PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini _______'t A |j Abb postale I gruppo “ vCI13 rrU lil Leto XXII. St. 143 (6430) SPLOŠNA ZAOSTRITEV SINDIKALNIH BORB V torek se prične 72-urna stavka vseh kovinarjev zasebnih podjetij Resolucija vodstva PSI govori o nadaljnjem procesu socialistične združitve - Aprila za 4,3 odst. manjše število brezposelnih v Italiji RIM, 17. — Komaj danes je izvršni odbor PSI zaključil delo in je z večino glasov sprejel resolucijo o volilnih izidih in o perspektivah socialistične združitve. V resoluciji odbor u-gotavlja, da je bila desnica poražena in da je PSI uspelo zavrniti napad KPI in PSIUP, ka- ------------------ terima ni uspelo prepričati vo-®vcev o porazu levega centra odnosno o konkretnih možnostih nove večine. Resolucija nato ponovno polemizira s KPI, kateri očita nelogično politiko, ko po eni plati ostro napada PSI, istočasno pa proglaša voljo po enotnosti in govori o novi večini. Resolucija zaključuje • oceno pozitivnih pobud za socialistično združitev. Izvršnemu odboru je poročal Predsednik stranke Nenni o delu Paritetne komisije, ki pripravlja združitev. Nenni je poročal, da bo komisija zaključila delo v prvih dneh julija in da bo predložila vodstvoma obeh strank konkretne Predloge, tako da bodo lahko sklepali o datumu sklicanja združitve skupščine. Istočasno pa je nastala tudi zanimiva polemika in zanikali so vesti o izjavi namestnika tajnika PSDI Cariglie, ki da je predlagal ločen nastop na političnih volitvah, ki bodo čez leto in pol. Ca-riglia to zanika in pravi, da PSDI Predlaga naglo združitev in da bo Po zaključnih kongresih ustanovljena ena sama socialistična stranka, ki bo imela samo en volilni znak, organizacijo in ki bo logično nastopila v tej obliki tudi na Političnih volitvah. V poslanski zbornici se je nadaljevala razprava o resolucijah in interpelacijah o skupni evropski kmetijski politiki, ki se bo nadaljevala v torek, ko bo odgovoril minister za kmetijstvo. V senatu Pa so razpravljali o nekaterih interpelacijah. FIOM - CGIL in FIM - CISL sta Proglasili stavko kovinarjev zasebnih podjetij, ki ima iste značilnosti, kot napovedane odnosno izvršene stavke kovinarjev državnih Podjetij. Kovinarji zasebnih podjetij bodo stavkali v vsedržavnem okviru 72 ur. Stavka se bo prišla s prvo izmeno v torek, 21. junija. Sindikalne organizacije bo-uo lahko skrajšale stavko za 48 ur za pokrajine, kjer je v teh uneh lokalni praznik, in bodo stavkali nadaljnjih 24 ur naslednji teden. Poleg tega bodo od ponedeljka, 27. junija izvedli deljene stavke po 12 delovnih ur tedensko p0 navodilih pokrajinskih sindikalnih organizacij. Proglasa o stavki kovinarjev sta ®he sindikalni organizaciji izdali iočeno, pri čemer sta tajnika obeh organizacij ugotovila, da gre izključno za ekonomska vprašanja m v ozadju ni nobeno politično Su sindikalno vprašanje. UILM-UIL pa je kasneje sporočila, da se bodo stavki pridružili, čeprav prevzemajo «odgovomosti za hjo», izključno, da se ne razbije sindikalna enotnost. UIL je nam-reč mnenja, da so bile možnosti *a nadaljnja pogajanja. , Jutri se bo sestal osrednji od-D°r federacije zdravniških zbornic FNOM, ki bo proučil položaj v zvezi z nadaljevanjem spora med zdravniki in zavarovalnimi ustanovami zlasti v zvezi s sklepom državnega sveta in upravnega sveta INAM, da zbornice niso pristojne, da določajo zdravniške honorarje. FNOM je mnenja, da državni svet ni pristojen za takšne odločitve, ki naj bi spadale v pristojnost običajnega sodstva, in da gre za enostranski ukrep državne u-prave ter torej za poskus pritiska ! na zdravnike. Sindikalne organizacije slaščičarske industrije CGIL, OISL in UIL so proglasile vsedržavno 24-urno stavko, ki bo v sredo, 22. junija v zvezi z zahtevami za obnovitev delovne pogodbe. Iz istega razloga so proglasili vsedržavno stavko podjetij mineralnih vod in penečih brezalkoholnih pijač, ki bo trajala 48 ur in se bo pričela 21. junija. Uslužbenci avtobusnih zasebnih prevoznih podjetij na progah s koncesijami pa bodo stavkali 27. junija in 1. julija po 24 ur in bodo stavko pričeli ob 10. uri zjutraj. V podjetjih, kjer so izvedli sankcije proti uslužbencem, ki so stavkali med prejšnjo stavko, pa bo stavka trajala, špediterji bodo stavkali 48 ur od 20. ure v nedeljo do iste ure v torek, 21. junija, prav tako v zvezi z obnovitvijo delovne pogodbe. Končno je proglasilo enotno stavko osebje avto cest, ki bo trajala 72 ur od 6. ure 25. do iste ure 28. junija. TRST, sobota, 18. junija 1966 VČERAJ V VIDMU PRVI DAN VAŽNEGA MEDNARODNEGA SESTANKA Prelazi in ceste evropskega pomena v deželi Furlaniji - Julijski krajini Spodbudne obljube ministra Mancinija - Govor predsednika Berzantija ter poročila podpredsednika Giacomettija in univ. prof. Tocchettija - Za delegacijo SFRJ je poročal inž. Dragovič, za Avstrijo pa inž. Seidl - Na sestanku sodeluje osemčlanska delegacija iz Slovenije, avstrijskih udeležencev pa je enajst (Od našega posebnega dopisnika) Včeraj se je pričelo v dvorani furlanskega parlamenta na videmskem gradu dvodnevno zasedanje to ceste: Turin - Milan, Turin Val D’Aosta, Cea - Savona - Milan-Serravalle, Brescia - Padova, Padova - Benetke in Neapelj • Salerno. Ministrstvo za delo in soc. skrbstvo je objavilo uradne podatke o številu brezposelnih ob koncu aprila, iz katerih izhaja, da je bilo takrat v Italiji uradno registriranih 1.124.050 brezposelnih ali 4,30 odstotkov manj kot v istem mesecu lanskega leta. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimtniiMiiimiiiiiiimiiiimmiiiimiiimiiiiiiiHiiituiiiimimiiiiiiiiiiiimiiiimiimniimimiimiii OBSEDNO STANJE V HUE Del i • • • • divizije vojakov prve upira sajgonski vladi Nove demonstracije budistov v Sajgonu - Partizanski atentat v središču Sajgona se HUE, 17. — Davi so razglasila v Hue obsedno stanje. Približno 300 vojakov prve divizije, ki bivajo v utrjenem delu mesta, se je tam zabarikadiralo in odločno podprlo budiste proti sajgonski vladi. Uporniki imajo na razpolago orožje glavnega štaba prve divizije, ki je bil nameščen v tem delu mesta. Verjetno imajo tudi težko orožje. V mestu so si vojaki prve divizije, ki so deloma naklonjeni vladi, deloma pa ji nasprotujejo, danes izmenjali več strelov. Ameriški vojaki so se zabarikadirali v svojem glavnem štabu v predelu mesta, ki ga nadzorujejo sajgonske čete. Davi se je slišalo streljanje z možnarji. Prvi znaki poslabšanja položaja v Hue so se opazili včeraj, ko krajevne čete niso hotele sodelovati s 1300 sajgonskimi padalci, ki so dobili ukaz, naj preiščejo vse hiše in pregledajo osebne dokumente stanovalcev ter pešcev na ulici. Popoldne je prispel v mesto še en bataljon j užnovietnamskih mornariških strelcev. Danes popoldne so padalci razpršili s solzilnimi bombami in s streljanjem večjo skupino budistov, ki so demonstrirali proti vladi. Nad mestom stalno krožita dva helikopterja in dve izvidniški letali. Sajgonski vojaki so odstranili na stotine oltarčkov s ceste dolge štirinajst kilometrov, ki pelje iz ameriškega oporišča Fu v Hue. V Sajgonu je pet budističnih voditeljev odšlo na prefekturo v spremstvu dolge vrste budistov. Zahtevali so, naj jih aretirajo, «da se ljudstvo reši trpljenja)). Pozneje so javili, da so bili voditelji «poobla-ščenl ostati v uradu prefekture*. Po ulicah Sajgona so bile danes nove demonstracije. Mladi budisti so zažgali policijski džip in dva a-meriška privatna avtomobila. Policaji so demonstrante razganjali s solzilnimi bombami in s streljanjem. OP 19. DO 26. JUNIJA V BEOGRADU Mednarodni sejem kemijske industrije 0d 22. do 28. t.m. mednarodni sejem knjige • Razprava v zveznem izvršnem svetu Predsednik budističnega zavoda Tam čao je posial članom sveta budistične cerkve pismo, v katerem pravi, da ne odobrava sedanjega načina borbe. Tam čao obtožuje druge voditelje zavoda, da so ga skušali izolirati in ga tudi diskreditirati pred verniki. Dalje omenja, da so budistični voditelji 14. t.m. podpisali brzojavko, s katero pozivajo Tri Kuanga, naj neha gladovno stavko. Očita jim, da so hote opustili njegov podpis, in se sprašuje, ali niso hoteli s tem prikazati, kakor da on komaj čaka smrt Tri Kuanga. Pri tem dodaja, da je na loga Tri Kuanga skrbeti samo za verske zadeve ter da nima pravice vmešavati se v izvršne zadeve budističnega zavoda. Zatem ostro obsoja taktiko Tri Kuanga in drugih voditeljev in dejstvo, da «so spravili Budo na ulice*. Nato pripominja, da se on bori za budizem in za deželo v duhu kompromisa in nenasilja ter dodaja, da nima namena podati o-stavke. V Sajgonu so pripadniki osvobodilne vojske izvršili danes atentat v kitajskem delu mesta. Povzročili so eksplozijo dinamitnega naboja na biciklu blizu avtobusne postaje za ameriške vojake. Ranjenih je bilo deset ameriških vojakov, en južnokorejski in trije južnovietnam-ski. Atentatorjem je uspelo zbežati. Predstavnik ameriškega državnega departmaja je izjavil, da bo vlada skrbno proučila ideje, ki jih je izrekel senator Mansfield glede sestanka Deana Ruska s kitajski«: zunanjim ministrom. Stavka se nanaša na naslednje av- 0 prehodih in cestah evropskega -r,,™ »m™ 'r,.™ . pomena v Furlaniji-Julijski krajini, ki se bo nadaljevalo danes v Trbižu. Zasedanju pripisujejo veliko važnost, saj je naša dežela važno križišče in pravi most med Podonavjem in Vzhodno Evropo ter Italijo. Tej važni vlogi Furlani je-Julijske krajine o prometu je dal poudarka tudi minister Mancini s svojo udeležbo na zasedanju, kamor je prispel šele okrog poldne. Poleg tega se udeležujejo zasedanja poleg strokovnjakov tudi gospodarstveniki, deželni svetovalci in odborniki, župani, konzularni zastopniki ter predstavniki iz Jugoslavije in Avstrije, tako da lahko označimo to zasedanje, ki ga je priredila dežela, za mednarodno. Na zasedanju obravnavajo pomen vseh cest v deželi, predvsem pa so poudarili, da je nujno zgraditi avto cesto iz Vidma na Trbiž, dalje proti mejnemu prehodu na Rokovem, kjer bi se ta cesta povezala z evropsko cesto E 7, ki jo gradijo na trasi Beljak - Gradec -Dunaj, ter z evropsko avto cesto R 14, za katero so v teku predhodne priprave za načrt avto ceste čez Visoke Ture in ki bo povezovala Beljak s Salzburgom ter služila v prihodnosti med drugim tudi prometu med Bavarsko in Jugoslavijo. Za Furlanijo in seveda tudi za Trst je največje važnosti prav ta cesta, ki pa žal še ni v načrtu avto cest, katere nameravajo graditi v prihodnjih petih letih. Poleg tega je važen za deželo, zlasti pa za Gorico odcepek od avto ceste podpira vse napore tistih evropskih držav, ki skušajo zagotoviti varnost v Evropi s kolektivnimi ukrepi. Poudaril je, da je potrebno, da Zahodna Nemčija prizna povojno politično realnost, tj. da sta v Evropi dve nemški državi in da ni obmejnih vprašanj, ki bi jih bilo treba rešiti. Udeleženci zborovanja poslušajo poročila (Foto A.F.I.) Zatem je Kosigin ostro kritizi- j Trst - Videm od Villess do Gori-ral nedavne izjave bonskega ministra za obrambo Hassela, češ da sovjetsko - finska pogodba o vzajemni pomoči nima nobene važnosti. Govornik je poudaril, da ta (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 17. — V Beogradu bo Jr® 19. do 26. junija peti mednarod-?: sejem kemijske industrije, na ka-'|rem bo prikazalo svoje izdelke r“ Jugoslovanskih in 108 inozemskih iz 16 drža/v, med njimi tu-z Halije. Na letošnjem medna-jUdnem sejmu kemijske industrije st,!?? Poleg izdelkov kemijske indu-,{fje in sorodnih panog razstav-J®ni tudi stroji in oprema za kemij-Industrijo. Sejem bo odprt neposredno po drugem kongresu za -sto in uporabno kemijo, na kate-sodeluje okrog 2000 znanstve-‘kov nj strokovnjakov iz Jugosla-Je In Inozemstva. t J?korai Istočasno (od 22. do 28. An > bo na beograjskem vseučilišču tudi enajsti mednarodni se-ij, knjig, na katerem bo poleg Jugoslovanskih sodelovalo tudi j” Inozemskih založb iz 16 držav. lioiZernska založništva bodo razstavno!? n-OOO, domača pa okrog 22.000 r«v, ov Inozemske založbe bodo izstavljale pretežno strokovno in vodstveno literaturo, domače pa n^uo prikazale celoten založniški v okviru sejma bo tud) »zatava slavistike, na kateri bodo vol??Zana založniška dela jugoslo-h??skili založb zadnja štiri leta na ^uročju slavistike in jugoslavistike. 8 Združenje založniških podjetij Ju-■ Mavije bo ob sodeiovanju Zveze jUJiževnlkov Jugoslavije priredilo tnjJunlja zvečer na Kalemegdanu br‘,.n8 poezije, na katerem bodo sk?1 sv°Ja dela pesniki iz Sovjet-uT: zveze Poljske, češkoslovaške, jigarlje in Jugoslavije. Na progra-s° tudi srečanja in razgovori n,fQ. Inozemskimi in Jugoslovanski-s(' književniki In zastopniki jugo-^snsiuh založb. danVeznl svet zvezne skupščine Je razpravljal o izvajanju reso- lucije o stanovanjski gradnji ter sprejel vrsto izjav zakonskih predlogov, sprememb in dopolnitev k zakonom, med njimi tudi spremembe in dopolnitve k zakonu o potnih listih, ki še bolj liberalizirajo in poenostavljajo postopek za Izdajanje vizumov. Med drugim se omogoča mejnim poverjeništvom v mnogih primerih, da izdajajo vizume jugoslovanskim državljanom, ki so prišli brez vizuma na mejo. Predvideva se tudi možnost izdaje turističnih vizumov za večkratna potovanja; to je veljalo doslej samo za poslovna potovanja. V gospodarskem svetu pa je bila zelo živahna razprava o vprašanjih Integracije, v kateri Je bilo ugotovljeno, da Je integracija eden od osnovnih pogojev hitrejšega intenziviranja proizvodnje ln vključitve jugoslovanskega gospodarstva v mednarodno razdelitev dela. Navedeni so bili posamezni škodljivi primeri vztrajanja nekaterih podjetij na dosedanjem načinu proizvodnje, namesto, da se s sorodnimi podjetji dogovore o razdelitvi dela In specializaciji. Ugotovljeno je bilo nadalje, da je v večini primerov prišlo do neuspeha pri vzdrževanju podjetij, ker so o vzdrževanju odločali negospodarski činiteljl. Skoraj soglasna je bila zahteva, da se občine ne vmešavajo v ta vprašanja ln da se gospodarskim podjetjem prepusti, da sama odločajo o integraciji. Svet Je Izbral posebno skupino, v kateri so poslanci, zastopniki sindikata in zvezne zbornice, z nalogo, da do Jeseni pripravi skle pe oziroma resolucijo o vprašanjih integracije. Predvideva se, da se bosta gospodarski in zvezni svet po novno sestala na sejo 5. Julija, da bi pričela razpravo o srednjeročnem načrtu razvoja Jugoslavije do leta 1967. B. B. Saragat zaključil obisk na Švedskem STOCKHOLM, 17. - Predsednik republike Saragat je danes zaključil uraden obisk na Švedskem z ogledom mesta Vasteras, kjer se je v podjetju ASEA sestal z okoli 500 italijanskimi strokovnjaki in tehniki, ki so v tem podjetju zaposleni. Podjetje ASEA je eden najvažnejših skandinavskih obratov in proizvaja električne naprave, generatorje, transformatorje, nuklearne naprave, lokomo-torje itd. O uradnem obisku predsednika republike Saragata je bilo objavljeno skupno poročilo, v katerem je rečeno, da so med političnimi razgovori razpravljali o vprašanjih miru in varnosti in da so po udarili napore, da se zmanjša mednarodna napetost. V tej zvezi so govorili o pogajanjih za razorožitev in potrdili podporo Združenim narodom. pogodba, ki je bila podpisana leta 1948, ne zadeva samo Finske in Sovjetske zveze, temveč je mnogd širšega pomena. Končno je ponovil predlog za sklicanje evropske konference, ki bi razpravljala o evropski varnosti. Poudaril je, da je naloga vseh evropskih držav majhnih in velikih, skrbeti za mir v Evropi. NEW YORK, 17. — Varnostni svet je včeraj podaljšal mandat varnostnih sil OZN na Cipru. Zadevna resolucija je bila izglasovana soglasno. Sedaj je na otoku 4800 vojakov vključenih v varnostne sile OZN. ce, za katerega je dežela že zajamčila dve milijardi lir predujma, da bi se lahko začela na njem dela. Ta odcepek naj bi služil povezavi z jugoslovanskim cestnim o-mrežjem (n naj bi se podaljšal do Ljubljane čez Ajdoviščino, Col in Hrušico do Kalc, kjer bi se povezal s cesto Trst - Ljubljana. V bistvu se vrti vsa razprava okrog pomembnosti teh dveh zvez. Zato mora podpreti zahtevo po teh zvezah vsa javnost, saj bosta odpravili sedanjo precejšnjo ločenost naše dežele od drugih industrijsko razvitih dežel v Italiji ter od Srednje in Vzhodne Evrope. Sedanja cesta Videm - Trbiž je namreč pravo ozko grlo, saj ne zmore naraščajočega prometa, je preozka in polna ovinkov in vijug, čeprav so jo v zadnjih letih precej zboljšali in razširili vsaj do Chiusaforte. Temu je treba še dodati pravo ozko grlo prelaza na Kokovem, ki ne more tegniti vedno večjemu prometu. Današnjemu zasedanju je pred- se zgradi avto cesta Videm-Trbiž, in je pozval vlado, naj vključi to važno prometno žilo v cestni program vsedržavnega petletnega načrta, saj je to pogoj za deželni raz- prijateljskih in poslovnih odnosov s sosednimi državami. Za videmskim županom je spregovoril deželni predsednik Berzan-ti, ki je izrekel dobrodošlico vsem udeležencem zasedanja, zatem pa je poudaril, da sta dva bistvena razloga dovedla avtonomno deže sedoval deželni predsednik dr. Ber- voj, hkrati pa tudi za krepitev zanti, odprl pa ga je videmski župan prof. Bruno Cadetto, ki je pozdravil v imenu mesta delegaciji Avstrije in Jugoslavije, predstavnike oblasti in strokovnjake. Rekel je, da predstavlja Videm obvezen prehod, mednarodnih poti. ki vodijo proti-srednjevžhodffi Evropi (er da gleda glavno mesto Furlanije s simpatijo in zaupanjem na delo tega zasedanja, katerega predmet ni le razvoj prometa, marveč tudi zboljšanje odnosov med ljudmi. Rekel je, da je bilo furlansko mesto vedno naklonjeno dobremu odnosu s sosednimi državami in narodi, kar se izraža tudi s kulturnimi izmenjavami med Furlanijo in Koroško ter začinja leta tudi z republiko Slovenijo. Izhodišče vseh teh pobud je v živem evropeističnem čutu videmskega mesta, župan je na koncu poudaril neodložljivo potrebo, da tudi emporialna vloga tržaškega pristanišča. Toda zanimiva okrepitev pri odnosu z deželami srednjevzhod-ne Evrope pomeni tudi vir bogastva za vse italijansko gospodarstvo. To nam bo omogočilo ne le to, da bomo spremenili deželo z zakasnjenim gospodarskim razvojem, v kakršnem je Furlanija — Julijska krajina, v ključnem položaju in pljuča italijanskega proizvodnega sistema in med-natorine izmenjave, s tem da bomo izkoristili njen zemljepisni položaj in tradicionalno nagnjenost k odrio- 11111111111(11111111111111111111111111111 lllllll IIIIIIIIIIIIIIIIIII lil IIIIIIIIII lllllll IIIIIIIIIIMII || UH || || IIIIIIIMIIIIIIIIIIIimilllll III111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 V BONNU SO PRAZNOVALI 17. JUNIJ Demonstracije v Karlsruhe proti neonacistični stranki Ulbricht je zavrnil Barzelov predlog o združitvi Nemčije lo, da je organizirala sestanek o šajem s srednjo Evropo, ampak bo-prehodih in cestah evropskega po- mo hkrati odprli nove možnosti so-mena v Furlaniji - Julijski krajini, delovanja in ekspanzijo za italijan-Po eni strani upravičeno predvide- sko gospodarstvo, ki bi bile sicer vanje, da bodo odnosi med Italijo neuresničljive ali negotove. Prav in drugimi deželami srednje-vzhod- upoštevajoč naddeželnl, bolje med- BONN, 17. — V Karlsruhe so sindikati organizirali danes protestno demonstracijo proti kongresu »narodno demokratične stranke*, ka je neonacistična. Zbralo se je nad deset tisoč članov sindikatov pred poslopjem, kjer zaseda kongres stranke. Demonstranti so vzklikali proti nacistom in so se nekajkrat tudi spopadli z njimi. Vendar pa ni bilo hudih incidentov, to pa tudi zaradi velikega Kosiginov govor v Helsinkih HELSINKI, 17. sovjetske vlade Kosigin je govoril danes na ((festivalu prijateljstva*, ki ga je organiziralo združenje (»Finska . SZ*. Kosigin se je vrnil danes v Helsinki z obiska v raznih industrijskih centrih severne Finske. Jutri se bo še zadnjič sestal s predsednikom Kekkonenom in bo nato odpotoval v Moskvo. Kosigin je govoril o Vietnamu ter je ponovil številne obtožbe proti ZDA in poudaril, da ZDA ne bo uspelo premagati vietnamskega ljudstva. Dejal je, da so ZDA zaradi vietnamske politike mednarodno vedno bolj izolirane ter da se vedno bolj krepi aktiven odpor proti