| 451 | GEODETSKI VESTNIK | 58/3| UV OD NI K | E DIT OR IA L Blaž Mozetič predsednik Zveze geodetov Slovenije ČEZ SEDEM LET VSE PRAV PRIDE, LAHKO PA TUDI PREJ Evropska sredstva so ključni finančni vir za izvedbo prepotrebnih investicij oziroma projektov v Slove- niji. Letošnje in seveda tudi prihodnje leto sta za tiste, ki delamo na tem področju, polni izzivov, saj se v tem obdobju prekrivata dve finančni perspektivi. Finančna perspektiva 2007–2013 se počasi izteka, vendar je intenzivnost gradbenih del na terenu največja, kar se odraža tudi v poročilih o gospodarski rasti. Okoljska gospodarska javna infrastruktura, kamor spadajo centri za ravnanje z odpadki, sistemi za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, oskrba prebivalstva s pitno vodo ter ukrepi za zmanjšanje škodljivega delovanja voda, se gradi v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infra- strukture in je pomemben dejavnik za doseganje dobrega stanja okolja. Za področje geodezije so seveda pomembne vse investicije v infrastrukturo, kjer geodeti (upam) veliko sodelujemo, vendar sem prepričan, da so najpomembnejša investicijska sredstva iz Kohezijskega sklada. Z njimi se izvaja 49 projektov v skupni vrednosti 1,3 milijarde evrov. Do konca leta 2015 bo med drugim zgrajenih ali rekonstruiranih 1195 kilometrov vodovodnega omrežja, 43 čistilnih naprav in 670 kilometrov kanalizacijskega omrežja. V projektih sodeluje 157 občin. Finančno obdobje 2014–2020 se je uradno že začelo, vendar so ključni dokumenti še v pripravi oziroma se usklajujejo z deležniki. V okviru Kohezijskega sklada so načrtova- ne okoljske investicije na zadnjih treh navedenih področjih. Skupno je na voljo dobra milijarda evrov evropskih sredstev za področje okolja, prometa in energetike. Ključno je vprašanje, ali smo geodeti znali izkoristiti možnosti za svoj prispevek k uspešnemu črpanju evropskih sredstev, predvsem za dvig svoje strokovne pomembnosti in nepogrešljivosti pri izvedbi investicij. Žal ceno geodetskih storitev določajo podjetja, ki so dobila posel, in vse stroške skrbno »optimizirajo«. Zanimiv je tudi odgovor na vprašanje, ali smo geodeti ob investicijah, ki jih izvajajo občine ali država, znali neposredno vpletenim sosedom, občinam ali drugim odločevalcem razložiti in »prodati« dodatne storitve za ureditev njihovih nepremičnin. Okoljska infrastruktura in geodezija sta finančno perspektivo 2007–2013 dočakali v okviru ministrstva za okolje in prostor. Ključna in najbolj kohezijsko »nora« leta sta prebrodili na različnih ministrstvih, sedaj pa se zgodovina ponavlja in bosta finančno perspektivo 2014–2020 začeli pod skupno streho. Ne glede na to, kdo bo s kom združen, je zadnji čas, da geodezija združi moči in z velikimi ambicijami skupaj z drugimi deležniki vstopi v igro – lahko preberete tudi »v boj« – za evropska sredstva. | 452 | | 58/3 | GEODETSKI VESTNIK Ali je geodezija sposobna pripraviti pravi kohezijski projekt, s katerim bi poskusili do konca leta 2020 urediti vsaj najbolj pereče težave? Imamo voljo? Smo dovolj »trapasti«? Znamo prepričati odločevalce?