£exo 51 • Šigv. 3®
poitnlna plofooo v gotocfaj
t< Liufotgami. 7. septembra S93S
Mlademu kralju s Bog živi!
V torek 6. septembra je naš kralj Peter II, dopolnil 15. leto življenja. Kratka je ta doba, vendar je že prinesla mlademu bodočemu vladarju eno največjih gorja na svetu: zgubil jo svojega ofeta. Sreča, da mu je ostala skrbna in izkušena mati, kraljica Marija, ki je posvetila in posvečuje dobri vzgoji bodočega vladarja velike Jugoslavije vso svojo materinsko skrb.
In tako raste kralj Peter II. pod daleko-vidnim nadzorstvom kneza-namestnika Pavla v pridnega, delavnega, odločnega in modrega predstavnika in roditelja naše lepe Jugoslavije.
Mi katoliški Slovenci ljubimo Jugoslavijo tako iskren®, kakor ljubi sin svoj lastni dom. Dobro tudi vemo, da je obstoj Jugoslavije tesno zvezan a vladarsko hišu Karadžordže-vičev. Zato a isto iskrenostjo ljubimo tndi našo vladarsko redovino in njenega poglavarja, našega mlad«ga kralja. Trdno smo prepričani, da je Jugoslavija, ako bo močna in edina, edina asaščitnica naših slovenskih narodnih in verskih svetinj.
To iskreno ljubezen do države in vladarske hiše poklanjajo stotisoei katoliške«« slovenskega naroda mlademu kralju Petru II za njegov rojstni dan v dar g najboljša željo za srečno bodočnost in s pozdravom, bi je ogromni večini slovenske mladine najdražji:
Bog živil
Minula nedelja, 4. septembra, je bila za našo slovensko kočevsko zemljo zgodovinskega pomena. Nad 6000 ljudi se je zbralb tega dne na velikem taboru v Kočevju. Mesto samo kot tako v zgodnjih jutranjih urah ni kazalo taboru posebno prijaznega obraza. Državne zastave so visele le na redkih poslopjih, ker jih niso razobesile nemške hiše, hiše slovenskih narodnih odpadnikov in tudi no mnoge hiše gotovih političnih pristašev, da no omenimo poslopja državne gimnazije, ki je prazno in puščobno zrlo na vrvenje tisočih, ki so se prej borili, da dobe slovenski srednješolski zavod v svoje roke.
Okrog osme pa so se že začele valiti množice proti kočevskemu; kolodvoru. Nad 2000 ljudi je navdušeno pozdravljalo goste, ki so se od blizu in daleč pripeljali z vlakom. Sledili so: zmagoslaven sprevod skozi Kočevje,-služba božja z verskim nagovorom vseač, profesorja dr. Lukmana in blagoslovitev prapora prosvetnega društva, ki sta mu
Njegovo Veličanstvo hw!j Peter II.
botrovala ga. Peterlinova in minister senator dr. Kulovec.
Zelo zanimivo je bilo taborno zborovanje pod predsedstvom nadzornika Peterlina, na katerem so se oglasili k besedi mnogi govorniki, med njimi tudi g. svetnik Skulj, ki je lepo in navdušeno govoril, o preteklih bojih in zmagah in o bodočih nalogah in borbah.
Višek odobravanja pa so vzbudile besede voditelja slovenskega naroda ministra dr. Korošca, ki je povedal tudi tole:
Dragi narod! Dvojno slovesuost obhajate danes Slovenci iz Kočevja in kočevskega okraja: prvo blagoslovitev in razvitje prapora prosvetnega društva, drugo 20 letnico obstoja naše kraljevine Jugoslavije.
Sariio narod, ki je prosvetljen in moralen, je jak narod. Ne število, nego pro3vetljenost in moralnost dajeta narodu moč osvajanja in odpora. Mi Slovenci hočemo biti odporni, močni, nezlomljivi. Zato pa moramo biti pro-svetljetii in moralni. Samo hiše, ki so polne
knjig in časopisja in ki so polne deise, so v življenjski borbi odporno in zmagovite. Nam Slovencem je treba prosvete. Jaz vam Slovencem iz Kočevja in kočevskega okraja samo čestitam, da razumete znamenje časa in da visoko cenite prosveto. Čestitam vam k novemu praporu in celi prosvetni slovesnostil
Drugo, kar slavite danes Slovenci iz Kočevja iu kočevskega okraja, je 20 letnica obstanka naše kraljevine Jugoslavije. Tabor zs. taborom, eden sijajuejši in veličastnejši od drugega, razglašajo vsemu narodu, doma in zunaj, naša nacionalna in patriotska čustva, dokazujejo zvestobo in vdanost vernih katoliških Slovencev do kralja iu Jugoslavije ter kakor šiba padajo po onih, ki jih poznamo kot denunciante in obrekovalce.