ameriškemu napadu na Vietnam. Kosigin je nato izjavil, da predstavlja NATO nevarnost za mir, ter je omenil revanšistične zahteve Zahodne Nemčije, ki jih podpirajo ZDA, ter zahtevo bonske vlade, da dobi jedrsko orožje. Nato je izjavil, da Sovjetska zveza števila policajev. Pred kongresom je podtajnik stranke izjavil časnikarjem, da je število članov stranke od njene ustanovitve decembra 1964 do danes naraslo na 19.300, od katerih je skoraj tretjina mladih. Pred dnčvi je občina v Karlsruhe odpovedala dovoljenje stranki, da bi imela kongres v mestni dvorani, toda sodnija je odredila, da mora občina izpolniti svojo obveznost. Kancler Erhard je govoril danes v Bundestagu ob proslavi, ki so jo organizirali za ((praznik nemške enotnosti*. Govoril je o uporu od 17. junija 1953 v vzhodnem Berlinu in je dejal, da Nemci ene in druge Nemčije nočejo priznati dveh nemških držav in tudi ne konfederacije med njima, temveč hočejo, naj se jima prizna pravica do samoodločanja. Dalje je izjavil, da so dogodki 17. junija pokazali, da se združitev ne more uresničiti spontano, temveč da bo odvisna ne samo od politično diplomatskih stikov, temveč tudi od odgovora, ki ga bo vse ljudstvo dalo Predsednik "a vp™šanJ®> kakšna na1 bo zdru' žena Nemčija. Erhard je izjavil, da je naklonjen vsaki obliki ideološke diskusije z vzhodno-nemškim režimom, ker da bi to «uničilo napore komunističnih voditeljev, ki hočejo ustvariti vtis, da prej ali slej ne bo nič več kaj združiti* Podobne izjave je včeraj podal Erhard v Mttnstru, kar je izzvalo odločne proteste skupin študentov, ki so nosili table z napisi: ((Sodelovanje s Pankovom*, ((Razumevanje in priznanje namesto volilnih govorov*, ((Vsenemško zborovanje* itd. Zahodnoberlinsko združenje liberalnih študentov je tudi zahtevalo priznanje Vzhodne Nemčije. Nocoj je v zahodnem Berlinu govoril župan Brandt, ki je med drugim izjavil, da so za nemško vprašanje še vedno odgovorne štiri velesile. Pripomnil pa je, da ta odgovornost ne sme služiti za steno, za katero bi Nemci skriva- li svojo nedejavnost. Brandt je dalje dejal, da je treba dokončno odpraviti mit, da je ključ nemškega vprašanja izključno v rokah Moskve. V vzhodnem Berlinu je Walter Ulbricht na zborovanju na čast madžarski delegaciji, ki je na obisku, odločno zavrnil načrt za združitev Nemčije, ki ga je obrazložil včeraj v Washingtonu Rainer Bar-zel. Bazuto neodvisen 4. oktobra LONDON, 17. — Britanski protektorat Bazuto, ki ima 30.350 kvadratnih kilometrov površine, bo 4. oktobra postal neodvisen z imenom ((kraljevina Lesotho*. To je danes sporočil britanski tajnik za kolonije Fred Lee po končani konferenci v Londonu, ki je bila s tem v zvezi. Končano zasedanje varšavskega pakta MOSKVA, 17. — Zunanji ministri držav varšavskega pakta so danes končali posvetovanje. Uradno poročilo, ki so ga objavili davi, o katerem so se sporazumeli davi in ki bo objavljeno ponoči, pravi, da je zasedanje zunanjih ministrov bilo od 6. do 17. junija v Moskvi. Razpravljali so o evropski varnosti in o drugih vprašanjih skupnega interesa. Zasedanja so se udeležili Gro-miko za SZ, Bašev za Bolgarijo, Otto Winzer za Vzhodno Nemčijo, Vaclav David za CSSR, Mane-scu za Romunijo, Janoš Peter za Madžarsko in pomočnik poljskega zunanjega ministra Marjan Nazkov- ski. Poročilo pravi tudi, da so pogovori bili v zvezi s konferenco posvetovalnega političnega odbora varšavskega pakta, ki se bo začela julija v Bukarešti. Dva načrta sporazuma o Luni NEW YORK, 17 - Ameriški predstavnik je predložil sinoči Združenim narodom načrt pogodbe, ki določa med drugim svobodno raziskovanje Lune in nebesnih teles ter prepoveduje postavljanje kakršnih koli zahtev po suverenosti nad nebesnimi telesi. Se pred ameriškim načrtom je včeraj sovjetski predstavnik predložil sovjetski načrt pogodbe v tem smislu. Sovjetska zveza zahteva, naj se zadeva predloži prihodnjemu zasedanju glavne skupščine OZN. ne Evrope zavzeli naraščajoč po men v okviru splošne menjave, po drugi strani pa potrebam, da se poudari pri dokončnem besedilu petletnega načrta absolutna nujnost, da se vključijo vanj nekatere bistvene infrastrukture, od katerih je odvisna v pretežni meri možnost, da bo Furlanija - Julijska krajina opravljala v interesu Italije tudi koristno mednarodno vlogo. V tej perspektivi, je nadaljeval Berzanti, imajo prevozi predvsem naravno bistveno vlogo. Zlasti zgraditev ustreznih avto cestnih poti je hkrati pogoj, da bi dokončno premagali ločenost v primerjavi z drugimi področji v državi, ki še vedno negativno vpliva na možnosti razvoja Furlanije Julijske kra-■ jine ter da bi obdržali in povečali določene trgovske in turistične tokove, ki prihajajo iz srednje | m Podonavske Evrope, ali pa so usmerjeni tja. Po mnenju predsednika Berzantija je namen sestanka, da poglobi in potrdi nekatere bistvene elemente glede pomembnosti italijanskega avto cestnega omrežja z omrežjem sosednih držav na podlagi ugotovitve prometnih smeri in da se s tem da spodbuda za zgraditev tistih povezav prvenstvenega pomena, ki so jih pristojne mednarodne organizacije načelno že določile. Teme velikih prometnih žil, o katerih razpravlja ta sestanek, je poudaril predsednik Berzanti, ne zadevajo le ene same dežele, temveč širše ozemeljsko področje. Od graditve nekaterih bistvenih infrastruktur, predvsem pa od avto ceste Videm—Trbiž, je pripomnil dr. Berzanti, hkrati pa do ustrezne ureditve mejnih prehodov bo imela koristi tako Furlanija — JUlijska krajina na področju industrijskega razvoja, turizma in trgovinske izmenjave, kakor «*» i #1 Čuenlajevi pogovori v Bukarešti BUKAREŠTA, 17. — Predsednik kitajske vlade Cuenlaj je začel danes uradne pogovore z voditelji romunske komunistične stranke. Program določa dvanajst ur pogovorov. Domneva se, da bodo predvsem govorili o sporu med Pekingom in Moskvo in poskusu Romunije, da vodi neodvisno politiko. Opazovalci ugotavljajo, da Je važnost Cuenlajevega obiska v predvidenem trajanju pogovorov. Poleg tega se ugotavlja, da je romunski ministrski podpredsednik Bodnars letošnjega maja obiskal Peking, ko se je vračal iz Hanoja. To pomeni, da so se predstavniki obeh držav v manj kakor dveh mesecih dvakrat sestali na visoki ravni. V Pekingu so javili, da bo Cuenlaj po obisku v Romuniji odpotoval na obisk v Albanijo. Minister Mancini (Foto A.F.I.) narodni pomen, ki ga imajo te prometne zveze, je nadaljeval predsednik deželnega odbora Furlanije — Julijske krajine, ni moč prepustiti njihove izgraditve izključno krajevnim silam in pobudam, ampak se morajo uresničiti z odločujočim posegom države. Napor, ki ga mora Italija storiti, da bi odprla in okre-pila prometne poti, ki zanimajo severnovzhodni alpski lok, nahaja v ostalem svojo protiutež k prizadetosti, s katero sosedne države, zlasti Avstrija in Jugoslavija nameravajo prispevati za del, ki spada v njuno pristojnost, k rešitvi vprašanj, ki so povezana z zgraditvijo avtocestnega omrežja. V letu ko Furlanija slavi stoletnico združitve z Italijo, si želimo, je rekel dr. Berzanti, da bi mogli razvijati v imenu, in v blaginjo naše države tisto vlogo mostu do srednje Evrope, ki je lastna Furlaniji — Julijski krajini, tudi s tem, da damo svoj prispevek naporom Italije za bolj odprt dialog med narodi, svobodi, miru in vzajemnemu spoštovanju. Uvodno tematiko zborovanja je zatem podal podpredsednik deželnega odbora ln odbornik za prevoze in turizem Furlanije — Julijske krajine dr. Giansilverio Giacometti, ki je tudi koordiniral organizacijo sestanka. Dr. Giacometti je pojasnil ekonomske razloge, ki se tičejo prometnih zvez, ki opravičuje poseg države za zgraditev cestnih prelazov. Po skrbnem zgodovinskem pregledu pobud, ki so pospeševale tranzitni promet izmenjave s severom proti Sredozemlju čez gorsko verigo Alp, je govornik poudaril, da je industrijski razvoj v zadnjih letih zabeležil novo ,revolucijo prevoznih sredstev in tehnike, in je poudaril prednostni značaj cestne povezave. Povečanje splošne blaginje ie hkrati pospešilo razvoj zasebne motorizacije in s tem povečalo z do sedai še nevidenim tempom turistični promet. Iskanje vedno prl-kladnejših poti čez Alpe je rodilo številne načrte za priklopitev obstoječih cestnih povezav. To stran Brenerja, če vzamemo prelaz pri Toblahu, ki ima skoraj krajevni značaj, imamo prelaze evropskega pomena Monte Croce Carnico, Rokovo in Rdečo hišo, katerim je treba dodati še prehode pretežno turističnega pomena na Močilih, Be-lopeč, Predil, Učjo, Stupico, Solkan, Fernetiče, Pesek ln škofije. Prelaz čez Monte Croce Carnico povezuje Carnio z gornjo Koroško, zavzema neprimerno pomembnejše mesto, če upoštevamo program avto cestnih gradenj v Avstriji, kjer bo najkasneje do prihodnje pomladi odprta Talbertauernska cesta. Dr. Giacometti je nato govoril o položaju na prelazu pri Kokovem, ki Je vsekakor najvažnejši prelaz Furlanije — Julijske Benečije. Mimo tega, da je najnižji v vsej alpski verigi, je prelaz pri Kokovem hkrati stičišče obveznega obsežnega cestnega sistema srednje podonavske Evrope. Toda na žalost je stanle prelaza pri Kokovem zelo težavno. Državna cesta od Trbiža do meje je ozka in vijugasta, prostor na razpolago za mejne prehode Je nezadosten, zlasti poleti, ko se rednemu trgovskemu prometu nridruži *e turistični nromet, ti elementi povzročajo škodljive ovire. Da bi si ustvarili vsaj približno sliko teh težkoč, naj omenimo, da so v letu 1965 motorna vozila dosegla skoraj milijon, tovorna motorna vozila pa skoraj 130.000 enot (Nadaljevanje na 2. strani) Prelazi in ceste evropskega pomena v deželi Furlaniji - Julijski krajini (Nadaljevanje s 1. strani) Potem ko . ter da so doslej uresničili le zahtevo po zgraditvi avto ceste med ,, se dotaknil razvoj-1 Trstom in Benetkami. Tudi on je mh perspektiv prometa čez prehod omenil ločenost dežele od drugih r»ri hlCI nri riAeini livno**' 1-1 . . , .... ... . ° pri Rdeči hiši pri Gorici, uresni čenju odcepa od Villess do Gorice na avto cesti Trst - Videm -Benetke, je dr. Giacometti poudaril vlogo, ki so jo prometne zveze zavzele za Italijo in vso Evropo. To vlogo priznava, kar zadeva Italijo, tudi načrt za gospodarski razvoj Italije. Po drugi strani pa je govornik poudaril okoliščine, da pri izbiri del, ki jih predvideva načrt, samo ena avto cesta dosega mejni prehod, namreč cesta Verona - Brenner, in to v nasprotju z mnenjem CNEL glede prednosti, ki jo je treba priznati povezavam z evropsko avto cestno mrežo. Potrebe Furlanije . Julijske krajine, kar zadeva komunikacij, “o poudarjene v načrtu, ki poudarja nujnost, da se Furlanija - Julijska krajina reši izoliranosti kar zadeva mednarodne zveze, izboljšanje železniške službe in razvoj pristaniškega prometa ▼ Trstu. O prelazih in cestah evropskega pomena v Furlaniji - Julijski krajini je zatem podal splošno poročilo prof. inž. Luigi Tocchetti, ravnatelj inštituta za ceste in prevoze na neapeljski univerzi in predsednik italijanski cestne zveze. V začetku je inž. Tocchetti poudaril, da že dolgo razpravljajo o vprašanju cestnih povezav v naši deželi industrijsko razvitih dežel v državi in od srednjevzhodne Evrope ter rekel, da je naša dežela v primerjavi z drugimi gospodarsko močno zastala. Omenil je tudi krizo tržaškega pristanišča, ki jo je treba pripisati tudi nezadovoljivi cestni in železniški povezavi med Trstom in Evropo. Zato je treba posvečati okrepitvi teh povezav vso skrb. Dr. Tocchetti je nato dejal, da ne predvideva petletni razvojni gospodarski načrt nobenih naložb za avto cesto v deželi. Zatem je dejal, da je treba posvetiti veliko pažnjo vprašanju pove zave Gorice z Jugoslavijo. Ko je govoril o Trbiški oziroma Ponteb-ški cesti, je poudaril, da se je promet avtomobilov na tej cesti od leta 1958 do 1965 povečal kar za 66 odst. Število potnikov pa se je letno zvišalo od 2 milijonov 600 tisoč na 4 milijone in pol leta 1965. To kaže, kako velikega pomena je prehod na Kokovem. Dr. Tocchetti je zatem načel vprašanje možnosti financiranja del na bodoči avto cesti Videm - Trbiž ter rekel, da ni zanjo sedaj nobenih stvarnih obetov. Zato naj bi dežela osredotočila vsa sredstva, ki jih namerava porabiti v prihodnjih petih letih v produktivne namene za gradnjo te avto ceste, saj bi se le na ta način zagoto- ] ril: «S tem da sem na kratko povilo njeno uresničenje. Toda vpra- vedal nekaj misli o važnejših cest-šanje je, ali je Tocchettijev pred-1 nih zvezah s področja Furlanije (imiiiiiHiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Pred de Gaullovim obiskom v Moskvi MOSKVA, junija. — «Za razliko od Združenih držav in njihovih atlantskih partnerjev se je Sovjetska zveza vedno zavzemala za močno in neodvisno Francijo, kajti le takšna Francija je lahko bistven dejavnik za ohranitev miru v Evropi in po vsem svetu. Poskusi postaviti Evropske države drugo proti drugi, gredo na roko le tistim silam na Zahodu, ki bi rade ponižale Francijo na stopnjo drugovrstne države. Kot protiutež temu — slabljenje napetosti in normalizacija položaja v Evropi — pomagata krepiti mednarodni ugled Francije in ji zagotavljata Ugledno mesto med drugimi velikimi državami* Te besede je zapisal komentator Jurjev v ugledni reviji «Mežduna-rotlnaja žizn*. Iz njih je zelo lepo razvidno nekoliko nerodno in prozorno laskanje «veliki Franciji*, ki je značilno za sovjetsko politiko, kadar ima opravka z državami, ki zavzemajo manj ugledno mesto v svetu, kot jim gre po njihovi lastni oceni. Hkrati pa je jasno j nek de GauIlove politike natančno razvidna tudi cena, ki jo ponuja ! ta*<' kot si 8a lahko želijo Sovjeti sovjetska stran za priznanje veli- ! ~ slabitev zahodnonemskega vpli-čine Francije. I va in izolac,Ia 081 Washington - I Bonn. Kadilo, ki ga zadnje tedne za- | Dragoceno je seveda tudi fran-žigajo sovjetski komentatorji pred j cosk0 nasprotovanje ameriški in nemški atlantski politiki. Vendar ce pričakovati uspeha. Drugič pa tudi preveč neposebnega. Verjetneje je, da si pri tem vprašanju ne bi ustrezala Sovjetski zvezi, kajti glas »heretične* Francije med bolj ali manj zvestimi pristaši NATO ne bi imel zaželenega u-činka. Kar se evropske konference tiče od pogovorov z de Gaullom ni pričakovati kaj posebnega. Verjetneje je, da si bodo Sovjeti prizadevali prepričati de Gaula, da bi bila konferenca vseeno koristna in ga hkrati pridobili za to, da ne bi nasprotoval takšni pobudi, če bi prišla s strani kakšne druge članice NATO. Za Moskvo je francoska politika dragocena drugje — na področju tekoče politike in odnosov Vzhod - Zahod. Predvsem je to nasprotovanje ameriški prisotnosti v Evropi in de facto priznanje obstoja Vzhodne Nemčije in povojnih meja. Najsi bodo pobude francoske in sovjetske politike še tako različne, dejstvo je, da je uči- veiičino Francije, seveda lahko prijetno požgečka generalov nos, ni pa dovolj da bi ga pripravilo do dejanj, za katera ni sam prepričan, da so Franciji potrebna in koristna. Prav zaradi tega verjetno ni pametno grabiti prevelikih pričakovanj v zvezi z obiskom de Gaulla v Moskvi. Vsekakor ne takšnih pričakovanj, ki bi segala preko meja stvarnih in otipljivih kor sti. Ka dnevnem redu pogovorov so preuvsem Evropa, Vietnam in dvostranski odnosi. Francosko nasprotovanje ameriški nadvladi v Evropi in realistična politika nasproti socialističnim drža/am — to je temelj, na katerem je mogoče koristno graditi francosko-sovjetske odnose. Sovjetska ocena položaja v Evropi temelji na vsestranskem nasprotovanju osi Washington Bonn in naporih za izolacijo Zahodne Nemčije. Eden od vidikov te politike je prizadevanje prepričati pa je tu druga neprijetnost. Spremembe v NATO hočeš nočeš vplivajo tudi na mišljenja znotraj Varšavskega pakta, po sovjetski oceni pa še nikakor ni čas za večje spremembe v tej organizaciji. De Gaulle bo nedvomno spraševal svoje gostitelje, kaj mislijo o tem in kakšno je dejansko stanje duhov v Varšavskem paktu. To utegne biti zelo nerodna tema pogovorov. S sovjetske strani so sicer že večkrat dali vedeti, da se bodo spremembe v NATO odrazile tudi na Varšavskem paktu, vendar se ne strinjajo zmislijo, naj bi spreminjanje potekalo istočasno. General bo verjetno pozval gostitelje, naj se bolj angažirajo v Evropi, vendar praktično, ne z deklaracijami, in naj omogočijo, da bo Evropa res segala od Atlantika do Urala, ne pa samo od Atlantika do sovjetske meje. Podobne nerodne teme je mogo- čim večje število zahodnoevropskih i <,e pričakovati tudi pri razgovorih držav, da je glavni krivec neurejenih odnosov v Evropi in glavna nevarnost za njeno prihodnost Zahodna Nemčija. Sporazum o evropski varnosti pa naj bi bil pot za preprečenje te nevarnosti. »Danes čas vse bolj nujno zahteva ustvaritev trdnih jamstev za evropsko varnost. Prav zato prizadevanja revanšistične bonske politike, ki je ustvarila v centru Evrope žarišče napetosti in vojne nevarnosti, zbuja med evropskimi državami misel, da je treba zagotoviti takšne razmere, v katerih bi bila Zahodna Nemčija, ki je že dvakrat pritegnila Evropo in ves svet v vojno katastrofo, brez materialnih sredstev za podžig nove vojne. V sedanjih razmerah pomeni to predvsem ne pustiti za-hodnonemških militaristov k jedrskemu orožju ni priznati nedotak Ijivost povojnih meja v Evropi, vključno meje med NDR in ZRN,» piše »Meždunarodnaja žizn*. Sovjetska zveza si že dlje časa prizadeva po sklicanju evropske konference o varnosti. Idejo so sprejele tudi ostale socialistične države in tudi na Zahodu ni odjek nila v prazno. Na prvi pogled bi kazalo, da je Francija najprimer nejša posilka te ideje na Zahodu Vendar ni tako. Prvič de Gaulle. kolikor ie znano, ni pristaš podob nih konferenc na splošno in evropske posebej, ker meni, da čas še ni dozorel zanjo in da ni mogo- o Vietnamu. Tudi tu se Sovjetska zveza ne more povsem ubraniti očitka, da je premalo prisotna v jugovzhodni Aziji in da je premalo storila za miroljubno rešitev vietnamskega problema. Spor s Kitajsko verjetno ne more biti zadosten razlog, da bi prepričal generala in še marsikoga drugega, da Sovjetska zveza ne bi mogla storiti več. Se najmanj dvomljive so napovedi o tistem delu pogovorov, kjer bodo obravnavali dvostranske odnose. Francoski finančni in industrijski krogi vse bolj obračajo poglede na vzhod. To velja zlasti za kemično in strojno industrijo, ki nista v posebno zavidljivem položaju in za kateri bi bil prodor na vzhod nadvse dobrodošel. Na tem področju so interesi identični in kakšnih posebnih ovir za načelen, pozneje pa tudi konkreten sporazum o razširitvi gospodarskega sodelovanja verjetno ne bo. Na splošno prevladuje vtis, da je de Gaullov obisk v ZSSR obema državama potreben in dobrodošel, čeprav ne toliko za dogovarjanje o morebitnih skupnih akcijah, kot zaradi interesov in računov vsake posebej. Z drugimi besedami' pričakovati je srečanje dveh samostojnih in različnih politik, ki pa imata bolj nehote kot hote tudi skupne interese in ki v marsičem u-strezata druga drugi. J. S. log najbolj umesten in koristen, kajti dežela, za katero je tudi on priznal, da je Je v zastoju, se pač ne more odreči drugim pobudam za razvoj industrije in trgovine, kamor naj bi se stekala tako številna brezposelna delovna sila. Na dopoldanskem delu zasedanja je zadnji spregovoril inž. A-lois Seidl, glavni ravnatelj avstrijskega zveznega ministrstva za trgovino in obnovo. Orisal je smer glavnih prometnih žil v Avstriji in tranzitne žile evropskega prometa. Rekel je, da bodo avto ceste zgradili predvsem tam, kjer je obstoječe cestno omrežje že preobremenjeno, tehnično več ne ustreza, ali kjer potrebuje izpopolnitve s povsem ustrezno cesto. Zgraditev avstrijskega avto cestnega omrežja se bo začela v smeri vzhod-zahod in je že toliko napredovala, da bo odsek Dunaj - Salzburg odprt za promet v celoti že letos. V gradnji pa so sedaj posamezni odseki južne avto ceste Dunaj . Gradec - Celovec, avto ceste po dolini Ina -Kuštanj - Innsbruck in avto ceste Bregent - Seldkirch. Na koncu je govornik še orisal položaj cestnih zvez in prelazov med Avstrijo in Italijo. Popoldne je prvi prebral poročilo inž. Vasilije Dragovič, pomočnik tajnika zveznega izvršnega sveta SFRJ, ki je na kratko orisal jugoslovansko cestno mrežo. Ko je nato govoril o medsebojni povezavi važnejših cest na področju FJK je med drugim rekel: «Prehod pri Gorici ne ustreza zaradi nezadostne širine ceste in nezadostne višine železniškega nadvoza pri Rdeči hiši. Ta prehod je zelo važen, vendar se bo njegov pomen še posebno povečal, ko bo do Gorice zgrajena predvidena avtomobilska zveza na delu Villesse - Gorica, kot odcep od avto ceste Benetke . Trst. Avto cesta Villesse-Gorica bi dobila še večji pomen, če bi imela ustrezen podaljšek proti vzhodu, s čimer bi bilo zadoščeno prometnim potrebam k Podonavju in Bližnjemu vzhodu. Za ta del cestne zveze v Jugoslaviji, katere dolžina od Gorice do Ljubljane znaša po obstoječi cesti 118 kilometrov, so v teku študije in izdelava tehnične dokumentacije. V študijah smo prišli do težav, ker še vedno ni jasno in točno določen kraj in kota prehoda pri variantah vzpona ceste preko Cola in Pod Nanosa. V sedanji stopnji projektirana je bolj snrejemljiva varianta skozi Vipavsko dolino in skozi območje Postojne. Menimo, da bi določitev ustreznejšega prehoda v Gorici in izgradnja sodobnejše cestne zveze Gorice z Ljubljano, zadovoljila potrebe mednarodnega prometa na teh področjih.