako suha je bila ta roka; samo drobne kosti in debele žile je pokrivala zgrbljena koža. Nič manj reven ni bil obraz nad dolgim vratom, ki je molel iz ohlapnega ovratnika zamazane, prepotene srajce. „Ti dolžiš Josipa pokrivem," je dejal Ivan in puhnil dim predse. „Ali ga pa zagovarjaš ti pokrivem," se je branil Janko in se obrnil užaljen napol proč. „On je pregnal mojo sestro," je nadaljeval otožen, „in uničil s tem mene. Ali se ne spominjaš več tistega listka o sladičarni moje sestre?" „No in kaj ?" je dejal Ivan in pil počasi. „Spisal ga je bil vendar Josip." „Ti se motiš," je dejal Ivan in gubančil čelo in gledal po gostih in puhal dim predse. To priliko je hotel porabiti, da odloži vsaj polovico bremena, ki ga je težko nosil že toliko let. „Jaz vem dobro," je poudarjal, ne da bi pogledal prijatelja, „da ga ni spisal Josip." Janko je upiral nezaupljive oči v prijatelja in majal z glavo. „Častno besedo, Janko, da ga ni spisal Josip," je dejal Ivan nejevoljen. „Jaz sem bil takrat z urednikom znan in vem to dobro. Zatorej ne govori ti več o tej stvari in ne dolži pokrivem svojega prijatelja!" „Kdo bi bil pa pisal?" je dejal Janko in se zamislil. „Kje pa je zdaj tvoja sestra?" je vprašal Ivan in naročil še pijače. „Glej ti," je modroval in kimal Janko, „kako sem jaz precenjeval Josipa! Torej niti tistega listka ni spisal on; in to hoče biti literat!" Ivan je vprašal še enkrat, kje da je sestra Zora. „Vrag vedi!" je dejal Janko. „Kar izginila je. Jaz sem se vedno nadejal, da najdem pri njej svoj kot na stara leta. Zdaj pa vidim, da ne bo nič. In tega je kriv Josip. Äli veš ti, da sva se midva toževala?" „Vem, in da si bil ti obsojen in da boš obsojen še enkrat, če ne pustiš Josipa pri miru." „Kaj to meni mar. Saj me je on obsodil že parkrat zaradi motenja nočnega miru in takih malenkosti. Äli meniš, da si je on upal kaznovati? Skoraj odpuščenja me je prosil, ker me je bil prijel policaj. Njega imam jaz popolnoma v rokah, in on dobro ve, zakaj da se me boji. Ti ne poznaš tega človeka. To ti vedno trepeče pred paragrafi in predstojniki, to ti gine svetega strahu pred tačas veljavnim družabnim redom. Moriamur pro paragraphis nostris! je njegovo geslo." „Kako pa se tebi pravzaprav godi?" je vprašal Ivan, ponepotrebnem, ker je Jankova zunanjost sama odgovarjala na ves glas. „I tako," je dejal Janko in iztegnil noge. „Nekaj romantike se me drži še vedno. Neka prijateljica moje sestre, ki je, mislim, mene nekdaj rada gledala, mi pošilja vsak mesec nekaj kronic. Če bi ne bila že omožena ta ženska, bi jo jaz vzel, iz hvaležnosti, dasi je že bolj v letih. Ko sem dobil prvič denar od nje, sem se naredil nekoliko užaljenega. Revica se je tudi opravičevala. Podpora ni od mene, je dejala, ampak od dobrega človeka, ki skrbi bolj za Vas, ko Vi sami za sebe. To je najbrž res; zastran podpornika se je pa ona grdo zlegala. Stara ljubezen pa ne zarjavi, in mi pisatelji imamo več oboževalk, nego si vi mislite, in več, nego si mislimo mi sami, sugestivna moč lepe knjige. No, jaz ne bom kompromitiral dobre ženske." „Äli pisariš še kaj?" „Pomalem. Dnevne novice. Svoje spise bi rad zbral in iščem založnika. Ä ti imajo vsak svojega kritikastra, in česar ta ne odobri, to ne zagleda belega dne. Po moji smrti bodo izkušali ti ljudje poceni kupiti moje spise od sestre. Če bi vedel jaz, kje da živi Zora, bi jo opozoril, da naj se ne da preslepiti in naj ne zametuje dragocenih stvari. Zdaj sem takorekoč siromak; po smrti bom pa bogatil tiskarne in knjigarne, usoda slovenskega literata. Od sestre bi dobil lahko nekaj predujma na to dedščino." „S čim pa se sicer pečaš?" „S čim? Ne uganeš. S poučevanjem paglavcev. Ravno prav, da si me spomnil. Ti si bil boljši dijak od mene in imaš najbrž tudi boljši spomin. Torej, ti, ali se nismo časi učili pulcher, pulchra, pulchrum in creber, crebra, crebrum?" „Seveda. Zakaj vprašaš?" „Torej, če