Od Nemcev, ki so se priselili semkaj na našo zemljo, da najdejo pri nas kruha in strehe, s pravico pričakujemo, da bodo ostali v dobrem prijateljstvu s tukaj samoraslim slovenskim narodom, da bodo z njim vedno ne samo lojalni, ampak tudi zvesti in vdani jugoslovanski državljani. Jugoslavija je naša dobra mati, zato moramo tudi mi, Slovenci in Nemci, biti njeni dobri otroci.
A da odklonimo vsako morebitno hudobno natolcevanje, lahko izjavimo, da mi na sovražimo nikogar na svetu, ne sovražimo zlasti nobeuega naroda, to je daleč od nas, ker vemo, da je sovraštvo v političnem življenju slab zidarski material, ki samo razkraja in podira, ruši in uničuje, Ljubezen do ljudi in naroda je, ki zida.
Mi stavimo velike upe v bodočnost. Prihodnji poslanci se bodo morali tudi brigati za svoj volilni okraj, brigati za kočevske Slovence, seveda pa se brigati in biti pravični tudi za tukajšnje Nemce.
Naio je izpregovoril dr. Korošec še nekaj o zunanji in notranji politiki in zaključil svoj govor takole:
Slovenci iz Kočevja in kočevskega glavatv stva! Vi slavite danes svoj dan prosvete in dan svoje vdanosti nasproti državi in kraljevskemu domu. Prihiteli smo k vam, da s vami slavimo ta dva pomenljiva dogodka in prepričan sem, da vsa narodna Jugoslavija z vami preživlja današnji dan. Z menoj vred je prihitelo danes mnogo mladega slovenskega sveta iz vseh delov naše domovino. Prihiteli smo vsi, da s z vami vred nasrkamo iskrenega in mladeniškega navdušenja za Slovenijo in Jugoslavijo. Slovenci iz Kočevja in kočevskega okraja! Niste sami, mi vsi smo z vami! Bog živi!	t
Po govoru voditelja Slovencev je zopet planil iz i tabora .krik veselja, zopet je padalo cvetje na slavnostni. oder, ljudstvo je manifestiralo kot menda še na nobenem drugem slovenskem pokrajinskem taboru.
Niste sami mi smo z vami
Zvonih s cerkvico belo
Naše lepo bele cerkvice so že skooi dolga stoletja ln bodo ostale tudi .še za dolge čase krse in lepota naših pokrajin, Človeška roka je pomagala Stvarniku naše že itak lope kraje še olepšati. Dosti čuta in okusa za Jtepoto so moralj imeti naši predniki, ko so na vrhove naših gora, ko so na naše najlepše razgledne točke postavili te mične in očarujoče stavbe in atavbaee. Ko bi komurkoli prišlo na misel, da je treba podreti naše cerkve po gorah iu višinah, bi oropal našo zemljo za neprecenljiv delež njene lepote. Upamo, (ia do tega nikdar ne bo prišlo. Je že cesar Jožef dosti Škode naredil našim cerkvam ia našim pokrajinam s svojo nepremišljeno gorečnostjo. Novih »Jožefov« na tem polju prav nič več ne potrebujemo. Morebiti ai že sam kdaj hodil po tujih krajih ta se oziral na prazne razgledne težke. Ali m tvoje oko nekaj pogrešalo? Ia ail ne postajajo tujci naravnost pozorni nad lepoto naših pokrajin ravno zaradi naših ceBteva iu kapelic, aa katerih je naša zemlja naravnost bogata!
Zapisali smo besede: Zvonik s cerkvico belo. Ti na&i zvoniki s svojimi baročnimi strehami! Zdaj jih ponekod opuščajo, češ da zahtevajo preveč dela in negovanja. Namesto njih pa postavljajo neokusne šilaste in kore-njaste atavbe kipeli v nebesa. Seveda je z njimi manj dela in tudi manj stroškov. Toda če zaradi tega saziranja izginejo iz nagih tal tako zanimivi zvoniki, bo z njih propadom propadel tudi velik del lepote naših pokrajin. Saj ie to dosti kazi njih lepoto, Se ostanejo mM zvoniki dolgo časa kar beli to belkasti ki sivi in aivkasti, namesto da s »vejo rofenadečo bittvo -osaanujejo ia utrjujejo poto nage samije, kj^r imajo že stoanstoletoo' domovinsko pravico.
3 eerirrijo belo. Spet je ravno belota naših cerkvic poseben znak, katerega morajo ohraniti in obdržati, če hočejo lepoto naše pokrajino dvigwi m oživljati. Vsaka druga barva ne »$HKta v okoli«), kjer že od nekdaj domu jejo naše mične hišice bo^je.