« Nato je inž. Dragovič nadaljeval: «S prikazom prehoda pri Gorici ne želimo zmanjšati pomena na o-stalih prehodih ali pomena Dove-zave Trsta, s cestami Slovenije o-ziroma Jugoslavije, že danes je očitno, da so nekateri obstoječi mejni prehodi prometno zadušeni. Verjetno ni mogoče za daljše obdobje odložiti obnove dela Jadranske ceste od državne meje do Sečovelj in prav tako nekaterih odsekov na delu ceste od Trsta, oziroma meje mimo Kopra do Reke. Povezovanje Trsta s povezavo cestne zveze Benetke-Trst, v smeri Ljubljane in dalje proti vzhodu je možno z obnovo obstoječe trase ali z izgradnjo vzporedne, nove trase, ali pa po cestah na področju Furlanije - Julijske krallne s prehodom pri Gorici. Medtem ko bodo gotove podrobne študije o podalj-šavi ceste Villesse-Gorica na odseku Gorica - Ljubljana, bomo pripravili podobne študije za določitev zveze Trsta proti vzhodu.« «Pri sedanjem prometu. Je nadaljeval govornik, so že znane težave samega mejnega prehoda pri Ratečah in prav tako dostopne ceste. Čeprav gre tu za tri prehode: Rateče, Kokovo in Korenjsko sedlo, ki nrehajajo tri državne meje, in pri tem dominira prelaz Kokovo, zaslužijo vendarle omenjeni prehodi kompleksno proučitev. Kot primer: če bi zaprli promet preko Koren iškega sedla, bi se promet usmeril preko Kokova, in obratno, če bi bil prehod Kokovo prometno zadušen, bi lahko usmerili lahka vozila preko Ko-renjskega sedla in Rateč, ali preko Vršiča v Furlanijo in Julijsko krajino. Ti prehodi bodo še pomembnejši z izgradnjo novih poti v smeri sever-jug. Kot primer: projektirana je izgradnja smeri iz severne Evrope in od Salzburga do prometnega vozla v območju Beljaka, nato izgradnja nadaljnje zveze proti jugu in podobno.« Inženir Dragovič je nato pouda- Julijske krajine in področja Slovenije odnosno Jugoslavije, želim v prvi vrsti izraziti zadovoljstvo za pobude, ki so na tem sestanku podane za zgraditev avto ceste na odsekih Benetke - Villesse - Gorica in Benetke - Trst. Jugoslavija ceni napore za povezovanje naših dveh dežel s cestami. To ni samo pomembno za naši deželi, pač pa hkrati zadovoljuje tudi potrebe evropskega turizma in prav tako potrebe mednarodnega blagovnega in potniškega prometa tega dela Evrope s podonavskimi deželami in deželami Bližnjega vzhoda.« »Jugoslavija ceni pomen izboljšanja mednarodne cestne mreže v tem delu Evrope in prav zaradi tega pozdravlja vsako sodelovanje treh držav v omenjeni smeri, sodelovanje Italije, Avstrije in Jugoslavije. Dejstvo J«, da je dosegla Italija, in s tem dežela Furlanija-Julijska krajina, zvezo z obstoječo mrežo avto cest in mednarodnih cest v zahodni Evropi preko Švice, dosegla pa bo tudi dobro zvezo z Avstrijo, oziroma s srednjo Evropo, z izgradnjo avto ceste Videm - Trbiž - Beljak - Dunaj. Ni pa še dobre zveze s cestami proti vzhodu in v širšem smislu dalje proti Daljnemu vzhodu v panazij-ski smeri. Mislimo, da je dobra zveza od severa proti jugu, čeprav leži v bližini ali zunaj ozemlja Jugoslavije, točneje od avstrijske meje proti Trstu, in navezovanje proti vzhodu širšega pomena. Takšno navezovanje bi omogočilo boljši promet zahod-vzhod, istočasno pa bi okrepilo promet v prometni smeri/ sever-jug ali avstrijska meja-Trst« Svoje poročno Je govornik takole zaključil: »Zaradi tega pripisuje Jugoslavija pomen podaljšavi avto ceste Villesse - Gorica tudi na odseku Gorica - Ljubljana, ker bi z zgraditvijo tega dela dobila celotna cestna smer svoje odrejeno mesto v mednarodnem prometu. Glede na dejstvo, da se v Jugoslaviji študira in izdeluje tehnična dokumentacija za cesto Gorica - Ljubljana, je potrebno sodelovanje strokovnjakov za ceste z obeh strani, da bi se medsebojno spoznali in zaradi določenih tehničnih rešitev, še posebej pa zaradi določitve kraja in kote bodočega mejnega prehoda te avto ceste.« Zatem so na kratko spregovorili predsednik goriške pokrajine prof. Chientaroli, ravnatelj družbe Avto-vie Venete inž. Visintin, strokovnjak za ceste prof. Archibugi iz Rima in senator Cerutti. Nato je spregovoril minister javnih del Giacomo Mancini. Minister Mancini se je najprej opravičil za nehoteno nevljudnost, ker ni bil navzoč na dopoldanskem zasedanju in je v daljšem govoru obljubil največje zanimanje vlade za vse načrte, o katerih so razpravljali. Vsa ta vprašanja pa morata rešiti vlada in dežela sporazumno, saj je vlada že pravilno ocenila važnost dežele Furlanije — Julijske krajine, ki veže Padsko nižino s Hrvatsko in s Slovenijo, ki so skupno «osnovna ozemlja za povezavo med Sredozemljem in srednjo ter vzhodno Evropo«. Nato je minister naštel vsa dela, ki so sedaj že v teku, in napovedal, da bodo v kratkem začeli dela v vrednosti milijarde lir za ponteb sko cesto. V načrtu pa so dela na isti cesti in drugih državnih cestah v deželi še za tri milijarde lir. Hkrati namerava vlada poskrbeti še za nadaljnjo milijardo in 300 milijonov lir za ureditev pontebske ceste do m^e. Svoj govor Je minister zaključil z obljubo, da bo vlada natančno proučila vse sklepe videmskega zasedanja, ter povedal, da bo vlada v kratkem sestavila načrt za ureditev vseh mednarodno važnih cest v okviru ženevske konference. Minister je tudi obljubil, da bo poskrbel za ustrezni zakon, ki bo dopolnil potrebna denarna sredstva «za zagotovitev hitre izvedbe potrebnih posegov«, ter dodal, da je po njegovem mnenju treba celo anticipi-rati nekatere posege, in rekel, da spadajo v ta okvir zlasti predlogi za okrepitev nekaterih prelazov in za izboljšanje vse glavne mreže raznih komunikacij. Za to obljubo se Je ministru predsednik Berzantl še posebej zahvalil. Zatem je poseglo v diskusijo še nekaj udeležencev zasedanja. Iz Slovenije sodeluje, poleg številnih novinarjev iz Kopra, Ljubljane, Maribora In Zagreba, osem strokovnjakov in drugih osebnosti, med katerimi so inženirji Kotnik, Clmo-lini in Šubic. Iz Avstrije pa sodeluje enajst oseb, od katerih jih je samo s Koroške sedem. F. K. Dijaki in dijakinje enotne srednje šole pri Sv. Jakobu, ki sedaj delajo «malo» maturo EKSPLOZIJA V FRANCOSKEM LABORATORIJU Pet mrtvih: mlad inženir in njegovi sodelavci kemiki Vzrok eksplozije še ni znan LYON, 17. — Davi je pet oseb izgubilo življenje zaradi eksplozije v enem izmed laboratorijev raziskovalnega centra podjetja «Rhone-Poulenc» v Saint Fond' v rodanskem okrožju blizu Lyona. Nesreča je zahtevala življenje mla- dega inženirja ter štirih njegovih sodelavcev kemikov. Eksplozija je popolnoma raznesla aparat, v katerem je nastala. Vseh pet oseb je zagnalo v stene in potem je priletela vanje množica razbitin vsake vrste, ki je celo predrla stene. V Milanu je bil prvi festival glasbe «beat». V dvorani športne palače je bilo kakih 10.000 poslušalcev, Id so tulili, žvižgali, kričali in ropotali na najrazličnejše načine, v glavnem pa — splošno navdušenje V Opatiji odprto tudi nočno kopališče OPATIJA, 16. junija. — Tudi izletnike s Tržaškega in Goriškega, ki čez weekend obiskujejo Kvarnersko reviero ter zlasti njeno bolj nmondensko« središče Opatijo, bo bržkone razveselila včst, da bo ta stara in že proslavljena «kraljica Kvarnera«, ki letos goste pričakuje v (med zimo) prenovljeni obleki — med drugim je odprt tudi novi luksuzni hotel ((Ambasador«, največji novi hotel na Jadranu — svoje goste dočakala še z vrsto drugih novosti, ki kažejo, da postaja v turističnih središčih na Jadranu za gosta vse udobneje in prijetneje, pa tudi za njegovo zabavo in razvedrilo je bolje preskrbljeno kot prejšnja leta. Prav temu namenu velja tudi pobuda, ki sta jo skupaj sprožila in uresničila agilno Turistično društvo v starem idiličnem pomorskem mestecu Voloska ter uprava bližnje restavracije »Meduza« (bivši «Plavi jorgovan). Turistično društvo je uredilo in že odprlo prvo nočno urejeno kopališče na Kvarnerski rivieri in menda, za zdaj, še edino na širšem območju obale. Kopališče Je z morske strani zavarovano pred nezaželenimi »presenečenji«, tako da se bodo kopalci lahko povsem sproščeno ko- pali v toplih poletnih nočeh tudi ob polnoči in še čez. Kopališče je tudi diskretno osvetljeno, na razpolago pa so kopalcem prhe in kabine ter druge potrebne pritikline. To je vsekakor bila za goste Opatije potrebna in zaželena pridobitev, ter bo prijetno in varno nočno kopanje v toplem morju privabilo marsikaterega gosta in izletnika. Da pa kopalcem ne bi bilo dolgčas, je turistično društvo v Voloski skupaj z upravo »Meduze« poskrbelo za niz raznih malih ((presenečenj« in privlačnih razvedril ter se bodo taki zabavni sporedi vrstili na nočnem kopališču ter v bližnji restavraciji «Meduzi», ki ima lepo teraso nad samim morjem, skozi vso sezono. Prvi tak spored, ki Je privabil tudi številne radovedneže z Reke, je bil tam sinoči, 15. t.m. z naslovom »Dan in noč v Meduzi«. Prireditev, ki se je začela tam že dopoldne, je večji del potekala na samem morju. Ves čas te prireditve so bili gostom na razpolago čolni na vesla, jadrnice, motorni čolni ter celo »glis-ser», ter je vsakdo lahko užival v prijetni vožnji po morju ali preizkusil svojo nadarjenost za smučanje na vodi. Popoldne — po obilnem dobrem kosilu — je od 17. ure dalje bil priljubljeni five o’clock (čajanka), na katerem so goste zabavah »skuštrahci«, t.j. beat-orkester «Mike and the Hounds« iz Londona, ki gostujejo v Opatiji. Za presenečenje tokrat niso igrali v svojem običajnem ((skuštranem« stilu, marveč prav prijetno umirjeno v stilu dobrih ritmo-simfoničnih orkestrov kakšnega Beny Goodmana, ter s tem dokazali, da znajo tudi te vrste zabavno muziko za ples, če le hočejo (ali: če to želi publika?). Po čajanki je bila na sporedu dobra kulinarična večerja, ki je trajala vse do 21. ure. Mimogrede, kuhinja «Meduze» dela ves dan ter je poleg raznih ribjih in mesnih poslastic za to priložnost pripravila tudi nekaj vrst okusnih školjk. Po večerji je bil v vseh prostorih restavracije »Meduze« ples ob igranju sestave »Mike and the Hounds« ter orkestra «Do-re-mi« z Reke. Gostje, ki jim je na plesu postalo prevroče, so se šli kopat v nočno kopališče pod restavracijo ter vozit se z motornimi čolni in gliserjem po morju, kjer se v teh dneh že čuti pravo poletno vzdušje in poletna temperatura vode in zraka. Skratka, resnično prijetna turistična prireditev, s katero so bili gostje, kot se je videlo, zelo zadovoljni, ter kaže organizatorje zanjo pohvaliti, saj je to prva večja letošnja sezonska gostinsko-turistična prireditev v Opatiji in obenem prinaša nekaj novega, svežega v turistično življenje na Kvamerju. Omenili smo jo posebej zategadelj, ker je poučen primer, kako se lahko tudi s skromnejšimi sredstvi marsikaj naredi tam, kjer je iznajdljivost, domiselnost ter organizacijska iniciativa, ter bi jo kazalo posnemati s podobnimi dnevno-nočnimi poletnimi zabavnimi sporedi tudi drugod ob naši obali. Saj so se gostje, tudi domači, v preteklih letih pogostoma pritoževali, da manjka razvedrila in zabave, da jim je včasih dolgčas. Z vse večjo konkurenco, ki je že začela zelo pozitivno delovati v korist izletnika in gosta, bo verjetno podobnih pobud In razvedril vse več. Tako tako rečemo, na pragu letošnje sezone, postaja bivanje na Jadranu za goste vse privlačnejše in prijetnejše. To pa je glavno, kar poleg solidne postrežbe in cen gost pričakuje od svojega vveekenda ali dopusta. S. D. Kaj je bil vzrok eksplozije, še ne vedo. Profesorji univerze pred preiskavo BARCELONA, 17. — Rektorat barcelonske univerze je sporočil, da je uveden disciplinski postopek proti 68 univerzitetnim asistentom v zvezi z nemiri, ki so jih povzročili študentje preteklo spomlad. Profesorje bo zaslišala posebna preiskovalna komisija. Tisti, ki jih bodo obsodili, bodo za različno dolge dobe suspendirani. Profesorjem se zlasti očita, da so podpisali neko pismo, ki je podpiralo zahteve študentov, in da so poslali protestno brzojavko prosvetnemu ministru ter se končno udeležili protestnih demonstracij. Povodnji v Braziliji RIO DE JANEIRO, 17. — Zaradi hudega deževja v državi Pemam-buco se je položaj še poslabšal, zlasti v Recifu. Okrog 40.000 oseb je brez strehe in zdi se, da je tudi precejšnje število mrtvih. Komunikacijske zveze so pretrgane, manjka pitna voda, električni tok ter živila, škode ni mogoče oceniti. Na desetine je oseb, ki jim ni mogoče pomagati, pa so se zatekli na strehe hiš ali na vrhove dreves. Milijon Rimljanov do nedelje brez vode RIM, 17. — zaradi nekega preurejanja vodovodnih napeljav bo milijon Rimljanov ostal brez vode vse do nedelje. Toda že včeraj popoldne iz mnogih vodovodnih pip ni pritekla voda, ker so si hoteli prebivalci vsi istočasno pripraviti zaloge. Voda je zopet nekaj ur tekla ponoči. Sicer je občina zagotovila, da bo v teh dneh pač dovažala vodo z avtocistemami. Rop na postnem uradu VICENZA, 17. — Malo pred 11. uro sta na poštni urad v Ltsleri vstopila dva oborožena moška, u-kazala navzočim osebam, naj dvignejo roke, ter odnesla 860.000 ilr. Nato sta se naglo odpeljala z »giu-lio«, s katero sta tudi prišla Rop je bil opravljen zelo hitro. Bivšemu zaporniku dovoljeno polaganje izpitov v jetnišnici CAGLIARI, 17. — Pravosodni mi. nister je dovolil nekemu bivšemu zaporniku, ki so ga pred dnevi po pomilostitvi izpustili, da opravi v jetnišnici zaključne izpite na strokovni šoli. Bivši zapornik je bil obsojen na 16 let. študiral je v zaporu in moral bi na izpite prav v času, ko Je bil zaradi pomilostitve izpuščen. CATANIA, 17. — Nov tok lave Izvira iz luknje, ki se je na Etni odprla v bližini osrednjega kraterja. VARŠAVA, 17. — Tretji mednarodni festival kratkih filmov v Krakovu se je končal s podelitvijo nagrade — mia/ega zmajan — sovjetskemu filmu sZadnje pismos Stojčeva in Kuriša. Druge nagrade so prejeli francoski, poljski, jugoslovanski in češko-slovaiki filmi. Nagrade v Benetkah so že podeljene BENETKE, 17. — Na dan pred otvoritvijo beneške bienale je prišla uradna vest o dodelitvi nagrad. Ko je mednarodna Sirija, ki so jo sestavljali Sergio Bettini, Palma Bucarelli, Robert Relevog, Kurt Martin, Frangois Matheio, Miroslav Micko in Norman Reid, izročila svoje zaključke predsedniku ustanove prof-Marcazzanu, je izjavila, da je bilo njeno delo poleg normalnih težkoč še bolj težko zaradi tega, ker je v pravilniku še vedno o-stala delitev na razne tehnike po tradicionalnih kategorijah. Žirija je toplo priporočila, naj se v bodoče to razlikovanje odpravi. ETIENNE MARTIN (Francija) in ROBERT JACOBSEN (Danska) sta si EX AEQUO osvojila nagrado 2.000.000 lir predsedstva vlade, namejenco tujemu kiparju. Julio Leparc (Argentina) poje osvojil drugo enako nagrado predsedstva vlade, določeno za tujega slikarja. LUCIO FONTANA — za slikarstvo — in ALBERTO VIANI -za kiparstvo — sta prejela nagradi po dva milijona, določeni za enega italijanskega slikarja italijanskega in kiparja; nagradi sta podelili beneška občina in pokrajinska uprava. Zadnji dve uradni nagradi, kt jih prosvetno ministrstvo podeli po enemu in tujemu in italijanskemu grafiku, sta prejela Japonec MASVO IKEDA in EZIO CRN BAUDO. žirija pa je raznim umetnikom dodelila še sledeče nagrade, ki so ji bile na razpolago: Nagrado «David E. Brigt Foundation.», Los Angeles, (500.000 lir), za kiparja je prejel Gunter Haese (Nemčija). Nagrado istega imena in v e-nakem znesku za slikarja pod 45 leti, ki ni še prejel nagrade na beneški bienali, je dobil Mar-tial Ragsse (Francija). Enako za kiparja — Anthong Car o (Vel-Britanija). Enako za grafika, toda v znesku 100.000 lir — Arthur Luis Piza (Brazilija). Nagrado «Gollim (500.000) za slikarja pod 40 leti je prejel En-rico Castellani (Italija). Enako za kiparja — Mario Ceroli (Ha' lija). Nagrado «Mr. and Mrs. Robert C. Scull» (1.000 dolarjev) za sli-karja ali kiparja do 35 leta (* izključitvijo Američanov) je prejel Richard Smith (Vel. Britanija). Nagrada «Cardazza» (500.000) za slikarja ne glede na tehniko — Constant (Holandska). Nabavna nagrada sOsvaldo L*-ci» (250.000) za slikarja — Milan Laluha (C S SR). «Tamarind Award», Los les (1000 dolarjev) za litografa — Vasso Katraki (Grčija). žirija, ki jo je določil UNESCU, je dodelila nagrado UNESCU nemškemu slikarju Horstu Ante-su. Nagrada je v tem, da s kako delo slikarja razmnoži barvah in razpošlje po svetu, sl • kar pa dobi še 1000 dolarjev. Velike nagrade Francoske akademije PARIZ, 17. — Francoska akademija je podelila tradicionalne velike nagrade za literaturo, P°e' zijo in širjenje francoske kulture v svetu. Veliko nagrado za literaturo je prejel filozof Henri't Gouhier, za poezijo pa Pierre Jouve. Velika nagrada za širjenje francoskega jezika pa le poplačala delo, ki so ga opravili pisatelji Alain Guillerou, Jacgues Bornecgue in Pierre Camus; Prva dva sta profesorja, tretji pa inženir. Velika nagrada za roman pa bo podeljena jeseni. Festival dveh svetov SPOLETO, 17. - Letošnji «9-festival dveh svetova bo v Spole-tu od 24. junija do 17. julija-Glavna dela na letošnjem festivalu bodo Debussyjeva opera sPellčas et Melisandea, komedija «L’avventura di Marga Itala Sve-va (krstna uprizoritev), baleti «Nederlands Dans Theater«, ter končno predstava «Musica e laz-zia iz commedie dellarte. Svevo-vo delo bo pripravilo stalno gle’ dališče iz Acguile v režiji hfaria Maranzane. Kot vsako leto bo na festivalu tudi letos sodeloval orkester tržaškega gledališča «Verdi.» Bienala sodobne cerkvene umetnosti BOLOGNA, 17. — Pripravlja se VII. bienala sodobne cerkvene umetnosti za nagrado, ki se imenuje po založniku Federicu Mol-ti. Letošnjo jesen pa ta razstava ne bo samo v Bologni temveč tudi v Milanu in Rimu. Nagradni sklad «Federico Motta E-ditoreu znaša približno štiri milijone. Te bienale se lahko udeležijo vsi umetniki, ki se za natančnejša pojasnila lahko obrnejo na naslov: Segreteria delta «VII Biennale nazionale d’arte sfl' era contemporanea, Premio E e-derico Motta Editore presso »An-toniano» — Bologna, via Guini-zelli 3. • * * RIM, 17. — V starosti 64 let je umrl prof. Enrico Contardi Rhodio, ustanovitelj društva AC-cademia Latinitatis Eicolendatr. Bil je tudi znan umetnostni kritik. Poleg žene zapušča tri hčere, od katerih je bila Lidia članica gledališke skupine, ki i° je vodila Emma Gramatica. * * * TURIN, 17. — Sestal se je od_ bor, ki pripravlja proslavo ob 50-letnicl smrti Guida Gozzand-Sklenili so, da razpišejo natečaj za monografijo o pesniku z naslovom sGuido Gozzano m poezija novecenta». Za natečaj je na razpolago nagrada milijon lir. OB ZADNJIH DOGODKIH V KITAJSKI PRESTOLNICI Pengčenova varianta Ikarusovega poleta Smejo in morejo «pogrešiti* le posamezniki, ki so za to tudi kaznovani PEKING, junija, — Odstranitev P*gčena s položaja prvega tajni-** Mestnega komiteja in istočas-na odstranitev drugih vodilnih Ossbnosti iz mestnega komiteja ter Partijskih funkcionarjev s pekin-'tega vseučilišča sta še vedno v •redišču pozornosti, V objavljenem •Poročilu pa se še ne omenja, kaj J*. 