je pravilno creber, crebra, crebrum, se mora glasiti vendar tudi celeber, celebra, celebrum." „To pa ne, Janko." „Kako da ne?" „Ker gre po tretji sklanjatvi." „Torej so tudi v latinščini vedno novotarili kakor v slovenščini, da človek nikoli ni vedel, kako bi pisal? Jaz poučujem namreč tri prvošolce, in zato mi daje gospodinja hrano. Mislil sem, da znam nekoliko več latinščine, in tako smo se sprli zadnjič ravno zaradi besedice celeber. Jaz sem trdil, da se mora sklanjati celebra, celebrum, eden, ki ima precej dolg jezik, je pa ugovarjal, in onadva sta potegnila ž njim." „In kako ste se poravnali?" „Nabil sem po vrsti vse tri, paglavce, ki samo to premišljujejo, kako bi jezili učitelja." „Äli si jih s tem prepričal?" „Za tisti hip pač. Äli radoveden sem, če bo zapazil profesor v nalogah to obliko, ki ti praviš, da ni prava. Meni se vidi blagoglasna. Ä naj bo, kakor hoče. Pred učenci se izgovorim, da imajo druge slovnice drugačne oblike in da so pisali pisatelji kakor dandanes, tako tudi v starih časih vsak svojo latinščino. Vidiš, prijatelj, tako se godi meni. S šolo se moram ukvarjati na stara leta, ker se nisem hotel v mladih. Je že moralo tako biti. Ti, Ivan, se pa nosiš imenitno, in jaz se ponašam s teboj in ves srečen sem, da imaš ti mene rad in jaz tebe, in da se ne sramuješ ti starega prijatelja. Saj vidiš, kako se godi. Kdor ne nosi celih črevljev, tega ne spoštuje noben črevljar, zato ker je črevljar; in svet je poln črevljarjev." Janko je postajal otožen in je začel zopet govoriti o izkaženem življenju, nespametni vzgoji svojih staršev, brezobzirnosti sestre Zore, zavisti mlajših tovarišev, ki ga že odrivajo, dasi je star komaj trideset let, in nehvaležnosti vsega naroda, ki meče izrabljene, onemogle delavce na smetišče. Ivan se je bal, da ga bo začel prijatelj objemati, preden ga poprosi na posodo; zato je hitro plačal in ga odpeljal. Spotoma ga je svaril, da naj se vede pametno in ne nadleguje več Josipa, in z obljubo, da se kmalu zopet snideta, ga je odpravil in se vrnil v svoje stanovanje. Doma je ugibal Ivan, kje da bi bila Zora, ker je ni v Ljubljani, in se potem zopet pregovarjal, da je to zanj brez pomena. Da je bil popravil Jankovo krivo mnenje in povedal naravnost, da ni Josip pisal nesrečnega listka, to se mu je zdelo dobro in moško, pametno pa tudi, da ni imenoval pravega pisatelja. Kaj briga to Janka? — Pač, toliko bi ga morda utegnilo brigati, kolikor bi ga podpirala sestra, če bi je ne bila zadela nesreča. — Toda sestra vendar ni dolžna skrbeti zanj! — Zopet je obšla Ivana nejevolja, zakaj da se sploh peča s to zadevo, zakaj da občuje z Jankom. Kako pust in nadležen je ta človek in kako zaostal! V mladosti se ni bil učil mnogo; zdaj je še to pozabil; zato je govoril tako otročje. Kako mora šele pisati! si je mislil Ivan in miloval njegove bralce. In vendar se on ni mogel odkrižati tega človeka. Kakor da bi klečala Zora pred njegovim srcem in prosila za brata, se mu je zdelo in zaman se je ustavljal nadležnim prošnjam in neumevnemu sočutju. In Zora je vendar izginila. — Kakor hoče in kamor hoče; on se ne bo smešil in popraševal po njej po celi deželi. Morda je niti na Kranjskem ni več. — A kaj to njemu mar? — In Bog ve, kako se ji godi. Najbrž živi v bedi in stiski in čaka, da jo otme on kakor kraljič v pravljici. — No, utegnila bi dolgo čakati. — Nasmehnila bi se mu in zardela kakor v mladih letih in njegove roke bi se ne branila več. — Nejevoljen je stresel Ivan z glavo in vzel pametno knjigo v roke, da bi mu pregnala neumne misli. Janko pa je ležal v svoji podstrešni sobi in se prepuščal svojim mislim. Ker je bil nekoliko preveč pil, se ga je lotila otožnost. Primerjal je svojo sedanjost, potem še svojo bodočnost z Ivanovo. Kakšen siromak je on, kako oblečen, v kakšnem stanovanju! Poleti ga duši neznosna vročina, pozimi mori ledena vlaga in ozračje mu teži še tihi