Ali ee današnji rod lepote naših cerkvi« in njihovega pomena za našo zemljo ie zaveda? Naša sramota bi bila, če bi se tega ne zarvedali. In 6e bi si te lepote ae upali ohraniti. Seveda večkrat slišimo tožbo, da je teSco ohranjevati naše starine, češ d« je sedanji rod preveč obubožan. Ne smemo misliti, da » naši pradedi imeli, sam ljubi Bog v nebesih ve, kakSne sijajne dohodke. Ne, ne in še eoikrat nel Tudi njim ni bilo postlano e samimi rožicami. Tudi osoi so dobro vedeli, kaj je beda in kaj je siromaštvo. A vendar so imeli smisel ln č«t za zunanjo lepoto evoje domovine. Zato so to, kar so postavili, skušali ohramiM. Mi bi ne bili vredaa sinovi svojih prednikom, če bi zavigli to, kar so oni s tako ljubeznijo gojili.
Pa ne samo zunanjost, tudi na notranjost obračajmo svojo pozornost. Gotovo je, da mora pedvsem po naših cerkvah vladati snaga. Cerkev vsa v emeteh, cerkvene stene vse v pajčevinah — slabo anainenje za cerkovnika. Na prvi pogled ee vida, da je tak mož samo najemnik in da nima srca za cerkev. Pa naj bi ga župnik na to opozoril. Tako eegaie v mojo besedo. Kdor aam nima smisla ki čuta za lepoto, ga tudi vsi župuii»wv4 opomini in vsa njegova pozortia ne bodo pritada na pravo pot. Za cerkveno snago treba imeti ne-
2«
kaj »miala, pa precejšnjo mero vere in po-bc&neti. Veste: pobožnost ne obstoja srnino v molitvi, tudi za cerkveno snago je potrebna. Ker srno že pri snagi, povejmo, da resnična pobožnoet zahteva tudi sunaj cerkve precejšnjo mero snage in lepote.
Kar poglej povsod, kamor prideš, kakšna so pota, ki vodijo do cerkve in kako je s prostorom tam okrog eericve, pa si boš lahko napravil sodbo ne samo o cerkovniku dotične cerkve, ampak tudi o ljudeh.
Pota do cerkve. Vsa raokopana, vsa razdrta, še ob nedeljah in praznikih polna sme.;, celo biiše ob potu zanemarjene: vse priča, da cerkev v tistem kraju ne uživa po«e>bue ljubezni in odličnega spoštovanja. In koliko bi stalo truda, če hi vsak pred svojo hiso tja do domače eerkvtiee poskrbel m red in za snago!
Potom pa še prostor okrog eerkv«. Že to ni lepo, S& leže tam jk» tleh pred eeiSrvijo ostanki cagaretaega papirja m vse, kar Je z ajirni v aveei. In vae od kadilcev popljuvano, v cerkvi in znašaj cerkve. Vem sicer, da »
temle ptoarjenjem ne bom nič, dosegel, kvečjemu kak pomilovalen poumab, 6efi: vse h, «o same malenkosti, kdo bo na to pazjj j.n na to gledal! Saj je od Metih dni, odkar po-mamo tobak, znano Bogu im ljudem, d« m tobakarji najbolj brezobzirni ljudje na »vetu. Zlasti, kar se tiče »nage. Pa naj bo to doma v družbi, na želcznici, prnl cerkvijo ali pa v cerkvi sama.
Se hujše od tobaikairjev so pa marsikje okrog naših cerkva tiste neprijetne dišave, ki prihajajo tem kza kakšnih voglov ali iz grmovja tam kje v bližini cerkve, ali morda celo tam od zadaj® strani cerkve sem. Veliki oltar na njem se daruje najsvetejša daritev, par metrov proč pa se odlagajo po celo skladnice parfumov... Slišite, ljudje božji, a« vas ac obletava rdečica sramu, če slišite, da ima marsikje — morda tudi pri vas! — hiša božja tako malo spoštovanja? Dragi moji! Ne jezite ee, ko to berete, pač pa, ee Je kdo prizadet, naj raje mirnim potom prizna: moja krivda, moja krivda, moja velika krivda.