2 ostalimi visokimi funkcija-*“• W jih je imel doslej Pengčen. I* virov, ki so dovolj zanesljivi, Pa se da zvedeti, da so tudi funk-®16 Pengčena v politbiroju CK “f Kitajske pod udarcem sank-Poudarja se namreč, da je Mgčenova odgovornost za raz- bere v mestnem komiteju na vsak ačin velika in tudi da je ostri-njegovih grehov in odgovorno-še vedno uperjena navzgor. .k istih virov se je zvedelo, da i Pengčen na nekem avtoritativ-r® forumu KP Kitajske bil pod-/7® ostri kritiki zaradi rušenja aaonitosti kolektivnega vodenja, PPjektivističnega in karieristične-ogrožanja enotnosti najvišjega ;i^Stva an t0 zaradi nekih polico nezrelih in avanturističnih "Tea v zunanji politiki in končno »radi pomoči, ki jo je nudil ®|8toju in drugim javno obsoja® funkcionarjem mestnega ko- T°da to, kar vsej zadevi daje sebno težo, je napoved, da so , «> energično akcijo bili kot ‘7111 činitelji tri izredno po-®Mbni funkcionarji: generalni Pin tar KP Kitajske Tengsiao S Podpredsednik CK in mini-D r za obrambo Linpiao ter celo d ?Predsednik CK in predsednik javnega sveta Cuenlaj. Praktična t° pomeni, da so za to po-J“®Mbno potezo KP Kitajske bile odločilne sile v deželi. Pkrepi, o katerih je govora, so (ej!anslt0 nadaljevanje smeri, kast/ Se jedro centralnega vod-ia].a vedno držalo, ko so prihaja na dnevni red pojavi, kakr-Ce je bil tokrat pojav s Peng-?®- Te pojave bi mogli v naj-to §1 ?t)liki označiti kot nekakš-^ Verigo stalnih protislovij, ki jjj, 7 raznih obdobjih in v ustrezna razmerah odražajo kot spori jeni: -1' jedrom centra in poudar-tak01- sredotežnimi silami; 2. med stvn irnenovanim kolektivnim vod-%'if1 * “^rierističnimio ter in-ših aua^stienimi težnjami vidnej-lj. Posameznikov; 3, med centra-l5j. 0m in demokracijo v okvirih CentJSite verz|je demokratičnega Hoj ®bzma in končno, 4. med že icim en° ureditvijo in vrstnim re-vjj,. vrednot ali položajev v naj-t* vodstvu ter poskusi, da se rstni red nekoliko spremeni. vojni so takšni ali podobni prihajali najbolj vidno do v je bil že dolgo vedno za korak dva pred splošno linijo. Verjetno zato, da bi s tem dokazal, da tisti, ki so po vrstnem redu pred njim, dejansko v svoji revolucionarnosti zaostajajo, da so glede revolucionarnosti za njim in da mu torej pripada mesto v naj-višjem vodstvu dežele. Dejansko je Pengčen že prišel do najvišjih pooblastil in odgovornosti v deželi kot ena najodgovornejših osebnosti v vodstvu KP Kitajske za zveze s socialističnimi deželami, komunističnimi partijami in revolucionarnimi in osvobodilnimi gibanji na svetu. Toda to mu ni zadoščalo in je rinil vedno bolj visoko, ker so ga k temu silile osebne ambicije in izreden značaj. Znano pa je, kakšne nepovoljne preobrate je Kitajska doživela prav na področjih, ki jih je, kot kaže, vodil sam Pengčen. In to je, kot kaže, dalo zadnji udarec njegovemu porazu v sporu z jedrom vodstva partije. Bolj slikovito povedano se je Pengčen s pomočjo dejanske oblasti in pod vplivom osebnih ambicij dvignil do samega neba, kar pa mu ni bilo dovolj in se je hotel dotakniti že Sonca, železni zakon zaščite jedra in spoštovanja vnaprej določenega vrstnega reda pa je v tej kritični fazi začel delovati in zato se je Pengčenov Ika-rusov polet zaključil podobno, kot se je zaključil polet antičnega junaka. Pengčen se je osmojen zrušil na zemljo, da bi vsaj za nekaj let služil kot opozorilo tistim, ki ss že niso dovolj naučili iz preteklosti. Vse drugo pa bo sedaj ostalo pri starem, kajti grešiti morejo in morajo biti za to kaznovani le posamezniki, generalna smer pa ostane vedno — pravilna. B. B. WILLI HEINRICH Druga božja garnitura Na robu Rima, vendar pa ob eni izmed zelo prometnih in za promet praktičnih krožnih cest je družba FIAT odprla «Automercato», to je nekakšen sejem rabljenih avtomobilov. Morebitnemu kupcu so na razpolago najrazličnejši tipi vozil, kakor kaže naša slika HiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiHiminniMimiiiiiiiniiMiHnnMiiuiMiiMMMinmiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiunnmiiMiiMiiiniTOiiiiiiimiiiiuiiniiiHiiinimMiiiMniiiiiniiiiiiimiiiiiHiiiMmimiimiiiniiimiinniOTmiiiiiMiiiiuiBuiiiiiiiuiinHiiiuuiiiuiiiuiuimnMiiiiiiiiiiiiiimiimiiiii« AMERIŠKI VISOKOŠOLCI NE MARAJO NA BOJIŠČE V VIETNAM Hudo je žrtvovati življenje za stvar, za katero nismo gotovi, ali je pravična» ■tti.28 V razn-’h obračunih s tako KJ°van° protipartijsko skupino tiaj . ga’ Člana politbiroja in ene [J^THvnejšlh osebnosti v vrhovih vo<3stvu dežele. To je bilo Ufo in se je v določeni ob-j, Ponovilo pet let pozneje, ko (>e b'l 1959 politično likvidiran Us/tehuaj’ kivši obrambni mi- ^ajske* C*an politbir°ia CK KP n!^er Pengčena je dejansko le SVQ<;fa varianta te stare linije v kuVl^stne8a reševanja protislovij tj^ Mjskem razvoju in še eno po-» 0 smeri starega sistema, da med jedrom centra in *ep «karierističnimi» ali ^Mističnimi težnjami morajo ^1 kot žrtve vedno poslednji, lem primeru je posebno po-tja _nri to, da so se v jedru cen- Letošnji festival filmov o umetnosti ni nikogar navdušil ST tri osebnosti, ki tako r»» b°Uč: aš&ji Cno kot tudi dejansko od-, odločilne sile v deželi »tavrtii°, vo-tsko in državno u-jw,°- Pengčen je po nekih že osJ. razširjenih podatkih v svojih v ambicijah in načrtih imel % °j“rarnu prav to, da bi zavzel teh vodilnih mest, točneje eho _ položaj BENETKE, 17. — Mednarodna žirija 7. mednarodne razstave filmov o umetnosti je zaključila svoje delo in podelila nagrade. Žirija, ki so jo sestavljali Clau-dio Varese, Bruno Munari. Bruno Saetti (Italijani) ter Ernst Goldschmidt kot predstavnik Bel gije in Zoran Kržišnik kot predstavnik Jugoslavije, je ugotovila, da traven predloženih del v splošnem ni bila visoka in ni povsem zadovoljevala», Žirija je nagrade razdelila takole: Veliko nagrado leva sv. Marka* so dodelili francoskima umetnikoma Alainu Blondelu in Yvesu Plantinu za njun film iHectorologie», «Plaketo leva sv. Marka* za film o skulpturi sploh niso dodelili, medtem ko so »Plaketo leva sv. Marka* za film o slikarstvu dodelili Američanu Julesu Engelu za njegov film tThe Ivorg Kni-/e». »Plaketo leva sv. Marka* za film o arhitekturi so dodelili Poljaku Jaroslavu Brzozouiskemu za njegov film tHelioplastika*. »Plakete leva sv. Marka* za film biografskega značaja sploh niso podelili. Žirija je nadalje podelila nekaj posebnih diplom in sicer filmom «Million de kooning* Američanov Paula Felkemberga in Hansa Namutha, »Tancredijevi pravljici»./falijana Velia Verga-nija in filmu «Gerichetag» Nemca Herberta Seggelka. ga, ker je Gould v svojih delih najraje prikazoval tržne dneve v Mehiki, kjer se ž&.stoletja zbirajo množice. Američan Leland Auslender je v svojem filmu ^Skulptura Kerta J5ots(f», prikazal dejavnost tega sodobnega ameriškega kiparja. Jugoslovan Rato-mir Ivkovič je prikazal svoj film Trdnjave na Donavi», Italijan Giuseppe Esposito pa je v filmu «Tio» ilustriral dejavnost italijanskega slikarja Titta Amodeia. V tkulturni sekciji* se je Nemčija predstavila z več filmi: »Abstraktni balet» in «Plastika 58», s katerim je režiser prikazal, delo, kiparja Bernarda Heiliger-ja, še posebej kip, ki ga je u-metnik napravil za zahodnonem-ški paviljon na svetovni razstavi v Bruslju leta 1958. V zkultumi sekciji» je bil nadalje prikazan nemški film tPozor-sinkopa» t. j. film o vplivu, ki ga ima nenadno prenehanje življenja v gibih vsakega živega bitja, v nasprotju s prenehanjem dejavnosti v nekem mehanizmu, ko se to preneha zaradi neke tehnične okvare. Končno je bil prikazan še film tVeliki vrt» o baročnem parku okoli gradu Herrenhaus pri Hannovru. Vsi ti štirje filmi, ki prihajajo iz Zahodne Nemčije, so delo enega samega režiserja in sicer Nemca Herberta Seggelkeja, Razni načini, kako se izogniti vojaški obleki - Primer filmskega umetnika, ki ga je obrambni minister proglasil za «edinega hranitelja» matere milijonarke Ameriška študentovska mladina kaže zadnje čase čudno »evolucijo«: nekateri mladeniči — in ne dekleta — so nepričakovano postali zelo, zelo brihtni, drugi pa so se kar čez noč prelevili v prave tepce. Od kod ta nenadna sprememba? Ameriški zakon določa, da se brihtnim študentom, ki kažejo JUŠfili hftUŠe rezultate, da določena prednost, kar zadeva vojaško službo. Pod orožje se namreč ne kličfjo.zelo nadarjeni študentje z izrednimi šolskimi rezultati, študenti - očetje dveh in več 0-trok, ter še nekatere podobne izjeme. Prav tako pa se ne morejo klicati pod orožje mladeniči, ki pri obveznem testiranju umskih sposobnosti ne pokažejo določenega «kvantuma». Ker pa so začeli v Ameriki zaradi Vietnama klicati pod orožje tudi vedno več visokošolcev, so se nekoč povprečni študenti lotili knjig in kažejo sedaj izredno brihtnost in marljivost, ali pa se na Izpitih pustijo tudi osmešiti in ne odgovarjajo niti na vprašanja, ki bi moral nanje odgovoriti celo osnovnošolec Torej na eni strani izredna brihtnost, na drugi pa skrajna omejenost. Kaj je temu vzrok, smo pravkar navedli, vendar se vsiljuje vprašanje, ali so ameriški mladeniči kar čez noč postali »anti-patriotični«, saj so njihovi očetje v času druge svetovne vojne bili tudi hrabri vojaki. Tisoči in tisoči ameriških študentov dobivajo iz dneva v dan pismo, ki se začenja z besedilom: «V imenu predsednika Združenih držav Vam čestitamo. S tem pis- mom vas kličemo pod orožje...» , Mnogi študenti s strahom čakajo na to pismo, kajti v zadnjih e-najstih mesecih so vojaška okrožja poslala že 319.887 tovrstnih pozivov, pred koncem letošnjega leta pa bo razposlanih še 150.000 takih pozivov. Ker vemo, da je v Južnem Vietnamu že okoli 270 tisoč vojakov, ker nadalje vemo, da je v ZDA in drugod po svetu še nad dva milijona in pol ameriških državljanov pod orožjem, kaj čudno izzveni ugotovitev, da so ameriški študenti nezadovoljni, kadar dobijo poziv za pod o-rožje. Toda nekateri konkretni primeri nam jasno povedo, zakaj ta odpor ameriških študentov. E-den izmed študentov, ki so dobili v zadnjih dneh ta poziv, je v intervjuju nekemu ameriškemu časopisu izjavil takole: tNič bi ne imel proti temu, če bi bile Združene države vpletene v neko normalno vojno, če bi me poklicali pod orožje zaradi zaostrene krize, ki bi izbruhnila v Berlinu. Toda Vietnam se Združenih držav rte tiče in je daleč od nas. Dejansko se mi zdi, da tam dol, v Vietnamu, niti ni povsem jasno, kdo nam je sovražnik. Kaže, da naši vojaki v Vietnamu niti ne vedo, ali so ljudje, ki so za njimi ali v imenu katerih menijo, da se borijo, dejansko z nami ali proti nam. V takšnem primeru je težko žrtvovati se, kajti možno je tudi izgubiti življenje za neko stvar, za katero nismo gotovi, ali je pravična». Charles Riberg, star 21 let, ki so ga s harwaidske univerze po- —--------—^--------- — Kakor smo videli, je bila le- „ tri odločilne sile v deželi I tošnja žetev te beneške priredi-art,m ----------- tvg bol- slaba Jn vendar je pri. šlo v Benetke zelo veliko filmov, saj so jih samo včeraj predvajali kar enajst: Francoz Jacgues Veninat je v svojem filmu «Notranji prostor» prikazal fantastični svet pesnika Henrgja Michauza, Jugoslovan Miloševič pa je v svojem filmu «Sodobniki» napravil kratek sprehod med vzhodnimi in zahodnimi kulturami, ki so vplivale na jugoslovansko umetnost. Kanadčan Julius Kohang je v svojem filmu «Ponedeljek, tržni dam prikazal dela kanadskega umetnika Johna Goulda, ki je ta svoja dela napravil med svojim bivanjem v Mehiki. Naslov filma izhaja iz te- Sew *n° — položaj. generalnega štta ar3a v partiji ali pa položaj j, v državni upravi. Pvyj,sleJ zbrani podatki še ne do-9oiQt 0 refi kaj več o vlogi in Iti j/11 ostalih visokih osebnosti, ?adev VpIetene v te dogodke. Kar • 8 samega Pengčena pa za Ho Poznavalce razmer dogodki, tdSo atRrih je prišlo v Pekingu, t| tprav nič več «uganka», hkra-k ne primer, ki bi vodil »klepom Pengčen šilili iiiiiiiiimin mi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiijimiiiiiiitiiittiiiiiiitiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiKHiiiiiaiii HOROSKOP )hi^N lod 21.3. do 20.4.) Vsaka Ne spuščajte se v tekmo z moč-J« nT ^Javnosti je dobra, vendar nejšimi. ker boste podlegli. Zelo »Ov^JovanJe dela nevarno. Po-1 prijetno razpoloženje, ki ^ _____ _________ r vam bo 8o ,s« boste pomirili z ljublje-1 duševno pomagalo. , Bjvebo ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) '«o jT^°d 21.4. do 20.5.) Ce ne bo 1 Kljub temu, da ste se močno po-poskusite z večjo odloč-1 trudili, vam delo ni prineslo zado- * 8tj() o’ HUSKUBlfcB z Verju uuiuc- lu uuni, vam ueiu m pimcmu /auu- sl tjz- Skušajte razumeti želje tu- ščenja. Preveč strogi ste do mlaj-t>Vrw ki vam niso blizu. ; ših ljudi. No „ KA (od 21.5. do 22.6.) Pre-iNstv-e pr®vidni in to se vam Z mHščuje Včasih se prepu-vKšjfPreveč bujni fantaziji. im '°d 28.6 do 22.7 » Neka ose-širši krog vam je na-(aVj odločnosti in vse bo Porazum v družini. Ni* , °d 23.7. do 22.8 ) Več po-Ni, t1 tudi težave, v katere ste 'Jb v P°do minile. Neka oseba S»?®Vlri!Eesno ob strani Bite MA (od 23.8 do 22.9 ) Sku-J* bi N' stično točko s tistimi, N*-tilIam mogli pomagati Razu-TJlwL v družini je nujno. uKIca tod 23.9. do 23.10.) STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Naložili vam bodo nove odgovornosti, ki vam bodo še bolj obremenili življenje. V družini ne bo vse gladko. KOZOROG (od 2112. do 20.1.) V sporu, ki je nastal v poslovnem 'življenju vašega okolja, nimate kaj ipočeti. Ljubosumni boste. VODNAR (od 21.1. do 10.2.) Preveč dela( r,l nalagate in to bi znalo škodovati vašemu zdravju. Držite se doma in svojcev. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Obeta se vam potovanje, vendar le poslovnega značaja. Otresite se mučnih vtisov. Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba ln koledar; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Romano ln njegovi solisti; 12.00 Lepo pisanje; 12.15 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Tamburar ški ansambli; 15.00 Glasbena oddaja za mladino; 16.00 Volan; 16.30 Kavarniški koncert; 17.30 Pianistka Nada Marošek in violončelist Janez Perne; 17.45 Glasbeni kaleidoskop; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Panorama jazza; 19.00 Pojeta Wil-ma Goich in Lado Leskovar; 19.15 Družinski obzornik; 19.30 Revija solistov; 20.00 športna tribuna; 20.35 Teden v Italiji; 20.45 Veseli trlo iz Doline; 21.00 Jurčič: »Krjavelj In Martinek Spak»; 21.35 Vabilo na ples; 22.30 Cima-rosa: Koncert v g-duru za dve SOBOTA, 18. JUNIJA 1966 ke; 10.05 Operna antologija; 10.30 Otvoritev beneškega bienala; 11.15 Ital. folklorna glasba; 13.30 Sobotne radijske kronike; 14.30 Popevke; 15.15 Likovne umetnosti; 15.30 Bachove kantate; 16.40 Orkester Ballotta; 17.25 Izžrebanje loterije; 17.30 Operna glasba; 18.00 Oddaja za bolnike; 18.40 Detektivske uganke; 20.25 A. Sac-chettoni: «L’imprevisto»; 21.25 Ital. melodije; 22.30 Ples. II. program 8.00 Jutranja glasba- 3.30 Mali koncert; 9.00 Poje Giorgio Gaber; 9.35 Pisan spored; 10.35 Nove Ital. pesmi; 11.05 Vesela glasba; 11.40 Skladbe za orkester; 12.20 Operna glasba; 12.45 Turistična oddaja; 14.00 Pevci; 15.15 Najnovejše plošče; 15.35 Orkestri; 16.00 Rapsodija; 17.05 Skladbe za orkester; 17.35 Izžrebanje loterije; 17.40 flavti in orkester; 22.50 V ritmu PloS4e za naj^lBjše; 18.35 Prire- in melodiji. Koper 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 8.15 Jutranja glasba; 10.30 Polke in valčki; 10.45 Pisan glasbeni spored; 11.00 Popevke; 11.15 Plošče; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Nove plošče; 12.00 in 13.00 Glasba po željah; 13.50 Slavni dueti in arije; 14.40 Za prijetna razpoloženje; 15.00 Popevke; 16.00 Zabavna glasba; 16.45 Pojeta R. Radojčič ln D. Peruzovič; 17.15 Izbrali ste; 18.00 Iz operetnega sveta; 18.45 Jazz; 19.00 Prenos RL; 20.00 Šport; 20.30 Prenos RL; 23.15 Plesna glasba. Nacionalni program 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Men-delssohnove skladbe; 9.45 Popev- 13.05 Z domačih koncertnih odrov; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Kvintet Avsenik in trio A. Etanka; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Ob 20-letnici dela Ondine Otte-Klasinc; 15.35 Naši poslušalci čestitajo; 16.20 Zabavni inter-mezzo; 16.30 Jug. pesmi in plesi; 17.00 Vsak dan za vas; 18.05 Gremo v kino; 18.35 Lahka glasba; 19.00 Aktualnosti; 19.15 Iz naših relejnih postaj; 19.50 S knjižnega trga; 20.05 Glasbene razglednice; 21.00 Koncert orkestralne glasbe; 21.15 «Pokaži, kaj znaš«; 22.45 Vedri zvoki; 23.10 Oddaja za naše izseljence; 24.05 Zaplešite z nami. Ital. televiiija 16.45 Neposredni prenos šport- nega dogodka; 17.30 Dnevnik; 17.45 Spored za najmlajše; 18.20 Teden dni v parlamentu; 18.55 ditve med tednom; 18.50 Vaši iz- Nogometna teta» ItaUja-Avstri- branci; 20.00 Lahka glasba in pes- -*a’ 20,t^ ,?nlvnlk ’ 2M° ‘!Stu tovltd m * ustreznih gormih o veh predalčkih označiti Ust) dve izvirni besedi Iz pesmi si sta bili zamenjam Izrezani ln na poštno dopisnico nalepljeni stavni ustki morajo prispeti na RAI - Casella Postale »00, Torino do 18 ure prvega četrtka po oddaji, na katero se nanašajo Med vsemi stavnimi Ustki, k) bodo vseboval) obe pravimi besedi lz Izvirnega besedila pesmi, bodo vsak teden izžrebani: en avta mobil (alfa romeo glulla Tl, ah tiat 1500 ah lancla fulvia 2 C) ln 10 nagrad, ki bodo obstajale vsaka v bonu po 150 000 lir ea nakup knjig ter v motoskuterju (lambreta 50 ali vespa 50) Med tekmovalnimi Ustiti Iti bodo vsebovali točno označbo le ene izmed dveh besed izvirnega besedila ki sta bili zamenjani, bo izžrebana fcoUčma prehrambenega blaga v trgovski vrednosti 700000 Ur (piščanci, nemastno svinjsko meso talca, oljčno olje itd. nacionalne proizvodnje) Zaloga bo tolikšna da bo dobitniku zadoščala za leto dni OdpoSUJatev dopisnice nitrati te pomeni popom o poznavanje m brezpogojni sprejem pravilnika Igre. k) ts bil oblavllen v štev 12 Radiocorrlere TV Aut. Mln Vreme včeraj: najvišja temperatura 31.6, najnržja 21.4, ob 19. uri 27.5; zračni tlak 1013.2 pada, vlaga 65 odst., veter 6 km severozahod-nik, nebo 2 desetini pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23.6 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 18. junija Bogdan Sonce vzide ob 5.15 in zatone od 20 57 Dolžina dneva 15 42. Lunj vzide ob 4.32 in zatone ob ii.