strah, da ga vrže gospodinja na cesto. Kako grdo ga je zopet pogledala, ko je prišel domov, dasi je stopal mirno in ravno. Najbrž so ga zatožili učenci, da ne zna za- dosti latinščine. Zanesel se je bil on zares preveč na svoj spomin. Treba bo pred vsako uro pogledati nekoliko slovnice. Sicer pa, ali se ne ureže včasih tudi kak profesor? Da je fante pretepel, to je bilo nepedagoško, ker je vzgoja dandanes mehkužna. A žalostno je, da mora on, pisatelj, poučevati paglavce, da se preživlja. Äli nima on res nobenega imena, nobenega ugleda? Kljub vsemu odporu se mu je začel buditi v srcu o svojem imenu in ugledu dvom in sum, ki se je opiral na zunanjosti, preziranje, posmeh, nespoštljivo občevanje. In tako se ne vede proti njemu samo gospodinja in ti paglavci, ampak ves svet, razen Ivana. V prejšnjih časih se Janko ni brigal za te ničemurnosti; zdaj pa so mu grizle srce žalitve, in zavest, da mu nehvaležno ljudstvo dela krivico, mu je zastrupljala srčno kri. Iz žalosti se je rodila jeza in sovražiti je začel te ljudi, sovražiti svoj sebični, nehvaležni rod, ki se mu ni zdel vreden, da bi se mu rodil še kak velik mož, ker ni rojen za svobodo! Zazdelo se mu je, da je ves narod podoben Josipu Narobetu, ves narod en sam Josip Narobe, strahopeten, kjer se boji škode, ponižen, kjer pričakuje koristi, sicer pa nadut in brezobziren. Ves naroden sam Josip, to se mu je začelo mešati v možganih in se mu zlilo v eno osebnost, ki jo je Janko črtil in zaničeval iz dna duše in ji želel eno zagosti, da bi ji donelo po ušesih. Ali niso vsi rojaki krivi njegove žalostne usode? Starši bi ga bili morali drugače vzgojiti in bolje oskrbeti, sestra bi ga ne bila smela zapustiti, uredniki in bralci bi ga morali častiti, ves narod podpirati; zakaj on je pisal za ves narod, in če ga ni bral ves narod, ni krivda njegova. In on zdaj strada! Janka so obšle maščevalne misli. Znositi se je moral nad komursi-žebodi, in na misel mu je prišlo, da se priredi drugega dne zvečer podoknica domačemu veljaku. To priliko je hotel porabiti. Ko je že napol spal, se mu je motal po domišljiji načrt, in na smeh so se mu krivile ustnice, ko je gledal v sanjah, kako dere policija vkup, kako se zvija v stiskah Josip, kako se jeze vsi pametni ljudje. Drugega jutra je premišljeval Janko, če se mu ni samo sanjalo, kar je bil sklenil. A naj bi bile tudi same sanje, Janku so se zdele pametne in pomenljive; če bi se izvršile, bi nastalo mnogo hrupa, mnogo jeze in take zmešnjave, -da bi se človeku smejalo srce. Janko si je mel roke od škodoželjnega veselja in poudarjal, kako bi se naredilo, da bi dobil on kak dobiček od tuje škode. Padla mu je v glavo pametna misel, da bi on sam popisal za gotov denar bodoči dogodek. Šel je v svojo kavarno, in ko se je bil okrepčal, je začel pisati dva dopisa, nemškega za neke graške novine, slovenskega pa za slovenske. Opisal je v prvem, da so se pripetile v Ljubljani ob RAZDEJÄNJE JERUZÄLEMH W. KÄULBACH slavljenju nekega veljaka velike protidinastične demonstracije in da je morala policija razgnati množico, ki je razgrajala; v slovenske pa je pisal, da mu manjka izrazov, da bi po zasluženju obsodil obžalovanja vredne izgrede, ki bodo zopet škodovali naši domovini in našemu milemu narodu; naj bi vendar brezvestni razgrajači pomislili, da napelja-vajo s takšnim postopanjem samo vodo na mline naših najzagrizenejših nasprotnikov; policija da je prijela par zapeljanih kričačev; pravih krivcev povzročiteljev rabuke pa da še išče. Janko je prebral še enkrat oba dopisa, tuintam še nekaj popravil in popilil in ju vteknil v žep. Oba sta mu močno ugajala; tudi se je bilo nadejati, da bosta vrgla precej tiskanih vrstic. Pisanje pa ga je bilo tako utrudilo, da je šel zopet domov leč. Zakaj ne, če je že izvršil polovico svoje naloge? Kakšno delo da ima započeto, o tem ni razmišljal nič. Njegova nravna moč je bila že tako polomljena, da