Za danes samo že sklep: Hiši božji po naših in po drugih krajih več spoštovanja 1 Proč od nje z vsemi hudobnimi duhovi! Prihodnjič pa 6e kaj drugega.
so se zbližati
Dne J, septembra je bil v Belgradu ustanova! občni j,bor Glavne zadružne aveae, kakor so 'o določala pravile novega zadružnega zakona, ki Je bil izdan kad. Sprva et« »e gru-paraji dve sfeupssi žadrafeifc svm. Prva, v kateri so bMe ml/rege Sanico pre»jfo,je Glavne zadaružae »vese, v dregj pa so 9® »brale y*te zadrtišm	& M te niso Me
viSarajene v Bbmto zstteušsui aveso. Takoj po teh prvSh občerih ..borih pa ao se pojavili glasovi, naj »s v mdmfmMvo uvede »loga ln zadruge enotno igvoMjo «w> etmo vihamo upravo. Po T©&®>eee&& pogajanjih se je to poere-čMo. Sporazum Je Ml sklati je« m tej osnova, da pride v glavni odbor Gilavne zadružne zveze 22 Stanov »tare zvez« in JJ, članov Zveze zadrug za kmetijski kredit, a v nadzorstveni odbor od prve skupine 8, od druge pa 8 člani. Po tem sporazumu Je bilo tudi določeno, da bo za predsednika izvoljen notranji minister dr. Anton Korošec, a za prvega podpredsednika. minister brez lastnice Voja Djor-djevuč. Tako Je v popolni slogi potekel občni zbor. Vodil gia je notranji minister dr. Anton Korošec, ki Je imel pri tem tale govor:
»Dragi zadružniki! Pred vsem dedom, ki ga moramo danes opraviti, ms v»e, ki ste tukaj zbrani, prisrčno pozdravljam, po vas pa tudi vso zveze in v njšh včOanjene zadruž-nake. Vese! sem, da vidim bi »brane predstavnike vsega uažega zadružništva, ki imajo vai ano misel: vdožjti svoje sile za napredek zadružništva, ki Je podlaga v»ega gospodarskega, Mfiurnega in socialnega napredka naših naprših ljudskih slojev. Od 14.
DoSbro lam poeenf
kupite vsakovrstno oblačilno blago prt staroznani mannfaktural trgovini
Janko Češntic
ft, LJubljaaft, LSagarjeva aJ5ca i.
junija 1919, ko Je bala ustaiiiovlje«a dosedanja Glavna zadružna zveaa, pa do dan«s„ je ^uiružiiiStvo vestno izvrševalo srvoje velik*) poslanstvo ter se je lepo razvijalo kljub vnem težavam, ki so prišle na pot. To zadrainiiHvo je naraslo šleviteno. Tedaj Je bilo 11 »vez, danes Jih imamo okerti 35; od 4000 zadrug, M jih je tedaj isnela Glavna zadr. m cm, jih je dane« 15.000, Število zadružnikov Je dames ž« prekoračilo en milijon. 8 poooaom gledamo na to veliko zadruioiSfco vojsko, M ima na svojih zastavah mavrične barve zapisano: Ljubezen, mir in frfoga za dobrobit naroda.
Zadružništvo Je močna ia krepka organizacija ne saano po evoji Številčna sHš, ampak ie bolj po moči svojih idej. Pa>epričani amo, d« je zadružništvo eHement duhovnega in materialnega blagostanja, moioc, ki žene končno tudi naše vasi v prizadevanju za blagostanje in kulturni napredek. Pri nas nimamo miti ene kulturne, niti gospodarske organizacije, ki bi bala tako velika in močna, kot je zadružništvo. Zato je ta organizacija čiaitelj, s katerim morajo računati v®i, ki žele dobro narodu in država. Kot skoraj 20-letai zadružni delavec v Jugoslaviji moaxan s ponosom pokazati na duha pmmai^votM in strpnosti ter aložnega sod&iwaaija, ki je vladalo v tešh zadružnih vrolah. Zadružna ideja je biia vez, ki je vezala ljudi raaaiih političnih in svetovnih nazorov in te 2we®a se Je kazala v medsebojnem vzajemnem delu. Uapehi našega zadružništva v teh iskoraj 30 letih niso majhni. To kaže že oramje-no število zadrug »a zadružnikov, to defazujejt* naši števil:.! i za-draiižni domovi, zadražni tečaji, manifestacije, promet ta sodelovanje zadnžmštvB na vseh področjih naa-odnega gospodarstva. Ne mine teden, da se ne bi imeli pritoke prepričati o fflavi dedavnomii naiiegs zadružništva. V inozemstvu uživa nsže asadružništvo J«jw ime. Tuji zadružniki nas obiskujejo ter iščejo zveze z namni in nas vabijo na ovoje zadružne
(MadalJevanJ« na prihodnji strani spodaj)
KAJ JE
ZAHVALA
France Kranjec, posestnik i Bukovici it. 8, v iupniji Vodice n. Lj. se iskreno zahvaljuje upravi Domoljuba za. 1800 din, katere je preje!, ko mu je leto« pogorela stanovanjska hiša. Žo tretji dan po nesreči sem prejel znesek, ki mi ie.prvi pomagal a največje denarne stiske. Domoljub pač zasluži, da bi ga sleherna hiša imeU naročenega. Bukovica št. 8, dne 18. avgusta 1938.
Kranjec Franc.