«* Jutri, NEDELJA, 19. junija Julijana SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Skoraj soglasno odobrena resolucija o ustanovitvi Pristaniške ustanove Svetovalci so sinoči sprejeli tudi sklep o urbanizaciji stavbišč za gradnjo ljudskih stanovanj Tržaški občinski svet je sinoči skoraj soglasno odobril resolucijo, ki zahteva čimprejšnjo ustanovitev Pristaniške ustanove, ki so jo predložili svetovalci strank odbora in ki je bila izpopolnjena z nekaterimi dodatki komunističnih Svetovalcev. Hkrati pa je občinski §yet z veliko večino glasov zavrnil resolucijo oh Pristaniški ustanovi svetovalca Ferfoglie (UNE), ki so jo podprli liberalci in mi-sovci. Za prvo resolucijo sc v celoti glasovali svetovalci KD, PSI, PSDI in KP; liberalci in misovci so gla. sovali za vse dele resolucije, razen za odstavek, ki zahteva, naj bi bilo v območje Pristaniške ustanove vključeno tudi tržaško industrijsko pristanišče; svetovalec Fer-foglia se je vzdržal glasovanja, svetovalec Pincherle tPSIUP) pa je glasoval proti. Odobrena resolucija zahteva, naj parlament čimprej izglasuje zakon o ustanovitvi Pristaniške ustanove, spominja vlado in deželno upravo, da sta se obvezali finančno podpirati tržaško pristanišče, izraža željo naj zakon predvideva vključitev industrijskega pristanišča v območje Pristaniške ustanove ter naj bi se v perspektivi to območje raztegnilo tudi na področje Tržiča, zahteva, da se uslužbencem Javnih skladišč priznajo sedanje plačilne in pogodbene pravice v Okviru nove ustanove, poudarja, da mora imeti občinska uprava posebno težo v vodilnih organih Pristaniške ustanove ter pooblašča župana, naj tolmači te zahteve parlamentu in vladi. Pred glasovanjem so predstavniki posameznih skupin dali glasovalne izjave. Dr. Pincherle (PSIUP) je dejal, da ne more glasovati za resolucijo, ker se ne strinja s postavljenimi zahtevami, da Trst ne potrebuje resolucij in besednih i-ger, ampak odločno akcijo proti osrednji vladi in da župan in pred-stavniki vladnih strank niso najbolj poklicani, da uspešno izpeljejo to vprašanje. Komunistični svetovalec Cuffaro pa je obrazložil komunistične predloge in popravke, ki so jih stranke odbora sprejele in ki so bistveno spremenile pomen prvotne resolucije. Demokristjan Colautti pa je poudaril, da njihova resolucija vsebuje popravke, ki so jih predlagali komunisti, ter omenil velik pomen resolucije za rešitev tega važnega vprašanja. Svetovalec Pittoni (PSI) je izrazil, zadovoljstvo socialistov š predloženo resolucijo in dejal, da jo bodo podprli na vseh ravneh. Prav tako je izrazil zadovoljstvo nad vsebino resolucije socialdemokrat Lovero. Misovec Morelli in liberalec Trau-ner pa sta obžalovala, da ni prišlo do pogovorov med vsemi skupinami za sestavo enotne resolucije in poudarila, da bosta glasovala za resolucijo Ferfoglie ter za vse dele resolucije večine, razen za tisti del, ki predvideva vključitev industrijskega pristanišča v območje Pristaniške ustanove. Svetovalec Ferfoglia pa je izjavil, da bo glasoval proti večinski resoluciji. Prav tako je občinski svet sinoči skoraj soglasno, čeprav s precej ostrimi kritikami opozicije, sprejel sklep o urbanizaciji stavbišč v okviru zakona št. 167 za gradnjo ljudskih in ekonomičnih stanovanj v Eocolu - Melari, Mon-tebellu, pri Spodnji Magdaleni, v Rovtah, pri Sv. Soboti, v Ul Don Bosco, na Trgu odporniškega gibanja, v Ul. sv. Marka in Ul. Cu-tnano. Načrt občinske uprave predvideva, da bodo na omenjenih stavbiščih zgradili 12.105 stanovanjskih prostorov. Razprava o tem sklepu je bila Selo obširna. Svetovalec dr. Pincherle je najprej govoril o pomenu zakona št. 167, nakar je ugotovil, da je občinska uprava izbrala predvsem takšna področja, ki so v skrajnem predmestju in za katera bodo morali porabiti mnogo denarja za njihovo urbanizacijo Nato je kritiziral odbor, da noče izbirati zemljišč v mestu, ki jih prepušča gradbeni špekulaciji. Zato pomeni gradnja ljudskih stanovanj v skrajnem predmestju u-stvarjanje »rezervatov za delavce*, je poudaril Pincherle, ki jih bodo naselili v krajih, kjer ne bodo imeli možnosti nobenega družabnega življenja. Dr Pincherle je izjavil, da PSIUP ne more sprejeti tega predloga. Svetovalci desničarskih strank so izjavili, da bodo glasovali za sklep, čeprav so po svoje kritizirali predvsem zakon 167. Demokristjanski svetovalec inž. Colautti pa je dejal, da bodo oni z zadovoljstvom glasovali za sklep, ker je z njim omogočeno, da si občinska uprava zagotovi potrebna zemljišča za zidanje ljudskih stanovanj, ki jih v Trstu toliko primanjkuje. Inž. Cuffaro (KPI) pa je najprej poudaril, da Se je treba izogniti gradnji »satelitskih mest», ki predstavljajo razredno razlikovanje prebivalstva. Potem ko je kritiziral sedanji mestni regulacijski načrt, ki je po njego vem mnenju zgrešen, je dejal, da medtem ko se govori, da nihče ne namerava naseljevati delavcev zunaj mesta, je občina poiskala večino omenjenih stavbišč prav v skrajnem predmestju. Potem ko je poudaril, da so bila stavbišča v Ul. Don Bosco in druga, ki so bolj zraven središča mesta, vključena v načrt na njihov predlog, je izjavil, da bodo glasovali za sklep, ker je potrebno, da si občinska uprava zagotovi čimveč stavbišč za gradnjo ljudskih stanovanj. Odbornik za urbanistiko inž. Spaccini je pred glasovanjem pojasnil, da se sklep nanaša na stav-tišča, ki so bila svoj čas že določena s soglasnim sklepom občinskega sveta. Zavrnil je kritike, da občina hoče potisniti delavce v predmestje in je dejal, da je namen občinskih upraviteljev dati prebivalcem z novimi stanovanji tudi obsežna zelena področja. V začetku seje je župan poročal o zasedanju o cestah, ki se je začelo včeraj v Vidmu in spo- ročil, da se bo minister za zunanjo trgovino Tolloy gotovo udeležil otvoritve velesejma. Odbornik za osebje dr. Gasparo pa je povedal, da je minister za notranje zadeve zagotovil občinsk; upravi, da pripravljajo zakon za izplačilo odpravnine uslužbencem krajevnih ustanov. Ker so zato seveda zainteresirani tudi tržaški občinski uslužbenci, se je odbornik sestal s sindikalnimi predstavniki ter jim povedal, da bo občinski odbor kmalu predložil svetu v odobritev sklep o izplačevanju odpravnine uslužbencem s sredstvi iz občinskega proračuna, dokler ne bo sprejet zadevni zakon. Od nedelje, 19. t.m. dalje Sezonski tramvaji št. 8 za kopalce Ravnateljstvo avtofiiotramvaj-ske službe podjetja Acegat sporoča, da bodo v nedeljo, 19. junija vzpostavili sezonsko tramvajsko zvezo s kopališči na Obrežju Tra-iana. To zvezo bodo vzpostavili izključno s tramvaji proge «8». Da se omogoči tudi potnikom, ki se vozijo na tramvajih proge «9», posluževanje te zveze, bodo ti lahko izstopili iz tramvaja proge »9» pri bencinski črpalki »Total* na Obrežju Grumula in vstopili na tramvaj proge «8» z vozovnico, ki so jo kupili v tramvaju proge «9». Ob povratku se bodo lahko ti potniki z isto vozovnico peljali v tramvaju proge «8» od kopališč do postaje na Čampo Marzio, da bodo lahko tam vstopili v vozila ostalih prog, ki vozijo tam mimo. Iste ugodnosti veljajo za potnike na avtobusni progi «15». Javna d«la Pri oddelku za javna dela generalnega komisariata so bila 16. t. m. na zasebni dražbi oddana dela za prekritje s posebno nepremočljivo plastjo sedanje strehe skladišča št. 10 v starem pristanišču. Na osnovi izklicne cene 1.870.890 lir si je dela s popustom za 8,33 odst. in torej za ceno 18.215.645 lir zagotovilo podjetje S.p.A. Friulana Bitumi iz Vidma. Sestanek sindikata slovenske šole NEZASUŠAN POZIV TRŽAŠKEGA PRIZIVNEGA S0DISCA Po 43 letih terjatev za plačilo sodnih stroškov fašističnega procesa Sinoči se je sestal odbor Sindikata slovenske šole ter med drugim razpravljal zlasti o perečem vprašanju učnih knjig za osnovne šole in še posebej O BERILU PRVEGA RAZREDA osnovne šole. Zato se sindikat, zaskrbljen zaradi vznemirjajočih glasov, obrača na kulturne ustanove ter na politične I „ ■ „ ........................ , , __ ... „ . , .. stranke in na vso slovensko javnost, | Viktor Sabadin in Jože Krmac iz Marezig naj bi plačala vsak po 23.222 lir za sodne stroske da po svojih močeh stori kar more, | proce$a protj udeležencem 2nanega upora proti fašističnim tolpam v Marezigah 1.1923 da bi zlasti otroci, ki bodo prvič prišli na našo šolo, odprli z veseljem prvo stran slovenskega berila. Natečaj za sestavo berila 1. razr. slov. osnovnih šol šolsko skrbništvo v Trstu sporoča, da je vsedržavna ustanova za ljudske In šolske knjižnice (Ente Na-zionale per le Biblioteche Popolari e Scolastlche) razpisala natečaj za sestavo berila za I. razred slovenskih osnovnih šol na Tržaškem in Goriškem. Z veseljem objavljamo to vest. želimo, da bi se natečaja udeležilo lepo število šolnikov In da bi berilo čimprej izšlo. Pri tem pa moramo žal pripomniti, da je na slovenskih osnovnih in srednjih šolah sploh veliko pomanjkanje učbenikov za razne razrede in predmete. Zato pričakujemo, da bodo v kratkem razpisani tudi drugi natečaji, ali da bo j fašistična borca, kakor koli urejeno, tako da ne bodo Čudno, da so se na sodišču šele bili slovenski učenci in dijaki brez zdaj spomnili na to terjatev, še knijg. | bolj čudno pa je, da niso v 21 Objavljamo del opomina, ki ga je prejšnji mesec dobil 65-letni Viktor Sabadin iz Marezig (v Jugoslaviji) štev. 10 od tržaškega sodišča, za plačilo sodnih stroškov zaradi obsodbe z dne 28.2.1923. Enak poziv je dobi! tudi Jože Krmac, tudi iz Marezig šte. 22. Skupni stroški (sodni, pristojbine in obresti) znašajo 23.222 lir. Ko smo videli opomin, katerega fotokopijo hranimo za arhiv, skoraj nismo mogli verjeti svojim očem, čeprav poznamo čudna pota birokracije. V tem primeru namreč ne gre samo za birokracijo, ki nekaj terja po 43 letih. Viktor Sabadin, Jože Krmac, Anton Dili-ca, Ivan Krmac, Jože Babič, Nazarij Babič in Anton Umer so bili leta 1923 obsojeni zaradi znanega upora proti fašističnim tolpam. Zdaj sta živa še Viktor Sabadin in Jože Krmac, ki sta po 43 letih presenečena dobila opomin za plačilo sodnih stroškov, kakor da bi bila dva kriminalca, ne pa anti- I iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiii,mini,m,m,mn,,m,um 30. T. M. ZAČETEK SLOVENSKE VELIKE MATURE Komisije za zrelostne izpite na slovenskih višjih srednjih šolah Predsedniki komisij so: za trgovsko akademijo prof. Attilio Budrovich, za učiteljišče prof. Božo Radovič, za znanstveni in klasični licej prof. Arturo Cronia Kakor smo že poročali, se bodo | TRGOVSKA AKADEMIJA s pismeno nalogo iz italijanščine Predsednik: prof. Attilio Budro-začeli 30. junija na slovenskih viš-' vich, člani pa: prof. Stanislav Bra-jih srednjih šolah v Trstu zrelost- | nna (slovenščina in zgodovina), ni izpiti v poletnem roku; na ita-1 prof Rafko Premrl (nemščina), lijanskih šolah pa 1. julija, ko bo-1 prof. Boris Massera (ekonomija in do na slovenskih šolah imeli pU- j pravne vede), prof. Marija Keber meno naloga iz slovenščine. Na j (knjigovodstvo, računovodstvo itd.) slovenskih šolah se začnejo zre- prof. Vladimir Desco (ital.) ter lostni izpiti en dan prej, ker imajo pač slovenski dijaki eno pismeno nalogo več kot italijanski NA OSNOVI PREDLOGOV TEHNIČNE KOMISIJE ZA PROMET Poskusni ukrepi zu pospešen/e prometu vozil po Korzu Ituiiu Izvajati naj bi jih začeli s I. julijem, nato pa bodo rezultate proučili in sprejeli dokončne ukrepe Za zrelostne izpite na učiteljišču, trgovski akademiji, znanstvenem in klasičnem liceju v Trstu je letos prijavljenih skupno TIT kandidatov s Tržaškega ‘n z Go-fprof. riškega. V Trstu namreč delalo veliko matura^tudi dijaki slovenskega ušHteljifcain klasičnega"rii-ceja iz Gorice. Na učiteljišču bo polagalo zrelostne izpite skupno 24 dijakov (16 s Tržaškega in 8 z Goriškega), na trgovski akademiji 40, na znanstvenem liceju 35, na klasičnem liceju pa 18 (11 z Goriškega in 7 s Tržaškega). Ministrstvo za občo vzgojo je imenovalo predsednika in člane komisij za zrelostne izjpite na slovenskih višjih srednjih šolah, ki so tako sestavljene: in zgodovina), prof. Elza Antonaz __ m Vpisovanje v tečaj za popravne izpit« Slovenski dijaški dom Ima tudi letos namen olajšati pripravne izpite vsem dijakom-slovenskih srednjih šol, ki morajo dopolniti snov iz posameznih predmetov, če hočejo prestopiti v naslednji razred, se vpisati v višje srednje šole ali uspešno končati zrelostne Izpite. Zato pripravlja tečaj za popravne izpite, ki bo trajal od 1. do 31. avgusta t.l. in v katerem bodo poučevali izkušeni profesorji in dajali posebne ure izkušeni inštruktorji. Vpisovanje v tečaj se bo začelo takoj po objavi letnih uspehov in se bo zaključilo za tiste, ki morajo popraviti rede v razredih, 30. junija t.l., za tiste pa, ki bodo morali popraviti rede pri zrelostnih izpitih, tri dni po objavi zrelostnih uspehov. Tečaj se bo odprl, če bo število prijavljencev zadostno. Vsa ostala navodila dobite vsak dan od 10. do 12. ure in od 18. do 19. ure pri ravnateljstvu zavoda. Ravnateljstvo Na osnovi predlogov, ki jih je dal na zadnji seji tehnične komisije za promet inž. Morteani glede pospešitve prometa tramvajskih, avtobusnih in filobusnih vozil v mestnem središču ob najbolj prometnih urah, je občinska komisija za promet sklenila, da do poskusno začela izvajati omenjene predloge za Korzo Italia. Določili bodo tri ča-, , , sovna obdobja z najgostejšim pro- strokovnjak Benjamin Cunja. metom v dnevu, in sicer od 7. do 9. UČITELJIŠČE I ure, od 12. do 14 ure in od 18. do Predsednik: prof. Božo Radovič; \ 20. ure. Hkrati bodo ob teh urah člani: prof. Boris Tormnasi Jit al. ukinili časovno parkiranje vozil na * Korzu; v ostalih dnevnih urah bo Anton Kacin (slovenščina). ZNANSTVENI IN KLASIČNI LICEJ Predsednik: prof. Arturo Cro- nia; člani: prof. Kazimir Faganel-li (ital.), prof. Oto Berce (zgodovina in filozofija), prof. Branko Pegan (prirodoslovne vede),pro/. So-fizi- ka), prof. Bogomil Rener (latinščina in grščina) Janko Jež (slovenščina), prof. n ja Tominec (matematika in i DANES NA VELESEJMU omenjeno ulico pa bo še naprej dovoljeno za vozila, ki prihajajo od Trga Goldoni. Na ta način bodo odpravili zaviranje prometa v tem ozkem grlu Korza ter pospešili promet po Ul. Imbriani. Komisija je sprejela te poskusne ukrepe, da o-lajša promet težkih vozil mestnega prevoznega podjetja in da hkrati pospeši celoten promet po tej osrednji mestni ulici. Kasneje bodo proučili rezultate teh poskusov in sprejeli nadaljnje dokončne ukrepe. ni ukrep. Komisija je nadalje sklenila, da se fiiobusna postaja pred «Banco rli Napoli« na Korzu premesti za kakih 50 metrov naprej, in sicer na mesto, kjer je sedaj tramvajska postaja. Poleg tega je komisija sklenila zabraniti zavijanje vozil, ki vozijo v smeri proti Trgu Goldoni na levo v Ulico Imbriani. Zavijanje v Občni zbor Odbora za pomoč razlaščencem Odbor za pomoč razlaščencem 1 s sedežem v Ulici Machiavelli 22/11 sklicuje za danes, 18. junija 1966 občni zbor, ki bo v srenjski dvorani v Dolini. Prvo sklicanje je ob 20.30, drugo ob 21. uri. Dnevni red: 1. Poročilo predsedstva. 2. Diskusija in sprejem razrešnice. 3. Dopolnitev pravil. 4. Izvolitev novega vodstva. 5. Razno. Predsednik ■ CANCEU.ERIA srcu § CORTE 0'APPELLC TBIEBTg prošenj, pozivamo dvolastnike, ki nameravajo sekati drva, naj se nujno javijo v uradih tajništev. m 1 ' (\rmpiot:v 11876 N. ^o >!«'•'> je treba res priznati, da so neutrudni. Pred delom jih ne oplaši niti misel, da so pravzaprav nastopile počitnice, in niti ne vročina. Tako so za včerajšnji večer pripravili večer o Steinbe-cku. Besedilo, ki ga je o tem a-meriškem pisatelju, Nobelovem nagrajencu, napisala Rapa Suklja, sta brala Mara Rogeljeva in Ivan Verč, nekaj igranih vložkov pa so pokazali Sergej Verč/ Jurij Kufersin in Silva Pernarčič. Vsi so se zelo potrudili za čim lepši uspeh. O igri bi se lahko reklo, da so bilt mnogo bolj sprejemljivi prizori, ko so igralci govorili povsem naravno kakor pa na pr. tisti iz Polentarske police. S. Verč je imel še posebej delo z režijo, Kufersin pa z glasbeno opremo. Končno pa zasluži pohvalo tudi občinstvo, ki je prireditev obiskalo v kar velikem številu. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU sporoča vsem otrokom, ki sodelujejo pri predstavi «Janko in Metka*, da se zaradi tehničnih ovir snemanje na ljubljanski televiziji, ki je bilo določeno za nedeljo 19. t.m., prenese na jesen. Šolske vesti Detomorilka, o kateri smo poro- Smrtne posledice padca Na ortopedskem oddelku je včeraj zjutraj podlegla poškodbam 74-letna gospodinja Romilda Brai-da vd. Cortivo iz Ul Kandler 6, ki je 6. tm. postala žrtev nerodnega padca v svojem stanovanju. Tedaj si je verjetno zlomila desno stegnenico. Braidovo so tistega dne s prognozo okrevanja v treh mesecih sprejeli na zdravljenje na ortopedski oddelek. Zal so bile vse zdravniške nege zaman in vče-_________________________raj je nesrečnica izdihnila. .....................................IIIIIIIMIilllllllllllllllllllt.II.Illlllllll PRED TRŽAŠKIM SODIŠČEM ZA STEČAJE Glasovanje upnikov ORION o načinu poravnave dolgov Če bodo upniki odobrili predloge sodnega upravitelja odv. Votli ja, bo podjetje rešeno, sicer pa ga bodo morali ponovno zapreti Pred sodiščem za stečaje se je včeraj začelo glasovanje upnikov podjetja ORION, ki jih je okrog 500 in katerim je podjetje dolžno 1-5 milijarde lir. Da bi ne zaprli tovarne, se je po dolgih mesecih razprav ustanovila nova družba, ki sedaj dobro upravlja podjetje in je sprejela v službo okrog 100 delavcev, ki so bili svoj čas odpuščeni. Upniki morajo z glasovanjem sprejeti ali zavrniti; predloge o poravnavi dolgov, ki jih je sestavil sodni upravitelj odv. Volli. V primeru, da bi večina upnikov te predloge zavrnila, bi morali tovarno ORION zapreti, z vsemi resnimi posledicami za uslužbence in za mestno gospodarstvo Na včerajšnjih volitvah je glasovalo okrog 100 upnikov. Vsi so sprejeli poročilo in pogoje sodnega upravitelja. Volitve se bodo nadaljevale prihodnji petek. Na osnovi včerajšnjega izida je skoraj gotovo, da bodo upniki privolili na poravnavo dolgov na način, kot ga predlaga sodni upra- Tiskovna konferenca predsednika Slocovicha Danes dopoldne ob 11. uri bo v prostorih velesejma predsednik velesejma odv. Piero Slocovich i-mel tiskovno konferenco, na kateri bo novinarjem orisal glavne značilnosti letošnje prireditve, ki bo slovesno otvorjena v torek ob 10.30. Otvoritvi bo v imenu vlade verjetno prisostvoval minister za zunanjo trgovino Tržačan Giusto Tolloy. Na razstavišču medtem že s pospešenim tempom urejujejo pavi- Sv,Sf“ SffigSf.Safci«*-#»•«•*> J dva zločina. Predvčerajšnjim je 28- letna delavka Elena Bandi iz Milj, Ul. Bembo 22, ki je pred nekaj dnevi svoje komaj rojeno dete odvrgla v neko grapo blizu pokopališča, priznala, da je lanskega maja rodila otroka in se ga znebila na isti način. Spravila ga je v najlonsko vrečko in zavitek odvrgla v isto grapo, kjer Je pred dnevi odvrgla svojega drugega otroka. Zdi se skoraj neverjetno, da se more kaj takega zgoditi in vendarle je res. Bandljeva je že vdrugič ugonobila dete, sad svojega telesa in tako kruto in brezvestno poteptala vsa najbolj vzvišena materinska čustva, kar ne bi storile niti živali. Fizično močna, je Bandljeva obakrat donosila otroka, ne da bi to njeni bližnji sploh opazili. Nosečnost je prikrivala s tem, da je nosila steznik, ko pa je prišla ura, je ponoči, sama v hiši rodila In se potem z zvitkom napotila proti skriti grapi nad mejnim zidom ladjedelnice Felszegy. Karabinjerji, ki so že nekaj dni zasliševali brezsrčno mater, so se po njeni predvčerajšnji grozni izpovedi, ponovno podali v njim že znano grapo, polno umazanije in smeti ter začeli brskati po kupih odpadkov. In našli so, kar so Iskali. Kupček drobnih poapnenih kosti, poslednji ostanki telesca, neizpodbiten dokaz Bandijinega prvega zločina. Omenili smo že, da je bilo trupelce drugega otroka že v razpadajočem stanju. V mrtvašnici glavne bolnišnice so sodni izvedenci o-pravili obdukcijo, toda stanje trupelca je bilo tako, da ni bilo mogoče ugotoviti, ali je dete po porodu živelo, ali pa se je rodilo mrtvo. Niti ni bilo mogoče ugotoviti kakšnega spola je bilo. Sodni zdravnik je vzel nekatere dele telesca za nadaljnje prelskuse v laboratoriju. Prav zaradi težav pri ugotavljanju teh elementov, karabinjerji še niso izpolnili obtožnice proti Bandljevi. Predvčerajšnjim je žensko zaslišal namestnik državnega prokuratorja dr. Brenči, toda doslej ni bilo mogoče izvedeti kaj več o poteku zaslišanja, kot ni bilo mogoče Izvedeti kaj so izjavile številne osebe, ki so jih te dni zaslišali karabinjerji s postaje v Miljah. Preiskava je še vedno v polnem teku, Nečloveška mati iz Milj je priznala da je odvrgla v smeti že drugega otroka Karabinjerji so po skrbnem iskanju na istem kraju, kjer so odkrili razpadajoče trupelce, našli tudi drobne kosti lani odvrženega otroka vitelj, s čimer bi bilo podjetje rešeno. Opozorilo operaterjem v okviru Alpe-Adria Oddelek za zunanjo trgovino generalnega komisariata opozarja vse operaterje, ki imajo pooblastila za posebne operacije v okviru sejmov Alpe-Adria 1964 in 1965, da 30. t.m. zapadejo vsa podaljšanja na ta pooblastila. Morebitne prošnje za nadaljnja podaljšanja, morajo biti napisana na kolkovanem papirju in opremljena s podatki o dosedanjem valutnem in carinskem izko-riščenju uvozov in izvozov. Prav tako poziva lastnike pooblastil, ki so bila izdana v okviru izmenjav za Alpe-Adria 1963 in ki niso valutno in carinsko izenačene, naj sporočijo razloge, zaradi katerih ni prišlo do izvoza ustrezajočega blaga ali pa do izplačila nasprotne strani za že izvoženo blago. še posebno po najdbi ostankov prvega trupelca, ženska sedaj na vztrajna vprašanja preiskovalnih organov odgovarja, da se ne spominja, če sta se otroka rodila živa. Njena glavna skrb je