ni mogla odpoditi nobene muhe, ki se je zaletela v njegove možgane; samozavest je bila tako otopljena, da ni čutila nobenih zahtev dolžnosti, ali časti, ali ponosa. Celo smešna in otročja so se mu zdela ta čuvstva, in on sam sebi istotako pameten, ker si je iz njih norca delal. Ko je zbudila Janka pekoča žeja, se je bil že storil večer. Ubogi junak se je hitro napravil na pot, popil gredoč v bližnji krčmi dve četrtinki cvička in vrgel v prvi nabiralnik dopis za nemške novine; slovenskega je hranil za zadnje trenotje, da ne bi došel prezgodaj v uredništvo. Pred Mestnim domom so se prižigali lampijoni in se razvrščali godci in pevci, in od vseh strani so hiteli ljudje, da se udeleže slavnostne prireditve. Godba je zaigrala in množica se je zgenila in obrnila proti Glavnemu trgu. Janko se je zamešal med zadnje vrste in gledal zaničljivo po ljudeh, ki ne vedo, koga da imajo v svoji sredi. Na trgu je zagledal prijatelja Ivana, ki je čakal, da odide izprevod. „Servus, Ivan," je zaklical Janko in potegnil prijatelja k sebi. „Pusti me, Janko!" se je branil Ivan. „Gneč in hrušča jaz nimam rad." „Kaj! Ti nočeš sodelovati, kjer se slave zasluge? Ne bodi čudak in pojdi!" „Janko, ti si že v rožicah," je dejal Ivan in se vdal. Tako sta korakala skupaj, in Janko je toliko govoril o vsakovrstnih stvareh, da je pozabil svojega načrta. Zazdelo se mu je naenkrat čudno, čemu da hodi on za godbo, ko bi lahko sedel z Ivanom v gostilnici. Izprevod je obstal, pevci so stopili v krog in zapeli; Janko pa še zmeraj ni vedel, čemu da je sploh prišel. Ko pa je segel v žep in otipal pismo na uredništvo, se mu je posvetilo v glavi. Prerinil se je do bližnjega nabiralnika, vrgel vanj tudi ta dopis, rinil nazaj k Ivanu in čakal, prijetno razburjen, kdaj da bodo skončali pevci pesem. Zdaj je bil konec. „Živio!" in „slava!" je kričala množica. Janko pa se je razkoračil, uprl roke v bok, nagnil glavo nazaj in zakričal: „Živeli Srbi! Živio kralj Milan!" Kar je bilo ljudi okrog in v bližini, se je vse obrnilo proti njemu. Nekateri so se zagrohotali; par glasov je vpilo za njim; od druge strani pa se je slišalo: „Molči, baraba!" „Äli si znorel? Kaj pa kričiš!" se je jezil Ivan na svojega prijatelja in ga vlekel proč. Ljudje so se začeli prerivati, slišali so se klici: Prostor, Narazen, in od dveh strani sta prihitela policaja, prijela našega Janka, ki je bil na tak za-pletek svojega junaštva popolnoma pripravljen, in povabila tudi Ivana, da naj gre z njima. Ponosen je korakal Janko med policajema; še nikdar ga ni gledalo toliko ljudi in z nobenim proizvodom ni bil vzbudil toliko hrupa; Ivan pa je klel za njim in se kesal, da se ni bil otresel nadležnega prijatelja, in premišljeval, kakšne muhe da zopet brenče temu človeku po glavi. V stražnici je povedal Ivan, kdo da je, in se obrnil in šele Janka so pridržali. „Ne zameri, Ivan!" je klical za njim Janko, ki se mu je začelo dozdevati, da ni izkazal prijatelju s svojo šalo nobene usluge. Komisar Josip Narobe je zvedel o tem dogodku še tisti večer in se ga je silno razveselil. Ker ni vedel, kdo da je povzročil rabuko, je bil prepričan, da je stvar zapletena, imenitna, za državo odločilne važnosti. Oh, kako spretno bo on razmetal to skrivnost, odkril grozno zaroto in izvlekel krivce iz skrivališč! Vendar je doživel, po čemer je hrepenel toliko časa, in odprla se je pot do slavne bodočnosti. Vso noč ni mogel spati Josip, ker je razburjen preudarjal, kako previdno in zvito da bo treba postopati, da se ne zamota zadeva, da se zaslede vsi krivci in razkrijejo črne nakane. In potem —, da, potem. Oh, kako rad bi bil razodel on Milici svoje nade, da bi se veselila tudi ona z njim! Toda previdnost, previdnost! Milica je ženska, in ženska je ženska. Milica ne bi molčala. Iz ničemurnosti bi raznesla med prijateljice prezgodnjo vest, da postanejo Narobeti plemeniti Narobenau, prijateljice seveda