DOMAČE NOVICE
novega
Siči pokazali po njivah, kjer raste krompir m koruza ter delajo tam veliko škodo. Kmetje prosijo okrajno načelstvo, da nujno ukrene potrebno, da se škodljiva žival uniči, ker drugače bodo tukajšnji revni kmetje popolnoma ob pičli predelek.
d Potomci slovenskih prednikov. Iz nekdanje Avstrije prihaja veliko pisem, 3 katerimi zahtevajo potomci slovenskih izseljencev krstne liste, poročne liste, mrliške liste, da morejo pred svojo oblastjo dokazati arij-sko pokolertje, sicer jim preti izgon, kajti po- '
opazili, kako tava neko nemško letalo ter i36e prostora za pristanek. Letalo se je spuščalo vedno niže, do „ier ni pristalo ua nekem travniku pri Jareuini zaradi pomanjkanja bencina. Orožniki so takoj zastražili nemški dvokrovnik in obvestili naše vojaške oblasti, te pa zopet letalsko poveljstvo v Zagrebu, ki bo poslalo posebno komisijo. Obmejno prebivalstvo je šlo pilotu zelo na roko. V letalu je bil samo pilot, ki je navajal, da je zašel iu ni vedel, da je na jugoslovanskem ozemlju.
d Pri /.aprtju ah pa pri motnjah i preOavj
vzemite tjutraj na teši* »ozarec naravne »Frani-josel. vode
d Mlada kneževiiia v Kranju. Dne 3. septembra se je nenadoma i" nepričakovano
susivuvaio ao	bjuui, iiicu ujmu lumi -u-™,,
načelnik dr. Zobec in ceijski župan A. Mihel-čič.
d Na porratkn as Bieda so se odposlanci Pax Romane ustavili v Ljubljani, kjer je bilo še zaključno zborovanje. Pozdravne govore sta tu imela med drugimi župan dr. Adlešič in rektor vseuS. dr. Kušej. Za predsednika mednarodnega odbora je bil izvoljen ameriški odposlanec dr. Kirchner. Poslovilni govor pa je imel duhovni vodja Gremaud.
d Ne govorite samo: »Kmet je steber države,« ampak ... Zopet prihajajo pritožbe iz vseh škocijanskih vasi, da so se divji pra-
itlnoiice na narodnem taboru v Kamniku.
tomci Židov nimajo pravice ostati v mejah Hitlerjeve države. Težava je pa s takimi listinami. Po poštnem povzetju se listine ne morejo poslati v Nemčijo. Denarja za kolke in pristojbino pa ne morejo poslati po pošti, ampak šele po dolgem času po banki. — Ce bi dobro prereše<tali bližnjo io daljnjo preteklost prebivalcev bivše male avstrijske republike, bi v več kot polovici prebivalcev lahko našli sledove — slovenskega pokolenja.
d Nemško letalo je pristalo pri Jarenini. Ono popoldne so prebivalci severne meje
manifestacije. V mednarodnem zadružnem svetu mi nismo ne opažen činitelj.
Tako je bilo do zdaj. Ce Bog da, bo v bodoče še bolje. To je moje trdno prepričanje. To prepriča,raje ni brez podlago. Mi smo se danes v»i zbrali tu in bomo šo bolj složni, še močnejši in bo v na« še več poleta. Glavna zadružna sveua bo sprejela v svoje članstvo vsako novo zvezo, v kateri je bilo na dan, ko je bil uveljavljen zakon o gospodarskih zadrugah, včlanjenih 50 zadrug iu ki je te zadruge resnično nadzorovala. Zadružna ideja je tako velika in tako močna, da mora vse drugo odposti, kadar gre za vprašanj« uresničenja to ideje. Pred nanui so velike naloge. Pred na,mi je široko polje dela. Ne oziraje se na nevažne vsakdanjosti, bomo šli vsi složno na delo, M bo rodilo velike koristi za ves naš narod in za vso našo državo. V trdnem prepričanju, da je zadružništvo zadnja pod-
laga našega narodnega blagostanja, da je izvor moči in sile naše države, vas pozivam k vztrajnemu delu v zadružništvu. Pred očmi nam je vsem upoštevana in zadovoljna Jugoslavija. S slogo, ljubeznijo in neumornim delom ustvarimo potom zadružništva pogoje, da Jugoslavija tudi bo takšna.«
Pri volitvah častnega predsedstva je bal soglasno izvoljen za predsednika notranji minister dr. Anton Korošec, za podpredsednika pa minister inž. Djordjevič. - Pri. volitvah upravnega odbora pa je bil izvoljen za pred-sednika dr. Korošec, za I. podpredsednika minister Djordjevič, za II. podpredsednika Miloš Štibler, za III. podpredsednika Stepam Postičič in za IV. podpredsednika dr. Anton Novakovič Ko je bilo zborovanje zaključeno, so vsi navzoči zadružniki navdušeno pozdravljali ministra dr. Antona Korošca.