bila, da se je otrok znebila ln tako upala, da bodo njeni zločini ostali prikriti, vendar se je bridko motila ln njeni grozni dejanji sta prišli na dan in sta danes predmet zgražanja vsakega normalnega človeka. Karabinjerji nimajo lahkega dela. Samo v primeru, da bi se otroka rodila mrtva, ali v primeru, da bi ju umorila zaradi častnih razlogov, bi Bandljevo prijavili sodišču pod obtožbo detomorov. Toda v teh okoliščinah bodo brezsrčno mater zelo verjetno obtožili dvojnega umora In prikritja trupel, oboje seveda z obteževalnimi okoliščinami. Bandljevo so že pospremili v koronejske zapore. Upravni pokrajinski odbor 433 milijonov lir za mestno kanalizacijo Pokrajinski upravni odbor je o-dobril vrsto sklepov krajevnih u-stanov in med njimi sklep tržaške občine o kanalizacijskih delih na področju med ulicami Fabio Seve-ro, Marconi, Battisti in Carducci ter za gradnjo glavnega zbiralca zgornje cone od Ul. Udine do Ul. Polonio za izdatek 433.082.500 lir, ki bo financiran s posojilom; proračuna za leto 1966 devinsko - na-brežinske in zgoniške občine; prispevek 1 milijon lir za leto 1966 ustanovi «Ente Rinascita Agrico-la»; okrepitev razsvetljave na Nabrežju N. Sauro in pred vhodom v bolnišnico in še druge. Pri ritenski vožnji je podrl žensko Blizu stavbe št. I Istrske ulice se je sinoči pripetila prometna nesreča, katere žrtev je postala 72-letna Ortensia Mohora vd. Sacher iz Ul. Bernini 12. Zenska je na zebrastem prehodu prečkala cesto, ko je nenadoma 51-letni Francesco Muzina iz Drev. D’An-nunzio 29-1 z avtom fiat 1100 TS 27002 zavozil ritenski, da bi zapeljal s parkirnega prostora in pri tem podrl Mohorovo. Hitro je ženski priskočil na pomoč, ji po magal v avto in jo odpeljal v bolnišnico. Mohorovo so sprejeli na nevrokirurški oddelek, kjer se bo morala zdraviti od 8 do 10 dni zaradi ran in udarcev po zatilju, glavi in levi podlakti. Nesreča dijaka V Ul. Sončim pred gostilno «A1-la bella Trieste* se je sinoči pripetila prometna nesreča. Neki avtomobilist je s parkirnega prostora zavozil fiat 600 TS 23936 in pri tem dregnil 18-letnega dijaka E-gidia Muzino iz Ul. Vigneti 60. Avtomobilist je mislil, da se ni pripetilo nič hudega in se je odpeljal. Nekaj časa potem so Muzino z zasebnim avtom prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeti na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja od 10 do 30 dni zaradi udarcev po levem kolenu z verjetnim zlomom pogačice. Odklonila je pomoč Neki avtomobilist je včeraj popoldne v Miramarskem drevoredu blizu stavbe št. 125 podrl l6-letno dijakinjo Carmen Pu/.zer iz Ul. I Svevo 30, ki je prečkala cesto. Avtomobilist je ponesrečenki priskočil na pomoč, toda Puzzerjeva je odklonila ponudbo avtomobilista, da bi jo zapeljal v bolnišnico. Nekaj ur pozneje pa se je dijakinja zglasila v bolnišnici in zaprosila za zdravniško pomoč. Razkužili in obvezali so ji rane po levi podlakti in spodnjih udih ter jo nato odslovili s prognozo okrevanja v 6 dneh. Neprevidno jo prečkala cesto Na nevrokirurški oddelek bolnišnice so včeraj popoldne sprejeli 54-l^tno gospodinjo Ausilio Battistvni por. Zottich iz Istrske ulice 166 zaradi udarcev po čelu, glavi, levi roki in kolenih. Batti-stinijeva, ki se bo morala zdraviti od 8 do 10 dni, je malo prej postala žrtev prometne nesreče. Ko je na zebrastem prehodu blizu Trga Perugino prečkala Drev. D’Annunzio, jo je z avtom fiat 500 TS 82317 podrl 23-letni špediter Elio Accerboni iz Ul. dei Mirti 8, ki je vozil proti Senenemu trgu. Accerboni je ponesrečenki priskočil na pomoč in jo s svojim avtom odpeljal v bolnišnico. Osnovna šola v Boljuncu bo Imela zaključno šolsko prireditev v ponedeljek 27. tm. po šolski maši ob 10.30. Osnovna šola pri Domju bo imela zaključno šolsko prireditev v šolskem poslopju v torek 28. tm. po šolski maši ob 10.30. Vabljeni starši ln prijatelji mladt-ne. Srednja šola pri Sv. Jakobu bo priredila razstavo risb In izdelkov jutri, 19. junija tl. Otvoritev razstave ob 10. uri v risalnici. Osnovna šola na Repentabru bo 1- mela v šolskih prostorih zaključno prireditev jutri, 19. junija ob 17. uri. Prav tako bo razstava risb in ročnih del. Odprta bo od 9. do 12. ure in od 15. do 20. ure. Ravnateljstvo šole pri Sv. Ivanu sporoča, da bodo razstave šolskih izdelkov ob zaključku šolskega leta v sledečih dneh; Osnovna šola pri Sv. Ivanu: 19. in 20 junija od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. Osnovna šola Barkovlje: 19. ln 20. lunija od 10 do 13. In od 16. do 19. ure. Sola na Katlnarl: 26. In 27. Junija z istim urnikom. Rojanska šola: 28. junija od 8.30 do 13. ure. Ljudska prosveta Prosvetno društvo Igo Gruden v Nabrežini priredi danes 18. junija ob 20,30 ln Jutri 19. junija ob 18. uri interni nastop gojencev šole Glasbene Matice. Sodelujejo solisti in otroški pevski zbor »Kraški slavček« iz Devina Nabrežine. Vljudno vabljeni. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 17. Junija 1966 se Je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 5 oseb. UMRLI SO: 67-letnl Giuseppe Del-caro, 91-letni Erminio Ongaro, 88-letna Ermenegulda Tosollnt vd. Fer-mo, 82-letna Maria Ursich por. Polil, 80-letni Biagio Utel. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Ali'Angelo d’oro. Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Marchio Ul. Ginnastica 44; Miam, Drevored Miramare 117 (Barkovlje) NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19 36 do 1.30) Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Bu-sollnl. Ul. Revoltella 41; 1NAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Manzoni, Ul. Settefontane 2 LADJE V PRISTANIŠČU L. Lauro, Pegaso, G. Ferraris, Tritone, Polluce, Salpa II, Selene, Adi-ge, Otis, Megara Iblea, Barracuda 1, Amerlcano (It.), S. Cloud (Liban.), Old Oak, Elvira, Astor, 1, Trader (Pa.). H. Lage (Bras.), Pohorje, Bio-grad, Uijanik, Bohinj (Jug.), Vent-klmolos (Gr.), Desmin (Bu.), Parani -nemščini «Der Kaisertraum jjj. ramare« nn ob 22.45 v itanJ „ ni «Massimiliano e Carlotta«. ... torkih tedenski odmor. Izredne __ nje avtobusa «M» od barkov J ske postaje. • • • Nazlonale 16.00 «11 delitto dl £ Sandowan» Bleonora Rossi Excelsior 16.00 «11 sorpasso« Gassmann. Prepovedano m pod 14. letom. ^ Fenice 16.00 »Sette monacl a Technicolor. Raimondo Vianei . Eden 16,00 «Agente Zetto N. » Ja. sione disperata« Technicolor. mes Scott, Susan Baker. e Grattacielo 16.00 »Marines sani« gloria« Technicolor. Jim M, ftnl. Alabarda 16.30 «Madame X« ‘ th, color. Lana Turr r, John * u. Filodrammatlco 16,30 «Operazm ragano agente segreto Jerry ton« George Nader. .aan® Aurora 16.30 «Onibaba» Prepove« mladim pod 18. letom. ,^a Crlstallo 16.30 «Amorl dl una t* estate« Technicolor. Hardy le. Prepovedano mladini pod tom. nero* Garibaldi 16.30 «Lo sperone • ,a Technicolor. Rory Colhum, “ Darnell. fraI1. Capitol 16.30 «Matrimonio alla ' cese« Jean Gabin, Michele Me Robert Hossein, Lilli Palmer. Impero 16.30 «Boing DOing«. . , Vittorio Veneto 17.00 «Africa aaa Technicolor. Prepovedano mia pod 14. letom. a0. Moderno 16.30 «Operazione terzo mo« Pierre Brice. Technicolor^ Astra 16.00 «11 ponte sul fiume Ideale 16.00 «Una pištola pel Technicolor. Luclano Gemma. Abbazia 16.30 «Per chi suona la " r, pana« Technicolor. Gary coop Ingrid Bergman. Astoria 16.30 «Non son degno ® Glanni Morandi. LETNI KINO jo Sateinte 21.15 - blagajna ob * • • II cantante del Luna Park« 1 a nicolor, Elvis Presley, Baro Stanwyck. „3o Paradiso 21.15 — blagajna ob *■ «Scusa, me lo presti tuo mar Technicolor. Jack Lemmon. n Schneider. ... u Arena Diana (Ul. Revoltella) ' ■ blagajna ob 20.30 «A007 dalla sia čon amore« Sean Connery. Kivaf* rtingo* Slovenski priredi v nedeljo, 19. t. m- IZLET V TUPELCE Odhod iz Trsta ob 14„„^,r0.' Cena vožnji 800 lir — "Plsv vanje pri agenciji «Aurora» Ul Clcerone 4, tel 29-243 Izlet Je združen z e* tempj**’ natečajem za slikarje ln P® nike ___^ SPDT priredi Jutri izlet na *a vanke z izhodiščno točko na ki lju. Izletniki se bodo lahko Pov .. na 2064 m visoko Begunjščlco žičnico na Zelenico. Odhod ob 5.15 z začetka u‘-Severo. Prosvetno društvo Prosek-K°n'°( priredi v nedeljo 26 junija <*' Ribnico, Kočev*s ln Kočevski Vpisovanje na sedežu društva. Prosvetno društvo Andrej c° Opčin priredi v nedeljo 26. t,n'1e dnevni Izlet v Pulj, Vpisovanj pekarni Drašček , S.d. Breg priredi ob priliki rP , skega praznika, 3. 7. 1966 Izlet lenje. Vpisnina 2000 lir. s " or 2800 lir. Vpisovanje pri vaških v stav-nlklh društva do 25 tm. TRŽAŠKA KNJIGARN* •Id Trat-Ul. a*. KraMel**1* 1 i-K-loii 81-792 Novo: Mladinska knjiga: GEIGER: ijf Ledeniški pilot l450 ‘ PRIMORSKI DNEVNIK 18. junija 1966 Goriško-foeneškl dnevnik [Z TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Zaradi prevelike hitrosti podri in smrtno poškodoval pismonošo Avtomobilistu je prizivno sodišče v bistvu potrdilo prvostopno obsodbo - Potrjena obsodba beograjskega šoferja tovornjaka Pred tržaškim prizivnim sodiščem 'Predsednik Franz, tožilec Mayer, **Pisnikar Parigi) se je moral ponovno zagovarjati 26-letni Giangia-c°hK) Lorenzi iz Dalmine pri Berlinu, ki je bil obtožen, da je 25. PjUja 1964 popoldne nenamerno S® 57-letnega pismonošo Luigija '“tona na državni cesti št. 14 v ““Hni nekega križišča pri Latisani. Pozneje so ugotovili, da se je J®rtna nesreča pripetila zaradi Wevelike hitrosti, s katero se je P®Jal Lorenzi, ki je upravljal av-jjj znamke «alfa romeo giulia«. l«monoša se je tedaj peljal po “plenjeni državni cesti s kolesom. je prišel do nekega križišča, “ pravilno nakazal spremembo *®eri, ko je zavil na levo, da bi J* zapeljal na občinsko cesto. V Ustem trenutku je za njim naglo Privozil Lorenzi. Avtomobilist je ®«ušal sicer zavreti avto, toda po-se mu ni posrečil. Policisti so Pozneje ugotovili na asfaltu kakih hi dolgo sled zaviranja. Iz te JP, sklepali, da se je Lorenci pe-Jj* s hitrostjo okoli 70 km. na |.ro, kar je na vsak način predstavilo hud prometni prekršek, ker j* dovoljena hitrost na tamkajš-nJ*m odseku ceste znatno nižja. Nesrečni Paron je že naslednji “Mi umrl v bolnišnici zaradi hu-Poškodb, ki jih je utrpel, ko je avto podrl na tla. Lorenzija ?° preiskovalne oblasti prijavile **Mnskemu sodišču v Vidmu, ki TUtw na ga je spoznalo za krivega ter ga obsodilo na 8 mesecev zapora in 20.000 lir denarne kazni. Poleg tega so mu odvzeli vozniško dovoljenje za 9 mesecev. Prizivni sodniki so v bistvu potr. dili prvotno razsodbo. Amnestirali so le denarno kazen. Pred istimi sodniki se je moral zagovarjati tudi 30-letni beograjski šofer Mihajlo Matijevič, katerega so obtožili, da je nenamerno ubil 52-letnega Alfreda Colussija iz Rima. Prometna nesreča, ki je Matijevi, ča, šoferja beograjskega podjetja ((Avtomobilsko produzeče« pripeljala najprej pred kazensko in potem pred prizivne sodnike, je bila zelo zapletena. Pripetila pa se je na državni cesti št. 14 v bližini Fiumi-celia. Obtožnica je trdila, da je Matijevič pri prehitevanju nekega vojaškega tovornjaka zapeljal svoj tovornjak s prikolico prehitro na desno stran ceste ter s tem povro-čil, da je vojaški tovornjak trčil v njegovo prikolico. Vojaški tovornjak je nato odbilo na desno stran ceste, kjer je od zadaj zadel v neki drug tovornjak, ki je bil parkiran ob strani. Ta je potem zmečkal Colussija, ki je sedel za mizo zunaj nekega bara. Nesrečnik je bil pri priči mrtev, ker mu je vozilo stisnilo prsni koš ter ga hudo poškodovalo po lobanji. Matijevič jo trdil, da je pravilno prehiteval z brzino okoli 40 km Mfflnuk-i OLAJŠAVE V POŠTNI SLUŽBI na uro, medtem ko je vojaški tovornjak imel hitrost okoli 35 km. Po Matijevičevem mnennju je nesrečo zagrešil vojaški šofer, ker je najprej zavrl svoje vozilo in j potem trčil v njegovo prikolico. Kazenski sodniki v Vidmu niso upoštevali tega zagovora ter so ob. sodili Matijeviča na 1 leto zapora. Poleg tega bi moral Matijevič plačati Colussijevi vdovi 2 milijona lir predujma, a o odškodnini bi razpravljali na civilnem sodišču. Matijeviču so tudi odvzeli šofersko dovoljenje za 3 leta. Prizivni sodniki so v bistvu potrdili prejšnjo razsodbo. Znižali so mu le odvzem šoferske izkaznice na 1 leto. V ponedeljek se začne menjava pošte med Gorico in področjem Nove Gorice Vsak dan bodo pri Bdeči hiši izročili pošto za Brda, Gornje Posočje, Vipavsko dolino ter obratno za Italijo Hitreje in pogosteje razpisovati natečaje za šolske knjige Predvaja danes, 18. t.m. ob 18.00 uri Cinemascope film: I GIOVANI LEONI (MLADI LEVI) Igrajo: Marlon Brando, Montgomery Clift, Dean Martin, Hape Lange in Barbara Rush ter drugi. KlMO -IBIS. PROSEK Predvaja danes, 18. t.m. ob 19.30 Technicolor — briljantna komedija — film Walta Disneya MA Gl A DESTATE " nsba : ‘ '; (CAR POLETJA) Igrajo: Hayley Millef; Buri Ives in Dorotty McGiuire TRST Vialp XX Settembre 16 tel. 96016 NABREŽINA (center) SESUAN (center) ZLA Tl IM SRKHRNI OKRASNI PR KOM RTI Dve trčenji v Ul. Rossetti Na vogalu Ul. Ginnastica in Ul, Rossetti sta se v presledku nekaj ur pripetili dve prometni nesreči, pri katerih so se laže ranile tri osebe. Prva nesreča se je pripetila predsinočnjim, ko je 21-let-ni Anton Renzi s Cola pri Repnu št. 21, iz Ul. Farneto proti središču privozil avto fiat 1100 VI 45053. Na omenjenem križišču je trčil v fiat 1300 TS 55173, ki ga je navzgor po U' Rossetti privozila 38-letna Aurora Cosulich por. Luca iz Milj, Ul. Ubaldini 8. Zaradi močnega sunka je ženskin avtomobil zaneslo nekaj metrov navzdol po strmi Ul. Rossetti, da je nato zavozil na pločnik in treščil v hišo. Tudi Renzijev avto je po trčenju zavozil nekaj metrov vstran. Pri nesreči se je ranila samo Cosulicheva, ki je šele včeraj zjutraj zaprosila za zdravniško pomoč v bolnišnici. Sprejeli so jo na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v enem tednu zaradi udarcev po glavi in po prsih. Deset ur pozneje se je na istem križišču pripetila še druga nesreča. Okrog 6.30 ie včeraj 39-letn' šofer Giorgio Meton iz Ul San Maurizio 4 navzdol po Ul. Rossetti vozil fiat 600 TS 36414, Ko je privozil na vogal Ul. Ginnastica, je treščil v fiat 500 TS 39288, ki ga je nasproti privozil 44-letni šofer Guido Fazzini z Lonjerske ceste 173. Ta je tedaj obračal na levo, ker je bil namenjen v Ul. Farneto. Oba šoferja sta se pri trčenju ranila. Nekaj časa potem so ju z^ rešilnim avtom odpeljaii v bolnišnico, kjer so jima dali prvo pomoč. Meton se je pobil po čelu in prsih in bo okreval v 4 dneh, Fazzini pa se bo moral zdraviti 10 dni zaradi udarcev po desni nogi in levem kolenu. Z motociklom je zadel v avto v Tržiču Včeraj okrog 16. ure je 21-letni Giovanni De Iuri iz Ul. Garibaldi 37 v Tržiču, ko se je peljal iz Ul. Cosulich proti državni cesti, s svojim motociklom trčil v fiat 500, ki je prihajal od Trsta. Pri tem je padel ter si spahnil levo roko ramenu ter si jo verjetno tudi zlomil. V bolnišnici so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju ki A Poštni ravnateljstvi v Gorici in Novi Gorici sta se načelno sporazumeli, da si bosta vsak dan izmenjavali na mejnem prehodu pri Rdeči hiši pošto, ki je naslovljena na prebivalce v sosednji državi. Glede ure take izmenjave se še niso dokončno sporazumeli, vendar se ho ta izmenjava predvidoma opravljala okrog 20. ure. Izmenjava bo veljala za navadno pisemsko pošto, razglednice in dopisnice, za tiskovine in tudi za priporočeno pošto. Ne bodo pa izmenjavali denarnih pisem in paketov, ki bodo še naprej šli za naslovljence v Sloveniji preko Ljubljane. Na ta način se bo znatno pospešila dostava navadne pošte In pisem, ki je rabila npr. iz Ajdovščine v Gorico doslej po 4 in več dni, bo prišlo po novem v roke naslovljencu že naslednji dan. Tako izmenjavo bodo začeli izvajati že s ponedeljkom 20. t. m. ter velja kar se jugoslovanskega področja tiče za korespondenco, ki je naslovljena na prebivalce v Gornjem Posočju, Brdih, Vipavski dolini. Niso pa v to področje všteti niti Idrija in njena dolina; pač pa sta všteta Col in črni vrh, po Vipavski dolini pa vse pošte do St. Vida (Podnanos). Na Tržaškem je že nekaj časa v veljavi taka izmenjava, ki se je izkazala kot koristna. Sedaj jo bodo torej u-vedli tudi na Goriškem. Iz Nove Gorice bodo lahko na ta način dostavljali pošto, ki je naslovljena na katero koli pošto v Italiji. ga pridržali za 15 dni na zdravljenju. Nekaj po 16. uri pa se je na delu v Uvami Prinzi v Standre- zdravl.ienje spastičnih otrok (ki bolehajo zaradi krčev na udih). Središče so namestili v nekaterih prostorih osnovne šole v Ul. Ro- Tržič dobil center za spastične otroke in telovadnico ter bo skrbelo za zdravljenje 40 malčkov, oziroma dečkov in deklic. žu ponesrečil 34-letni Giuseppe Ca- ^ mana. Razpolaga pa z ambulanto nola, iz Ul. Orzoni 88. Ko je stopil na pokrov nad nekim kanalom v livarni, se je ta vdrl in Canola je padel v luknjo ter se poškodoval. Z avtom Zelenega križa so ga ob 16.45 pripeljali v bolnišnico, kjer so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju zaradi rane na desni stegnenici in na levi nogi. Opozorilo lastnikom psov iz Sovodenj Županstvo v Sovodnjah opozarja vse prizadete občane te občine, ki imajo kmečke pse, lovske ali pse čuvaje, naj dvignejo čimprej na županstvu predpisano značko, ki jo morajo imeti vsi psi. Cena za posamezno značko je 60 lir. V Tržiču so včeraj uradno odprli novoustanovljeno središče za lniiiiiiiidiiiiiiuiliiiiilliiiiiiiliimiilliiiiiliiiiimfiMliiiiiliiiiiiitiiiiilliiiilliliiiMiiiniiiinmmMiiitiiiiiiilliiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiliiMiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiMi Na seji glavnega odbora Slovenska kulturno gospodarske zveze se je obsežno razpravljalo o vseh šolskih vprašanjih, pa tudi o učilih, ki jih uporabljajo na slovenskih šolah, še prav posebno kritično je stanje z učili na osnovnih šolah. Pozanimali smo se na pristojnih mestih, kako je s tiskanjem beril, za katere razpisuje natečaje državna knjižnica (Bi-blioteca governativa), ki ima sedež v Gorici ter je zastopnik Vsedržavne ustanove za šolske knjige v Rimu, ter izvedeli, da bo te dni razpisan natečaj za berilo za prvi razred slovenske osnovne šole. če bo šlo vse v najboljšem redu. bo berilo dotiskano šele konec prihodnjega šolskega leta. V Gorici je že v tem šolskem letu primanjkovalo beril za prvi razred, v prihodnjem letu pa jih po vsej verjetnosti sploh ne bo, zakaj starši berila, ki so jih kupili, ohranijo zase. Kakšen vtis bo napravilo na otroke prvih razredov osnovnih šol pomanjkanje ali pa uporaba zelo iztrošenega berila, medtem ko bo imel na voljo za poučevanje italijanščine, ki jo bodo z novim šolskim letom uvedli že v prvi razred Ne uničujte koristnih ptičev! V PROSTORIH KLUBA cSIMON GREGORČIČ* Uspela zaključna produkcija goriške šole Glasbene Matice Produkcijo je otvoril prof. Silvan Križmančič - Lep napredek gojencev in lep obisk prireditve slov. osnovne šole, bogato ilustrirano in lepo urejeno ital. berilo. Za drugi razred osnovnih šol je berilo v tisku ter bo po vsej verjetnosti v prodaji s prihodnjim šolskim letom. Tiskajo ga v 1.000 izvodih ter bi h knjigi pripomnili samo to, da bi želeli imeti vsaj platnice v večbarvnem tisku. Za 3. in 4. razred je beril dovolj na zalogi za prihodnje šolsko leto (1966-67), vendar pa naj pristojni krogi ne čakajo na razpis natečaja za novo knjigo do zadnjega trenutka, ker se potem redno dogaja. da ostanejo otroci zavoljo birokratskih težav za tiskanje brez knjig. Sicer pa bi bilo prav, da bi tudi za slovenske šole pogosteje razpisovali natečaje, s pomočjo katerih bi imeli tudi na slovenskih osnovnih šolah bolj izpopolnjena berila. Vedeti moramo, da je na italijanskih šolah velika izbira tn da menjujejo berila vsako leto sproti. Edinole za 5. razred lahko rečemo, da z berilom ne bo težav, ker je lansko leto izšlo novo berilo «Pisana greda«, ki bo za nekaj časa odstranila vrzel čtiva za zadnji osnovnošolski razred. Pomanjkljivosti so tudi s pomožnimi knjigami za 3., 4. in 5. razred. V pravkar minevajočem šolskem letu so bile v uporabi stare knjige, vse pa se nam vidi, da bo v letošnjem letu objavljen razpis za nove knjige. Seve, velja