ustavil na Glavnem trgu majhen in prav ličen športni avto. Vodil ga je mlad deček, poleg njega pa je sedel še starejši gospod ia drugi dečko. Ze številka avtomobila kakor tudi uniforma je vzbudila pozornost, ki privabila precejšno število meščanov, posebno mladine, ki je v mladem vozniku spoznala sina kneza-namestnika Pavla kneževiča Aleksandra in njegovega brata kneževiča Ni-kolo v spremstvu njunega vzgojitelja. Gostje so stopili najprej v trgovino Berjak, potem pa peš v trgovino Savnik. Visoki kupci s« želeli primerna darila za dečke. Kneževid Aleksander si je izbral škatlo z kovinastimi deli, s katerimi se potem po vzorcih lahko sestavljajo različni stroji. Gospod Lozer, ki je stregel visokim gostom, jim je na njih željo pojasnil tudi delovanje blagajne. Kneže-vič Aleksander se je zelo zanimal za s°j'avc»
Telovadni nastop katoliške mladine r Dobrnie«,
lega stroja-blagajne, ter je tudi sam nekajkrat preizkusil delovanje te ročne blagajne. Kneževič Nikola si je izbral mak) električno ročno svetilko ter si kupil tudi primerno Število rezervnih baterij. Kneževič Aleksander se je začudil veliki množini blaga ter je prosil pojasnila. Gospod Lozer je odpeljal visoke goste v i. cadstropje, kjer je izdelovalnica perila. Tu so pokazali mladima kneževičema razne stroje; posebno pozornost je vzbudil avtomatski stroj za Šivanje gumbov in šivanje guniboic. Mlada krieževiča sta se za pojasnila lepo zahvalila in se nato z avtomobilom odpeljala do trgovine Kušljan, kjer je kneževič Aleksander avto zaobrnil proti Brdu. Mladica, ki se je na trgu zbrala, je živahno vzklikala obema kneževičema, onadva pa sta odzdravljala.
d Palača banke Slavije. V Ljubljani so zidali 7-nadstropno paisčo banke jSlavije«. Betoniraii so začeli v asčei'iu tirne, Porabili •o doslej že '230.00C kg železa in 200 vagonov cementa. Načrt je napravil arh. Ivo Medved, vsa dela pa bodo opravili domači podjetniki.
d Knausnija nas je prehitela. Izmed 4645 občin cele naše države ima elektriko le 713 ali 15-3% občin, v razmerju po prebivalstvu pa 27% prebivalcev, nekaj nad 4 milijone oseb. Romunija nas je v tem že prehitela.
o NafoavijaSno in prodajno Jtadrngo so ustanoviti združeni krojači v Belgradu. Pravila te zadruge »o ie potrjena in bo zadruga v kratkem začela poslovati. V krojaški obrti bo to prvj začetek belgrajskega zadružništva. Krojači iz B^lgrada so zadnje čase uvideli, da si morejo izboljšati svoj položaj le na ta način, ie »e ©c-gaaizirajo in mstarovc tudi svoje zadruge. Do ustanovitve tc zadruge najbrž Je ne bi pri&lo, če sc ue bi zanjo toliko potegovali skoraj brezpravni krojaški mojstri in njihovi pomočniki, ki žive na periferiji Belgrada. Teh je okoli 1500. Vsi eo si edini v tem, da bodo le na zadružni podlagi mogli konkurirati velikim trgovinam m prodaj&l&icam izdelane krojaške robe.
d Da ne bo ovire. Ministrstvo ta poŠto, telegraf in telefon je na podlagi zakona o Dru-
zupmsce so
V noči od -27. na 23. avgust je bil ob dveh zjutraj izvršen velik vlom v župuišče v Rečici ob Savinji. Tat je vzel pod bližnjim kozolcem lestev in jo prislonil k sidu župni-šča v bližini kuhinje. Neopaženo se je splazil v župnišče in z dletom odprl pisarno, kjer je pobral 2300 dinarjev gotovine iu uro, vredno 1000 din. V pisalni mizi je našel tudi ključ od železne blagajne, ki jo je nato odprl in iz nje pobral ves cerkveni denar, ki ga je bilo 19.700 din. Poleg tega je tat ukradel tudi dva srebna in pozlačena mašua keliha, vredna 8000 din. Vsega skupaj je torej tat naredi! 28.7000 din škode.
Po svojem tatinskem poslu se je neznanec splazil spet previdno iz župnišča, tako
da ga nihče ni opazil. Kuharica je sicer sli-šala sumljivo škrabljanje, pa je mislila, da ga povzročajo miži.
Tatvino je opazil v nedeljo zjutraj na vse zgodaj duhovni svetnik Anton Požar, ko je prišel po kelih, da bi maSeval. Na svoje veliko presenečenje pa je našel blagajno odprto in prazno in tudi dragocenih kelihov ni bilo nikjer. Takoj je obvestil o tem velikem vlomu orožnike v Mozirju, ki m brž začeli stikati za. nenavadno predrznim zločincem. Do zdaj tatu še nisc našli, vsa javnost pa z največjo nestrpnostjo pričakuje, da ga bo prav v kratkem dosegla roka pravice. Domnevajo, da je vlomilec eden tistih, ki so mu bile razmere v župnišču dobro znane.
itvu Rdečega križa odredilo, da se mora v času od 19. do 25, septembra t. 1. plačati za vsa navadna in priporočena pisma, dopisnice, razglednice, navadne in vrednostne pakete ter za telegrame v iuzemskem prometu obvezno posebno pristojbino za Rdeči križ v znesku 50 par. Za ostale p ožine pošiljke, kakor tudi za one pošiljke, ki so po zakonu poštnine proste, se ta. pristojbina ne plača. Za pošiljke- v inozemstvo plačilo pristojbine ni obvezno. Pristojbina za Rdeči križ te plača s posebnimi znamkami Rdečege lulž.v
m Mleko so po&ažBi kmetje iz okolice Belgrada. Ceno 90 dvignili kmetje, ki zalagajo našo prestolnico z mlekom. Prodajajo ga zdaj po tri dinarje za liter. Podražitev mleka utemeljujejo kmetje s t ud, da jc letos živinske krme zelo malo ia da se je tudi seno, ki ga morajo po mnogih krajih kmetje sami kupovati, zelo poikažilo. Zato tudi mleka ne morejo dajati po takšni ceni kot dozdaj.
d 470 novih vagonov hoče kupiti prometno ministrstvo. Ne bodo pa samo potniški, pač pa tudi postni in tovorni, za prevoz petroleja in drugih tekočim, z* prevoz mesa itd. Nekaj vagonov bodo naredili desna po raznih večjih ki manjših tovarnah za vagone, večino njih pa
Slovenski vsettčiliščmkt pomagali
dvigniti škropilni avto iz jezera
Nedavno je velik škropilni avto blejske občine zdrknil globoko v Blejsko jezero. Za blejsko občino je bil dvig potopljenega škropilnega avtomobila precej kočljivo vprašanje. Zvedeli so, da ima v Ljubljani skupina mladih fantov-akademikov potapljaški aparat, ki ■o si ga sami izdelali. Na prošnjo občine so ti z veseljem prišli pomagat. Omenjeni potapljaški aparat je dokaj enostaven: pločevinasta čelada, ki ima spredaj veliko Sipo, ob •traneh dve svinčeni uteži po 8 kg, zadaj pa gumijast ovratnik, ki ge prilega ramenom. Na stropu je ventil, do katerega vodi 15 m dolga debela gumijasta cev, skozi katero dovajajo potapljaču potrebni zrak. Izdihani zrak uhaja spodaj v vodo. Na čelado je pritrjen tudi globinomer, to je priprava, ki potapljaču točno kaže globino, v kateri se nahaja.
Potapljači so imeli že prakso ln izkušnje i morja, kjer bo se dv« meseca dan za dnem potapljali in raziskovali življenje morskega dna. Prvi je imel nalogo, da ugotovi lege avtomobila in druge važne okolnosti. Samo
dobrih 5 minut je ostal pod vodo, ker je bila voda precej hladna. Povedal je, da je sprednji konec avtomobila obrnjen naravnost proti bregu. Naslednji je šel privezat dve verigi, tretji je privezal Še tretjo. Verige so delavci navezali na škripčevje in začeli vleči. Cez nekaj časa je šel pod vodo četrti izmed fantov, da pogleda, kako avto napreduje. On se ie nikoli ni potopil in je tudi hotel doživeti to stvar. Pa ni šlo tako gladko. V vodi se jc sklonil, menda je hotel plavati z glavo navzdol, voda mu je napolnila čelado in preden se je vzravnal, je že butnil s šipo ob kamen na dnu. Sipa se je zdrobila v kosce, zato je po vrvi brž zlezel nazaj gor, za noge so ga potegnili na Buho. Vsi so se prestrašili, ko so zagledali s krvjo oblit obraz. K sreči pa ni odnesel drugega kot par prask po obrazu. Čelado so hitro popravili ln se potopili še enkrat Potem Je bilo delo potapljačev končano. Dvig avta pa je dal delavcem še ves drugi dan polne roke dela, končno so ga pa vendar »rečno rešili iz objema povodnega moža.