tudi zanje naše zgornje priporočilo, naj se ne čaka do zadnjega dne, ko knjige poidejo in so potem tako učenci kakor tudi učitelji praznih rok. S tem v zvezi bi radi opozorili na neljub primer, ki se je zgodil ob pričetku lanskega šolskega leta. Okoli 30 otrokom prvih razredov na Goriškem so razdelili — zavoljo splošno neurejenih razmer na področju preskrbe s šolskimi knjigami na celotnem močju — samo deset čitank, ni zadostovalo niti za učitelje, šele za učence. Številni vaščani iz Pevme in O-slavja se pritožujejo, da nekateri divji lovci ali podobni zlikovci streljajo na koristne ptice in jih uničujejo. To početje je graje vredno, kpr bi morali vsi vedeti, da so" ptice*,' vsaj večina tistih, ki živijo po naših krajih, koristne človeku zlasti pa kmetu in bi njihovo uničenje pomenilo škodo za1 kmetijstvo. Zato priporočajo tudi ; poljskim čuvajem, naj bi iztaknili krivce ter poskrbeli, da bodo kaznovani. ob- kar kaj Tržačan je padel z vespo pri Devetakih Sinoči ob 21.45 je neki avtomobilist pobral na križišču pri Devetakih 50-letnega Giorgia Giovanni-mja iz Trsta, Ul. Delle Cave 22. Odpeljal ga je v goriško civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili pretres možganov, več poškodb po rokah in nogah ter verjeten zlom noge. Pridržali so ga za 20 dni na zdravljenju. Po prvih ugotovitvah sodeč, je Giovannini padel z vespe, na kateri se je peljal z nekim drugim prijateljem. Cestna policija iz Gorice vodi o zadevi preiskavo. Iz goriške bolnišnice Včeraj ob 11.30 je v bližini svojega doma padel 13-letni dijak Giu-lio Versolato iz Ul. Pavla 37 in se poškodoval. Z avtom Zelenega križa so ga odpeljali v goriško civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom leve roke v ramenu ter so Gojenci šole Glasbene Matice v Gorici na zaključni produkciji skupno s prof. Silvanom Križmančičem in prof. Heleno Plesničar Sola Glasbene Matice je imela števila profesorjev na šoli; v tem prejšnji večer nadvse uspelo za- j šolskem letu so bili kar trije, ki ključno produkcijo v prostorih klu- s0 usposobljeni predvsem za violi-ba «Simon Gregorčič» v Gorici. Iz-: n0 klavir in jiihala, poleg tega pa vajanju gojencev so prisosti'ovali §e za vse osja;e inštrumente. Sola številni starši in ljubitelji mladine j (jiasbene Matice je tako postala in glasbe. Po izvajanju posamez-, jzrecjn0 važna institucija, ki uspešnih gojencev smo mogli ^otoviti nQ od lja mzeli ki s0> žai pre. da se je znanje gojencev izboljšalo ^ ^ mgd mio djra. štojočo mladino. Iz izvaianja posameznih nastopajočih smo mogli in da je tudi njihovo predvajanje na zadovoljivi tehnični stopnji. Po eni strani gre zasluga za te uspehe vzgojiteljem, po drugi pa tudi gojencem, ki so se vadili z veliko vnemo. Morda bi lahko poiskali vzrok za uspehe tudi v povečanju ugotoviti, da so nek deri prav glasbeni talenti. Prav gotovo ie •pred njimi še velik glasbeni vzpon, če se bodo tudi vnaprej s tnlikš- IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA V GORICI I0ITERIA Dl MONZA GESTKDNE ENALOTTO Ker avto ni imel prižganih luči se je mopedist zaletel vanj Prepir v «luna parku» v Gradiški se je zaključil z oprostitvijo - Po dedovi smrti so se sorodniki sprli Tudi včeraj dopoldne je šlo delo pred gorlškim okrožnim sodiščem precej naglo naprej, ker so s pomočjo amnestije ustavili sodni postopek v večini obravnavanih primerov. Prvi je bil na vrsti 26-letni Mario Tranchina iz Tržiča, Ul. Žara 8, ki se je moral zagovarjati ker je na javnem prostoru pustil svoj avto parkiran ne da bi gorele predpisane luči. S tem Je namreč zakrivil, da je mopedist Gioacchi-no Fontana treščil s svojim vozilom v njegovo ter padel. Pri tem si je prizadejal hude poškodbe, zaradi katerih se je moral zdraviti 120 dni. To se je pripetilo v Ronkah, Ul. S. Lorenzo, dne 25. oktobra 1964 ob 19. uri. Okrajni sodnik v Tržiču ga je 30. septembra 1965 obsodil na plačilo 80.000 lir globe, ter na plačilo stroškov. Tranchina je proti tej obsodbi vložil priziv in včeraj je sodišče ustavilo postopek proti njemu, ker pride njegov prestopek vključen v amnestijo. Branil ga je odv. Poiluccl iz Trsta. Pri drugi razpravi Je bilo kar pet obtožencev, ln sicer: 23-letni Giorgio Visintin, iz Zagraja, 19 letni Aldo Montini, iz Zagraja, 43- letni Giordano Vescovi, Iz Tržiča, Ul. Esarchi 6, 23-letni Roberto Vescovi, z istim naslovom, ter 16-letni Cesare Vescovi. Obtoženi so bili medsebojnega pretepa, pri katerem je dobil Mon-tlni telesne poškodbe. To se je zgodilo 2. oktobra 1965 ob 23.30 na glavnem trgu v Gradiški, kjer so bile takrat komedije. Visintin Gior. gio je takrat šel z nekim prijateljem na avtomobilček (autoscon-tro) tn oba sta molela noge ven. Gospodarjev Sin Roberto Vescovi ju je opozoril, naj povlečeta noge v avtomobilček, ker sicer predstavljata nevarnost za druge kliente Nastal Je prepir in nato pretep, v katerega so se vmešali še drugi. Vso družbo so potem zaslišali karabinjerji in jih prijavili sodišču Sodišče je zadevo uredilo tako, da je ustavilo sodni postopek proti Giordanu Vescovu ker ni bila proti njemu vložena tožba, ostale štiri pa so oprostili, ker niso napravili kaznivega dejanja. Obtožence sta branila odv. Bonno iz Tržiča ln Macoratti iz Gorice. V odsotnosti obtoženca so potem obravnavali zadevo 20-letnega Lucia Tommasina iz Slovrenca, Ul. Na- zionale. Obtožen Je bil, da je žalil 56-let.nega uradnika Giovannija Jordana iz Gorice, Ul. Vittorio Vene to in ga zmerjal. Ko je namreč ta prišel dne 1. februarja popoldne ob 15. uri lani na njegov dom, da bi tam pokropil Tommasinovega deda, ki je ležal na parah, je rečeno v obtožnici, da mu je rekel »paiasso di un incosciente». Karabinjerji navajajo v svojem poročilu, da je bil Tommasin jezen na Jordana zato, ker da je posredoval pri prodaji trgovine, ki jo je pokojni ded, Eugenio Jordan, odstopil drugemu svojemu vnuku Luigiju Grlonu. Po dedovih izjavah pred smrtjo pa ga je Jordan takrat osleparil. Giovanni Jordan je takrat vložil tožbo in sodnik v Krminu je 29. maja lani obsodil Tommasina na 20.000 lir globe, plačilo stroškov in plačilo 60.000 lir tožitelju kot odškodnino in stroške. Pri včerajšnji prizivni razpravi pa je sodišče ustavilo postopek proti Tommasi-nu zaradi amnestije. Obtoženca je uradno branil odv. Devetag. Drž. tož. dr. Balti; preds. sod. dr. Cenisi; sodnika Arculeo in Morra. no ljubeznijo posvečali glasbeni vzgoji. Produkcijo je otvoril prof. Silvan Križmančič, ki je v uvodu pozdravil vse navzoče, potem pa napovedal nastop vsakega gojenca in skladbo, ki jo je izvajal. Nastopali so Patrizia Stanič (violina). ki jo je spremljala pianistka Klara Maraž; štiriročno sta na klavir igrah Jadranka Mozetič in Ana Celoni; na harmoniko je igral Lucijan Cemic, m klavir pa Savina Cotič; igrala sta harmonikarja Harjeta Dornik in Damjan Fajt ter pianistu Igor Zavadlav. Ob spremljam profesorice klavirja Helene Plesničar sta igrala na violino Marko Cotič in Zdravko Novak; proj. Plesničarjeva je spremljala tudi klarinetista Silvana Pittolija. Za pianistoma Igorjem Zavadlavom in Nasto Zavadlav je igral na harmoniko Marko Rojec. Pianistkam Ivi Tabaj, Klari Maraž in Mavri Marinič je sledil Niko Brešan, ki je s harmoniko zaključil produkcijski večer. V galeriji Pro loco razstavlja M. Vilhar V razstavni galeriji Pro loco » goriški pasaži razstavlja svoja dela slikar in kipar Mario Vilhar iz j Ljubljane. Skupno je razstavlje-j nih 23 del, 15 olj in 8 kipov, iz-I delanih v žgani glini, prevlečeni ] s plastjo metala. Vilhar je za svojo goriško razstavo poiskal navdihe širom po Sloveniji, nekaj motivov je posnel tudi na Goriškem j ter v sami Gorici eno delo, «Ham-letov grad«, prihaja iz Danske, kjer se je umetnik mudil pred časom. Za njegove slike je značilna iz-\ razita vedrim upodobljem z živi-< mi barvami, ki v gledalcu ustvarjajo optimistično razpoloženje. Lahko bi rekli, da so slike veren o-draz slikarjevega jaza polnega e-nergije in življenjskosti, ki se ne izkazuje samo v umetniškem ustvarjanju, ampak tudi v smislu za praktično in lepo: njegov katalog, natiskan za goriško razstavo, je prav gotovo najbolj originalen in okusen obenem. Njegova inventivnost se kaže v ravnokar izdelanih «souvenirjih» s slovenskimi ornamenti, domiselno sestavljenimi iz škatlic vžigalic V vsem se vidi umetnikovo iskanje nečesa novega, originalnega, kar je izrazito o-tipljivo ravno v njegovih, skulpturah, polnih sodobne dinamike, po eni strani, in tudi folklorne umirjenosti. Vilhar je prvič pred nami, njegova umetniška pot pa ga je popeljala širom v svet. Njegova dela so v zasebnih ali javnih zbirkah desetih evropskih držav. Goriška je njegova 20. individualna razstava, sodeloval pa je tudi pri kakšnih 20 kolektivnih. Za razstavo, ki je odprta vsak dan od 7. do 22. ure do dne 30. junija, vlada med goriškim občinstvo živo zanimanje. Šolsko obvestilo Šolsko skrbništvo v Gorici sporoča, da je pristojno ministrstvo zaradi stavk v poštni službi, podaljšalo rok za objavo razdelitve službenih mest na srednjih šolah na 30. junija in 30. julija. Ta odlok šolskega ministrstva nosi datum 30. maja 1966. PLES NA OSLAV JU V gostilni «PRI PEPIJU* na Oslavju bo danes in jutri ter v soboto 25. in nedeljo 26. junija «PLES NA BRJARJU. od 20. do 1. ure po polnoči. Igral bo orkester mladih fantov iz Grojne. dežurna cvetličarna Jutri, 19. junija bo v Gorici odprta cvetličarna FERDINANDO MI-CHELI, Ul. 24. maja št. 22, tel. 23-39. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj siho Imeli v Gorici najvišjo temperaturo 30,6 stopinje ob 16. uri, najnižjo 17,4 stopinje ob 5.50; povprečne dnevne vlage je bilo 62 odstotkov. d or ten VERDI. 17.15: «AU’ombra dl una co!t». S. Forsyth in A. Sherman; ameriški kinemaskopski barvni film. CORSO. 17.00: «M. 5—Codice diamanti«. J. Garner, A. Franciosa, S. Dee v kinemaskopu v barvah. MODERNISSIMO. 17.15 22.30: «0-nibaba«. Izredna svetovna filmska produkcija; japonski črno-beli di-nemaskope. Mladini pod 18 letom vstop prepovedan. i VlTTORIA. 17.30: «Rancho Bravo«. J. Stewart in M. 0’Hara: ameriški kln^mascope v barvah. CENTRALE. 17.00: «11 massacro del Sioux». Joseph Cotten in Philip Carey; ameriški barvni film v ki-nemaskopu. Zadnja ob 21.30. Tržič AZZURRO: 18.-22.: «Un amore e un addio«. M. Ronet in C. Mori; kinemaskop v barvah. EXCELSIOR. 17.30- 22.: «11 caro estinto«. R. Steiger, F. Hunter. PRINCIPE. 18.- 22.. «Fumo dl Lon-dra». A. Sordi in F. Ledis; kine-mascope v barvah S. MICHELE. 19.30—22.30: «La leg-ge della pištola«. W Disney film. R. Loggia in J. Dunn; v barvali. Sledi barvna slikanica. Ronkr EXCELSIOR. 19,—22.: «La Taglia*. Yvette Minieux; v barvah. RIO. 19 30—22.: «La meravigllosa Angelica«. M. Mercier, S. Grey; klnemaskope v barvah. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna ALESANI, Carduccijeva ulica št. 38, tel. 22-68. - ■■ -- - - - - - ... ... - -- — ——— — ' - —iwm CjmiPI Juniorsko nogometno prvenstvo Jutri ob 10. v Boijuncu povratna tekma za lil. mesto Breg-Triestina B Jutri ob 10. uri bo v Boljun-cu odločilna tekma za zasedbo tretjega mesta juniorskega nogometnega prvenstva Breg-Triestina B. V prvi tekmi so mladi Brežani gladko premagali tekmece in upamo, da se bo tudi povratni dvoboj zaključil z njihovim uspehom. BMS SINOČI NA GRADU Atletika v Boijuncu ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR Atletski odsek Š.Z. Bor priredi jutri, 19. t. m. na občinskem igrišču v Boijuncu atletsko tekmovanje. Tekmovanja se lahko udeležijo vsi, ki niso člani kake atletske sekcije. Spored tekmovanja MLAJŠI MLADINCI (rojeni leta 1950, ’51, ’52). Met krogle (5 kg) Skok v daljino z mesta Tek 100 m Tek 600 m Hoja 3 km. MLADINCI IN ČLANI (rojeni leta 1949 in prej). Met krogle (5 kg) Skok v daljino z mesta Tek 100 m Tek 1200 m Hoja 4500 m. Vpis pred tekmovanjem Začetek ob 8.30. Tržačan Nevio Carbi italijanski prvak bantam kategorije Poseg zdravnika v 4. rundi zaradi rane na Lucinijevem nosu Tržačan Nevio Carli je novi italijanski prvak bantam kategorije. Tržaški boksar je sinoči v dvoboju za naslov, ki je bil pod okriljem julijske skupine zveze italijanskih športnih novinarjev na gradu sv. Justa premagal Luigija Lucinija iz Cremone v četrti rundi. Dvoboj je bil napovedan za 12 rund, vendar je Carbi silovito na- IX. SLOVENSKI ŠPORTNI TEDEN Atletika, nogomet košarka in odbojka Objavljamo pravilnike o tekmovanju v atletiki ter o turnirjih v nogometu, košarki in odbojki, ki bodo v okviru letošnjega IX. slovenskega športnega tedna. TEKMOVANJE V ATLETIKI Datum teKmovanja: sobota 1. in nedelja 2. oktobra (če v teh dneh stadion ne bo na razpolago, prireditelj datum lahko spremeni. Kraj tekmovanja: občinski stadion VALMAURA v Trstu. Urnik tekmovanja bo naknadno objavljen! padal tekmeca in mu odprl globoko rano na nosu. že v tretji rundi sta oba tekmeca krvavela in Carbi, ki je brez usmiljenja obdeloval Lucinija. ga je spravil celo k.d. Sodnik, Tallarico iz Rima. pa je proti koncu četrte runde, ko je bil Lucinijev obraz pravcata krvava maska, prekinil neenak dvoboj in se zatekel k nasvetu zdravnika. Carbi je tako osvojil pred navdušenim občinstvom italijanski naslov. V ostalih dvobojih profesionalcev je Oggiano premagal Daria Benve-nutija po točkah, Del Degan pa si je privoščil ekshibicijskega Brazilca Texeiro, ki se je na ringu vedel preveč cirkuško. Izidi amaterskih dvobojev pa so naslednji: Dreon (SPT) premagal Bubnicha (APT) po točkah. Cocciolo (APT) — Valenta (CR DA) p. t. Colauzzo (SPT) — Tomat (APU Videm) zaradi diskvalifikacije. Polloni (CRDA) — Černe (SPT) po točkah. RIM, 11. — Italijan Alessandro Mazzinghi je danes osvojil naslov evropskega prvaka superwelter kategorije. V dvoboju za evropsko krono, ki je bil v Rimu, je premagal Francoza Yolanda Levequa s k.o. v 12. rundi. iiiiiiiiiiiuomniiHiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiimimiiiiiiiiiniiiiiiiifniiimiiiiiiuiiMMBiiHIMnniMMHnmniHmn DOTU1NTAM NOGOMET DREVI V SAN SIRU Trening tekma Italija-Avstrija MILAN, 17. — Jutri bo imela nogometna reprezentanca, ki se pripravlja za nastop na svetovnem prvenstvu, trening tekmo z Avstrijo Italijanski tehnični komisar Ed-mondo 'Fabbri je že najavil postavo, ki t>o kakor sledi: Albertosi, Landini, Facchetti, Guarneri. Janich, Bedin, Meronl, Buigarelli, De Paoli, Corso, Bari-son. Za morebitne zamenjave v drugem polčasu se bo Fabbri poslužil Pizzaballe, Burgnicha, Bercellina, Polettija, Leoncinija, Bertinija, Do-menghinija, Juliana in Rive. Tudi trener Avstrijcev FrOhwirtn je najavil reprezentanco, ki bo nastopila v postavi: Pichler, Breibert, Glechner, Lun-descher, Himschrodt, Stamm, Seitl, Buzek, Skock, Flogel. Sauer. Rezerve: Schneider, Ullmann, Sara in Parits. Jutrišnjo tekmo Italija - Avstrija bo sodil Šved Bertil Loow, stranska sodnika pa bosta njegova rojaka Einar Bostroem in Hans Carlsson, ki sta tudi mednarodna sodnika za hokej na ledu. ATLETIKA BLOOMINGTON, 17. — Ameriški sprinter Tom Smith Je med univerzitetnim prvenstvom pretekel 220 jardov dolgo progo v 20”2, s čimer je izenačil lastni uradni sve. tovni rekord. Smith je pred dnevi pretekel progo v 20”. Ta čas so predložili v omologacijo. iiiiniiiiiiiiiiiii iiiii n n ili n iiiiiiiiiiiiiiiin 11111111111 iiiiiniiimitniiiiii im iiiiiiiiiiiiliiiMin mil iiniiniilimiiiil ITALIJA PRED SVETOVNIM PRVENSTVOM Kdo bo na seznamu 22 izbrancev? Tehnični komisar Fabbri se bo moral dokončno odločiti V včerajšnjem članku smo omenili ,da bo moral Fabbri razredčiti vrste in dokončno izbrati igralce, ki bodo zastopali Italijo na svetovnem prvenstvu v Londonu. Katere bo izločil in katerim bo poveril dres? Oglejmo si možnosti. V vratih je Albertosi nedotakljiv. Pizzabaila, za katerega se Milan že dolgo zaman poteguje, bo prva rezerva. Za Negrija (Bologna) je že odločeno. Njegova poškodba na kolenu še vedno skrbi Fabbri-ja, zaradi česar ga je nadomestil z Anzolinom (Juventus). Burgnich in Facchetti (oba In ter) nimata konkurentov kot branilca. Rezervi teh dveh igralcev naj bi bila Guar-nieri (Inter), ki lahko igra tudi «stopperja», na desni, medtem ko bi Facchettija lahko nadomestila Rosato ali Leoncini. Prvi je obenem tudi titularen igralec in nastopa kot «stopper», medtem ko bi Leoncini, ki je letos posebno zablestel pri Juventusu in za katerega se zanima mnogo ekip, lahko igral tudi krilca. Salvadore, kapetan italijanske ekipe, bo igral kot prosti igralec. Ce bi se slučajno poškodoval, bi ga nadomestil Rosato, ki je na tem mestu že večkrat igral pri Torinu. V tem primeru bi se moral Fabbri- poslužiti Guarnierija kot «stopperja». Problem italijanske reprezentance je še vedno levi krilec. Fabbri ima na razpolago za to mesto Foglia (Bologna), Bedina (In-ter), Lodettija (Milan) in Bertinija (Florentina). Izmed teh sta najbolj izkušena Lodetti in Fogli. Prvi lahko igra kar na treh mestih, in sicer kot desna zveza, ki je njegovo standardno mesto, kot levi krilec (ali bolje napadalni krilec) in še kot taktično desno krilo. Fogli je tudi že večkrat nastopal v italijanski reprezentanci in je po-ieg tega eden redkih italijanskih na reškem cilju, j tgraiceVi jahko enakomerno te--o o ■= i vseh 90 minut igre. V napadu je še vedno pravi kaos. Za desno krilo se potegujeta dva igralca: Meroni in Perani. Meroni bo gotovo premagal direktnega nasprotnika. Desna zveza bo Bulga-relli. Kot rezerva bo na tem mestu nastopal Lodetti. Srednji napadalec bo Mazzola. Ostro pa ga o-groža De Paoli, za katerega je Brescia zahtevala od Rome približno 400 milijonov (!). Evangelisti, rimski manager, logično ni mogel sprejeti take ponudbe. Za levo zvezo je še vedno odprto vprašanje. Ri-vera ali Corso? Kaže, da bo Fabbri izbral Rivero, ki se je v Asiagu in Coveredanu popolnoma spremenil po zelo slabih nastopih med italijanskim prvenstvom. Sedaj pa se je na pozornici pojavil se Rizzo, ki je z dvema goloma Bolgariji postavil resno kandidaturo za državni dres. KOLiSABSTVO PO HRVATSKI IN SLOVENIJI Gallon drugi za ŽivkovTčem REKA, 17. — Član beograjske reprezentance Nikola Živkovič je danes zmagal v prvi etapi 19. mednarodne dirke po Hrvatski in Sloveniji. Živkovič, ki je 180 km dolgo progo od Zagreba do Reke prevozil v 4 urah 53T6", je bil poleg Valentiča zelo aktiven in si je tudi v vzponski vožnji nabral največ točk. Drugi je bil — ------- -------- kjer je bila slaba organizacija, s časom zmagovalca član julijske reprezentance Gianfranco Gallon. štiri sekunde kasneje je prispela na cilj skupina petih kolesarjev z Valenčičem, Ukmarjem, Cubričem, Boltežarjem in Fonovičem. V današnji etapi je startalo 64 kolesarjev. Poleg najboljših domačinov, se dirke udeležujejo še reprezentance Furlanije - Julijske krajine, Dunaja, Gradca in Budimpešte. Jutri bo zadnja 131 km dolga etapa Reka . Divača - Ljubljana. * * * RORSCHACH, 17. — Italijan Vito Taccone je zmagal v šesti etapi dirke po Švici na 194 km dolgi progi Zug - Rorschach. Njegov rojak Portalupi še vedno vodi v splošni lestvici. • • * DUSSELDORF, 17. — Nemška kolesarska zveza je določila za nastop na Tour de France de l’ave-nir naslednje amaterje: Andreas Troch, Martin Gombert, Manfred Muecje, Dieter Letner, Burghard Ebert, Winfried Gottschalk, Helmut Wolf in Jurgen Golletz. Ostali smo pri levem krilu. Za to mesto se potegujeta Pascutti (Bologna) in Riva (Cagliari). Ta dva igralca sta tudi glavna protagonista italijanskega nogometnega tržišča. Za Pascuttija se poteguje In- ter. Toda Bologna hoče veterana «Ezia» nadomestiti z Rivo. Za Ri-vo pa se zanimata predvsem Juventus in Milan, in tudi Napoli bi rad imel prestižno levo krilo Ca-gliarija. Komu bo uspelo? Po vsej verjetnosti Bologni, ki bo prodala Interju Pascuttija. Inter pa bo kupila Rivo, za katerega je nudila že prejšnje leto Cagliariju precejšnja jamstva. Cagliari zahteva za Rivo 450 milijonov. Pomislite, igralec, ki velja 450 milijonov, bo moral nastopati, če bo sploh na seznamu reprezentantov, le kot rezerva v Londonu. Do tega je prišlo italijansko nogometno tržišče! Mnogo se govori o inflaciji. Kdo je tega kriv. Seveda so vzrok današnjega stanja najmočnejše ekipe, ali bolje njihovi vodje, ki so preprečili uvoz tujih igralcev. Na lanski seji med glavnimi italijanskimi «managers» so sklenili zaporo za nakup tujih igralcev. Moratti, Interjev predstavnik, in drugi bogatejši so ostro pttdprii zaporo, ker pač že imajo na razpolago razne tujce, kot Sua-rez. Jair, Peir6. šibkejše ekipe, ki bi si lahko pridobile kakega skromnega Nemca, Šveda ali JUžnoame-ričana, se morajo letos potegovati za italijanske nogometaše z astronomskimi vsotami. Meroni 500 milijonov, De Paoli 400 milijonov. Riva 450 milijonov, Domenghini 250 milijonov: to so vsote, ki jih zahtevajo razna društva. Zadnja novica iz Neaplja: Altafini velja 750 milijonov. V tem vzdušju kupo-prodaj in milijonov se italijanska reprezentanca pripravlja za Anglijo. — edson — VIDEM, 17. — V nedeljo bodo v Vidmu speedway dirke z udeležbo najboljših predstavnikov Jugoslavije, Avstrije in Italije. KATEGORIJE Mladinci (ML), rojeni leta 1950 ali kasneje — nastopijo lahko v troboju in eni panogi (vključno štafeti) med člani ali pa samo med člani. ženske (ŽE), brez starostnih o-mejitev — nastopijo lahko v vseh panogah. člani (MO), rojeni leta 1949 ali prej — nastopijo lahko vsak dan v dveh panogah in v štafeti. SPORED MOŠKI 1. dan: 110 m zapreke 400 m hitra hoja 2 km daljina, višina disk ŽENSKE 80 m krogla 4 kg MLADINCI troboj (80 m, višina in krogla 5 kg) MOŠKI 2. dan: 100 m, 1500 m skok s palico krogla, kopje štafeta 400x300x200x100 m ŽENSKE višina, daljina štafeta 4x50 m TURNIR V NOGOMETU Turnir za mladinska moštva (igralci rojeni leta 1947 ali kasneje). če igralec igra v mladinskem moštvu ne sme nastopati tudi za člansko ekipo, lahko pa igra samo v članski ekipi. Turnir za članska moštva (I-gralci brez starostne omejitve in lahko tudi mladinci, če ne nastopajo za mladinsko moštvo). Ker je predvidena udeležba mnogih ekip, je treba poslati organizatorju preliminarno prijavo ekipe do vključno 18. julija 1966 (velja za oba turnirja). Seznam igralcev se bo lahko perdložll kasneje (datum bo pravočasno določen). TURNIR V KOŠARKI Preliminarno prijavo* 'brez seznama igralcev je treba sporočiti organizatorju do vključno 31. avgusta 1966. TURNIR V ODBOJKI Moški (roj. leta 1948 ali prej). ženske (roj. leta 1948 ali prej). Mladinci (roj. leta 1949 ali kasneje) — lahko nastopajo tudi med moški če ne igrajo za mladinsko ekipo. Mladinke (roj. leta 1949 ali kasneje) — lahko nastopajo tudi med ženskami če ne igrajo za mladinsko ekipo. Velja za vse turnirje v odbojki: preliminarne prijave brez seznama igralcev je treba sporočiti organizatorju do vključno 31. avgusta 1966. Informacije turistične zveze Slovenije Catanzaro-Potenza 1 Genoa-Messina (p.p.) 1 Genoa-Messina (d.p.) X Lecco-Reggina (p.p.) 1 Lecco-Reggina (d.p.) X Livorno-Trani X Mantova-Monza 1 Modena-Padova 1 Novara-Verona 1 Palermo-Venezia 1 Pro Patria-Alessandria 1 Reggaina-Pisa (p.p.) X Reggiana-Pisa (d.p.) 2 — prvi 1 2 drugi 2 1 — prvi X drugi 1 — prvi 1 1 drugi X 2 — prvi 1 drugi 2 — prvi 1 1 drugi X 2 — prvi 1 2 drugi X 1 PRIMORSKA IN GORIŠKA V Piranu in Partorožu je dovolj prostora v zasebnih sobah, za hotele pa priporočajo rezervacije. V Postojni bo do 19. junija zaseden hotel Javornik; dovolj prostora je v hotelu Kras, motelu, prenočišču Tiha dolina, campingu ob Pivki jami in pri zasebnikih. V Novi Gorici je zaseden Park hotel, hotel Sabotin bo zaseden 18. in 22. junija; prostor je na Kekcu. V Bovcu je zaseden Alp hotel, v drugih hotelih je še prostor. Prostor je tudi v Soči, Trenti, Logu pod Mangartom, na Lokvah in v Ajdovščini. V Tr-novsem gozdu so urejeni prostori za piknik. V Idriji in Cerknem je še nekaj prostora. Planinski dom na Vojskem je zaprt. Prostor je v črnem vrhu nad Idrijo in v planinskem domu na Javorniku. GORENJSKA V Bohinju je še dovolj prostora v vseh hotelih in pri zasebnikih. Prostor je tudi v Domu na Komni. Temperatura jezera je 17 stop. C. Na Bledu je dovolj prostora v zasebnih sobah in v počitniških domovih. V hotelih in gostiščih pa je le nekaj prostora, zato so nujno potrebne rezervacije. V Kranjski gori je prostor v vseh hotelih. Hotel Vitranc v Podkorenu ima 22 prostih postelj, Dom v Planici pa 38. Nekaj prostora je tudi v Gozd-Mar-tuljku. Pri zasebnikih v Kranjski gori, Gozd-Martuljku, Ratečah in Podkorenu je dovolj prostora. Dovolj prostora pa je v Poštarski koči, koči na Gozdu, Mihovem domu in Tičarjevem domu. V Tržiču, Podljubelju, na Kofcah, Pod Storžičem in v domu na Zelenici je povsod dovolj prostora. V Kranju je prostor v hotelih Evropa in Jelen, prav tako pa tudi pri zasebnikih. V hotelu na šmarjetni gori je 45 prostih postelj, v hotelu na Brniku 14, v domu na Krvavcu 100, pri zasebnikih v Naklem 100 in v Partizanskem domu na Vodiški planini na Jelovici 45. V Preddvoru je v Gradu Hrib 60 prostih postelj, pri zasebnikih 100 in v domu na Kališču 20. Na Jezerskem bo v soboto zasedena češka koča. prostor pa je pri zasebnikih in v domu. V Škofji Loki je dovolj prostora v gostišču Krona in pri zasebnikih. V planinskem domu na Lubniku je 22 prostih postelj. V Poljanski dolini je pri zasebnikih v Poljanah 50 prostih postelj, v Srednji vasi 25, v Gorenji vasi 35 in v Trebiji 24. Dovolj prostora je v domu pod Planino v Trebiji in v Smučarskem domu na Starem vrhu - Javorje. V Selški dolini je dovolj prostora v Selcah. Železnikih. Češnjici in Sorici. Prostor je tudi v Litostrojski koči na Soriški planini. Prireditve: Pri češki koči na Jezerskem bo V nedeljo ob 10. uri meddruštveni slalom v počastitev krajevnega praznika. Na Bledu bo v sredo. 22. junija nastopil v Festivalni dvorani folklorni ansambel Tine Rožanc iz Ljubljane. RATEČE — PLANICA zasebne turistične sobe. 150 prostih postelj. Cene: N.din 4,80, 5,60 pri bivanju nad 3 dni, za eno noč od 9,50 do 10,80, za dve ali tri noči 6,70 do 7,50. Prehrana v Mojmiru od 1. VII. dalje pa tudi v gostilni «žerjav». Gostišče «Mojmlr» 10 prostih postelj, penzion N.din 25,00. Obroki: večerja, kosilo in zajtrk: 400, 900, 700. Počitniški dom «Gorenjka» sprejema rezervacije — uprava Počitniška skupnost Ljubljana ■ Center, Dalmatinova 4. LJUBLJANA Z OKOLICO V Ljubljani imata nekaj prostora hotela Lev in Slon. Hotela Turist in Bellevue sta zasedena. Hotel Union bo imel prostor 18 junija, sicer bo zaseden. Hotel Ilirija bo imel prostor samo 22 junija, kasneje pa priporočajo rezervacije. Dovolj prostora je v zasebnih turističnih sobah. V Kamniku je nekaj prostora na Starem gradu. Prav tako je nekaj prostora v hotelu Šimnovec na Veliki planini in v turističnem domu v Kamniški Bistrici. V Domžalah je prostor v restavraciji Pošta in pri zasebnikih. V Trbovljah je prostor v gostišču Rudar in v gostišču Klek. Pro-štor je tudi na Mrzlici, Kumu, Vr-heh in Partizanskem vrhu. Dovolj prostora je tudi v hotelu Kum v Zagorju. V Medijskih Toplicah, koči na Čemšeniški planini, koči na Zasavski gori, pri zasebnikih v Čemšeniku, Izlakah in Podkumu je dili bodo razstavo češenj in veselico; češnje bodo tudi pro jali. Istega dne bo ob 9. uri na Loki v Novem mestu «dolen]ss» regata.). ŠTAJERSKA V soboto in nedeljo bosta zasedena planinski dom v Logarski o lini in hotel Paka v Velenju-hotela Evropa in Celeia v Leu . kakor tudi za zdraviliško g°st“ns* podjetje v Rogaški Slatini so P trebne ob sobotah rezervacije. D« volj prostora je v hotelu Savinja Laškem, v hotelu Turist v GornJem gradu in v zdravilišču Dobrna. U prti so kopalni bazeni na Pr?at-t v Celju, Rimskih Toplicah, šosta nju, Preboldu in Rogaški Slatini, bazen v Rimskih Toplicah je vsas drugi ponedeljek zaprt. V Mariboru je še nekaj Prost°ra v vseh hotelih. V letoviškem n» selju v Brestemici ob MariborsK jezeru je še nekaj prostora. Na »» riborskem Pohorju bo 18. jun j zaseden Kagarjev dom, 18. in ; junija pa Mariborska koča. V gih domovih in hotel je se dov prostora. Prostor je v Slovenski«? strici, letovišču grad Štatenberg v Lenartu v Slovenskih Goričan. Prireditve: V Velenju bodo im®'1 v nedeljo, 19. junija veliko tombolo- KOROŠKA V Slovenjem Gradcu je v hotelu Korotan 50 prostih postelj, v hoteiu Pohorje pa 10. Pri Ravnah na roškem je v Smučarski koci 19 PT stih postelj, v Poštarskem domu P? 15. Prostor je v hotelu Peca v a žici, hotelu Planinka v erm « Koroškem, hotelu Košenjak v ura vogradu in v hotelu Jelka v B ljah ob Dravi. lili..................................Illlllllllllllllllllllllllllllllllll|l,,l,l>ml CAMPINGU V SLOVENIJI Danes objavljamo zadnji del parkiranje motornega kolesa 0'jj® seznama campingov v Sloveni- turistična taksa ji. Prejšnja seznama sta bila | SMLEDNIK, 335 m Površina 5.000 kv. m, parkiranj®' pitna voda, elektrika s prikljuc*1 ’ sanitarije na izplako, umivalnic • dovolj prostora. V Litiji je prostor v restavraciji Pošta in pri zasebnikih,. Prostor je v zasebnih gostiščih v Gabrovki, na Polšniku, Savi, Primskovem, Vačah, Hotiču in Jančah. Na Vrhniki je v hotelu Mantova 52 prostih postelj, pri zasebnikih pa 44. V Logatcu je v hotelu Krpan 14 prostih postelj, pri zasebnikih pa 30. Letno zabavišče Naklo je odprto. Prostor je v gostiščih v Rovtah. V domu na Go-ropekah pri Žireh so v soboto in nedeljo zasedene sobe, prostor pa je na skupnem ležišču. V Žireh je nekaj prostora pri zasebnikih in v gostiščih. V turističnem domu na Travni gori je še prostor, dom na Polževem pa bo zaseden 22. junija. V Rakovem Škocjanu je v gostišču 10 prostih postelj, v letoviškem naselju pa 6. V Cerknici je nekaj prostora v restavraciji Jezero in pri zasebnikih. Dom na Slivnici ima 37 prostih postelj. Prostor je pri zasebnikih in v zasebnih gostiščih na Uncu, v Iva njem selu, na Rakeku, v Begunjah, na Velikih Blokah, v Novi vasi, Žilcah in Loški dolini. Prostor je na črnem vrhu nad Polhovim grad-cem. DOLENJSKA V Novem mestu je prostor v hotelih Kandija in Metropol. Dovolj prostora je v zdravilišču šmarješke Toplice, prav tako pa je prostor tudi v Dolenjskih Toplicah. «Gostišče na trgu» v Žužemberku ima dovolj prostora. Prostor je v domu Vinka Paderšiča na Gorjancih, prav tako pa tudi na Frati, Mimi gori, Bohorju in Lisci. Prireditve: V nedeljo, 19. junija bodo imeli v Brusnicah pri Novem mestu praznik češenj. Prire- objavljena 11. in 16. t.m. OTOČEC, 156 m Površina 2.000 kv. m, parkiranje, pitna voda, elektrika s priključki, sanitarije na izplako, umivalnice, tuš, kopališče, restavracija in hotel, trgovina, recepcija, ribolov. Leži med drevjem ob reki Krki. Lastnik hotel «Grad Otočec«, Otočec ob Krki. Cene v glavni sezoni 1966: N.din prenočitev 2,50 parkiranje motornega kolesa 0,80 parkiranje motornega kolesa 0,80 turistična taksa 1,30 PORTOROŽ — LUCIJA, 1 m Površina 18.000 kv. m, parkiranje, pitna voda, elektrika s priključki, sanitarije na izplako, umivalnice, tuši, restavracija, trgovina, recepcija. kopališče. Leži na jasi med drevjem, tik ob morju. Lastnik Turistično gostinsko podjetje »Metropol)) - Portorož, Portorož - Lucija. Cene v glavni sezoni 1966: N. din prenočitev 3,00 parkiranje oseb. avtomobila 1,50 parkiranje motornega kosela 0,80 turistična taksa 2,00 POSTOJNA «PIVKA JAMA», 590 m Površina 10.000 kv. m, parkiranje, pitna voda, elektrika s priključki, sanitarije na izplako, tuši, umivalnice, restavracija, trgovina, week-end hišice. Leži v gozdu nad Pivko jamo, oddaljen 5 km iz Postojne. Lastnik hotel «Kras». Postojna. Cene v glavni sezoni 1966: N.din prenočitev 3,00 parkiranje oseb. avtomobila 1,50 parkiranje motornega kolesa 0,80 turistična taksa 1,00 PREBOLD, 287 m Površina 3.000 kv. m, parkiranje, pitna voda, elektrika s priključki, sanitarije na izplako, umivalnice, tuši, olimpijski bazen - kopališče, restavracija, trgovina, recepcija, športni prostori, week-end hišice. Leži med drevjem ob kopalnem bazenu. Lastnik gostinsko podjetje «Hmeljar», Žalec. Cene v glavni sezoni 1966: N.din prenočitev 1,00 parkiranje oseb. avtomobila 1,00 tuš, buffet, trgovina, recepcija, bolov, kopališče, športni Pr0!ff Leži med drevjem ob reki °a Lastnik TD Smlednik. Cene v glavni sezoni 1966: N. din prenočitev An parkiranje oseb. avtomobila L“0 parkiranje motornega kolesa “'So turistična taksa STRUNJAN, 1 m Površina 5.000 kv. m, parkiranje-pitna voda, elektrika s priključki-sanitarije na izplako, umivalnice-tuši, restavracija, trgovina, recepO" ja, kopališče. Leži na jasi v nepo-sredni bližini morja, ob cesti KgP®*' Portorož. Lastnik turistično -stinsko podjetje «Metropol - P°rco' rož», Portorož - Lucija. Cene v glavni sezoni 1966: N.din 2.50 1.50 prenočitev parkiranje oseb. avtomobila parkiranje motornega kolesa o,tw turistična taksa TRŽIČ, 680 m Površina 1.800 kv. m, parkiranj®’ pitna voda, elektrika s priključi” sanitarije na izplako, kopanje v toku, stalni oskrbnik, umivalnice-gostilna in trgovina 500 m. Lezi n» travniku ob potoku, ob cesti LJ“ belj - Tržič. Lastnik TD Tržič. Cene v glavni sezoni 1966: N din prenočitev A0 parkiranje oseb. avtomobila parkiranje motornega kolesa turistična taksa 1,uu VELENJE, 398 m Površina 3.000 kv. m, parkiranj?’ pitna voda, elektrika s priključi-sanitarije na izplako, umivalnic^ tuš, restavracija, trgovina, recep^ ja, čolnarna, jezero, kopališče, ni prostori in naprave, ribolov, we end hišice. Leži v gozdu nad um nlm jezerom. Lastnik hotel «P®K velenje. Cene v glavni sezoni 1966: ^ prenočitev i’go parkiranje oseb. avtomobila 'gg parkiranje motornega kolesa 'gg turistična taksa 9. ....................................................................................................3»B!Ein«n!SannflBmB^BOa!^]agRnBBHaš»nBg9nii«Bna^nflnnBBSIS!Bi8iaBinifiia^l»H!a!nnnaaa!aaEiH!8!Bffii8«ii8HI!aHIIBil JURIJ KOKOLJKOV V' ^ Človek, za katerega ni bilo skrivnosti Roman o znamenitih sovjetskih obveščevalcih Sorgeju in Vukeliču Richadd se je nehote nasmehnil, ko se je spomnil na to. Kako se spreminjajo vloge! Ded se je jezil in se težko miril z dejstvom, da mu je sina kvaril ameriški način življenja, ker je postal bussinessman, človek, ki je bil tako daleč od revolucije. Toda Richard se je spominjal še nečesa — jeze svojega očeta, ki je hotel, da bi Richard postal podjetnik-komer-cialist. Richard pa je nasprotno, prav tako kot ded, postal revolucionar in mati je bila na njegovi strani... ZatoDljen v takšna in podobna razmišljanja se je Richard počasi sprehajal po mestu in iskal ulico, kamor se je bil namenil. Končno jo je našel, našel je tudi hišo, v kateri je živel Mara, visoko hišo s stebri, kamnito mansardo in obokanimi okni. Tu je bil tudi zdaj penzion. Richard je šel mimo vhoda, vzdolž ulice in se vrnil nazaj. Naenkrat je pomislil: «Cemu sploh vse to? Sem mar naiven romantik ali kaj temu podobnega?« In Richard je odgovoril sam sebi: «Da, romantik! Ali natančneje — čuvar revolucionarnih tradicij!...« Sorge je bil ponosen na svojega deda, na njegovo prija teljstvo z ljudmi, ki so določili tudi njegov, Richardov pogled na svet. Pogledi na svet mladega Richarda niso prišli naenkrat. V borbi očeta z dedom za Richarda Sorgeja bi zlahka zmagal komercialist, poslovni človek. Temu so ustrezale številne stvari — življenje, vojna, revolucija. Riohard se je znova s toplino spomnil matere — za gotovo jo mora obiskati v Hamburgu. Sicer pa, kdaj se bosta potem sploh še srečala? Pogledal je na uro: časa je bilo še dovolj, vendar pa je bilo že treba oditi na postajo... Cez mesec dni, 6. septembra 1933. leta, je nemški novinar Richard Sorge prispel v Jokohamo. Rahlo šepaje se je spusti! po ladijskih stopničkah na obalo skozi mnogoglasni šum pri stanišča. Torej — to je bila tista Japonska... * * * Prve mesece po prihodu v Tokio je Richard stanoval v «Sano-hotelu», ki so ga uvrščali v srednjo kategorijo hotelov. Hotel se seveda niti ni mogel primerjati s hotelom «Imperial», vendar je imel ugled solidnega gostinskega objekta. Hotel je imel, po japonski navadi, nekaj majhnih sob in je bil malce oddaljen od bučne Ginze, Istočasno pa niti ni bil tako daleč od nje — stanovalci hotela niso občutili, da bi bili ločeni od središča mesta. V «Sano-hotelu» so v glavnem stanovali poslovni ljudje, ki so prihajali na Japonsko za krajši čas, dalje turisti, novinarji, vojaške osebe — ljudje najrazličnejših poklicev in srednjih materialnih možnosti. Prav takšen hotel pa je ustrezal tudi takšnemu novinarju, ki je komaj prispel na Japonsko in si še ni pridobil slovesa med bralci. V prvem nadstropju, vzporedno z restavracijo, je bila portirjeva loža s svojimi nujnimi drobnarijami: policami za ključe, oštevilčene kot ruleta, z ogromnimi knjigami za vpisovanje gostov in zbirko telefonov na polirani mizi. Tu so bliskovito izpolnjevali sleherno željo gostov. Tu je bil tudi še neki stalni gost — človek neizrazite zunanjosti in postave. Zjutraj, ko je Sorge prišel pred portirjevo ložo, da bi izročil ključ, je ta možakar ali mirno kramljal s portirjem ali pa pozorno prelistaval knjigo gostov. Spoštljivo se je klanjal Sorgeju, potem pa je odšel, ne da bi sploh prikrival, za njim kamorkoli bi. Sorge krenil. Ure in ure je Sorgeja čakal pred vrati nemškega veleposlaništva, pred vrati restavracije ali nočnega kluba, kamor Je Sorge zahajal, in ga spremljal do hotela ter Izginil šele pozno ponoči, da bi bil spet naslednjega jutra zgodaj na starem mestu. To je bil «inu», v prevodu «pes», policijski spremljevalec, ki bi je bil zadolžen za tujca ali sumljivega Japonca. Vedno molčeč in vljuden je kot senca hodil po sledovih, v nobeno stvar se ni vtikaval in ni zastavljal nikakršnih vprašanj. Samo zapomnil sl je, kaj je delal in kje se je gibal njegov »varovanec«. Včasih je tega slabo oblečenega človeka nadomeščal kdo drug — mlad in vsiljiv. Včasih je šla za novinarjem ženska z otrokom na hrbtu. Pojavljale so se tudi druge osebe. V sle hemi sobi je Sorge odkrival tudi sledove nagle preiskave. Nekdo Je brskal po njegovem kovčku. To je bil sistem totalnega spremljanja in nadzorstva med sumljivimi ljudmi. Sumljiv pa je bil sleherni, ki je pripotoval na Japonsko. Nekoč pozimi, ko Je bilo mraz in je veter vrtinčil na tla moker sneg z dežjem, je bilo Richardu žal molčečega sprem ljevalca. Vesela novinarska družba se je bila namenila v »Rheingold« — nemško kavarnico na Ginzi. Sorge se je že bdi seznanil s številnimi dopisniki, uslužbenci veleposlaništva, člani nemške kolonije, ki je tistega leta štela več kot dva tisoč članov. Vsi so hoteli novega novinarja seznaniti z življenjem v Tokiu in so ga zvečer vodili v čajnice in kavarne, Pogosto so to počenjale nemške ustanove, kjer so jedli omako z zeljem, uživali bavarsko pivo, tikali z glinastimi vrčki ob vpitju «Heil!» in prijetno klepetali o marsičem. Zmračilo se Je že, ko so zavili v majhno ulico, na gosto okrašeno z okroglimi, barvastimi lampiončki in množico svet- lečič se reklam, na katerih so goreli hieroglifi. ,0 Zdelo se je, da se zidovi hiš fosforno svetlikajo pod ?°sjn zaveso snega, ki je padal. Sorge je za družbo malce zaostal stopil vzporedno s spremljevalcem »Kako ti je ime?« ga je vprašal. «Hirano ...» . «Poslušaj me, Hirano-san, zelo te zebe.« Sorge je vrs: pogled na njegove iznošene čevlje, star plašč in glavo br kape. «Daj, storiva takole: iz Kettla ne bom odšel pred dese uro. Obljubljam ti. Ti pa se pojdi ta čas ogret, popij sake počenjaj kaj drugega... Velja?« in Sorge mu je porinil v dlftI nekaj drobiža. Hirano se je neodločno zaustavil pred vrati, ki s° b’!* izdelana v obliki velikanskega vinskega soda, stopil čez im vstopil v kavarnico, pred katero je kot nihalo smešno vis® polnjena riba s cilindrom na glavi. Poleg je bil pričvrščen šop trave, spleten v tenko ovijalko, bila pa je tu Se zre. mandarina za izganjanje zlih duhov — takšna je bila nov letna navada. Hirano se je dotaknil tega amuleta zato, da ga obvaroval pred neprijetnostmi. Policijski spremljevalec bil prepričan, če ga le ne bo prevaral ta Evropejec s škilas“®|. obrvmi... Hkrati pa si je tako želel, da bi ne stal v hia® nem dežju... ;I «Očka Kettel«, tako so pravili lastniku kavarne, Je eden izmed nemških vojnih ujetnikov, ki se je po vojni znaa. na Japonskem. Spočetka se je hotel spet vrniti, v Vaterlan ■ potem pa se je oženil z gospodinjo, kjer Je stanoval, in 0