bodo kupili v Italiji in nekaj tudi na Poljskem. — Koliko novih vagonov bo krožilo v Sloveniji, kjer si sedaj menda še dva vagona nisia podobna — bomo svoiečasno poročali.
d 40 letnico obstoja je praznovalo te dni I. delavsko konsumno društvo na Jesenicah. Med drugim ao priredili ob tej priliki tudi srečolov v korist Vmcencijeve konference.
d Za državno stražo pri prireditvah. Te dni je notranji minister sporazumno z ministrskim svetom izdal uredbo o upravnih pristojbinah za policijsko nadzorno službo pri javnih prireditvah; po tej uredbi imajo prireditelji plačati določeno upravno pristojbino za vse javne prireditve, navedem v uredbi.
d Peter, Tomtslav in Andrej. Trojčke ie povila 25 letna žena nekega delavca v Stari P&lanki v Vojvodini, Jsdija Seodtinger Ko so priili na svet, so vsi trije skupaj tehtali pet kilogramov. Za botra jim je bil neki siromaftni tamkajšnji domačin ni <m je tudi odloČil, da so tri male novorojenčke krstili z imeni Peter, Toniislav in Andrej, kakor je ime trem sinovom naše kraljice Marije. Ker starši niso imeli dovolj sredstev, da bi novorojenčke vzrejali doma, se je po nekaj tednih napotila njihova mati v Subotico k upravniku otroškega zavetišča ter ga prosila, naj sprejme obroke v oskrbo. Upravitelj se je je usmilil in sprejel otroke v »Kolevko«, kakor se imenuje to državno otročko zavetišče. Vsi trije otročički so zdravi in se neverjetno lepo razvijajo. V tej državni otroški ustanovi bodo ostali, kakor pravi upravnik, ie eno leto, dokler ne bodo popolnoma krepki, nato pa jih bodo izročili staršem.
d Kaj jim vse na misel pride. Veliko pozornost je vzbujala v Mariboru te dni novica, da sta utonila v Dravi dva mala fanta. Dopoldne je namreč prišla na policijo vsa obupana tkalka Terezija Rezman ter je dejala, da pogreša svojega 19 letnega sina Josipa, ki sc je podal v soboto popoldne v Kaferjevo kopali-lišče. V družbi 18 letnega brezposelnega natakarja Arturja Jana se je Rczman odpeljal v modro pobarvanem čolničku po Dravi. Oba fanta sta pustila obleko v kopališču v kabini, s čolnom pa sta izginila ter se nista več vrnila. Ker so našli zvečer obleke v kabini, so bili vsi prepričani, da sta se fanta v deroči Dravi pre-
O0CCIS« ur. iwais mm
spedjalist za notranje bolezni in Sef fnternega oddelka o rdi nI r a v Ljubljani, Gledališka ulic« 4 od Vili. do 1. ln od 2.-4. ure popoldan.
Slovaki so predložili svoje zahteve
Parlamentarni klub slovaške ljudske stranke je izdelal spomenico o avtonomiji in jo izročil parlamentu. »Slovak« poudarja, da je spomenica posledica temeljito proučenih razmer 111 se razteza na vse panoge državnega življenja. V spomenici zahtevajo Slovaki popolno preureditev države na temelju nove ustave. Spomenica obsega 8 točk: 1. Češkoslovaška ne sme biti več centralistična država, temveč mora postati zvezna država. 2. Na slovaškem področju mora biti slovaški jezik uradni jezik. 3. Priznanje posebnega slovaškega državljanstva. 4, Zakonodajna oblast parlamenta se mora omejiti in mora biti na slovaškem področju pridržana le slovaškemu parlamentu, razen v vprašanjih obstoja drža-
ve, kakor je n. pr. narodna obramba. Samo takšna vprašanja so morejo razpravljati v osrednjem parlamentu. 5. Slovaška mora imeti v mirni dobi na svoiem področju slovaško vojsko s potrebnimi omejitvami za primer mobilizacije. Slovaki morajo služiti v slovaških polkih, katerih poveljniki morajo biti Slovaki. 6. V praškem osrednjem parlamentu morajo biti Slovaki zastopani 7. 69 narodnimi poslanci in 39 senatorji, medtem ko so doslej imeli 61 narodnih poslancev in 30 senatorjev. 7. Pri izvolitvi predsednika republike mora večina parlamenta zajeti prav tako tudi večino slovaških narodnih poslancev. 8. Izvršilna oblast na Slovaškem mora biti poverjena vladi, ki je odgovorna slovaškemu parlamentu.
vrnila in utonila. Naslednje dopoldne pa je prišlo iz Ptuja poročilo, da ae nahajata oba tinta tam čila in zdrava. Nameravala sta odpotovati iz Maribora v Belgrad, kjer sta mislila, da bosta dobila »lužbo. le v Ptuju pa sta se ustavila ter ostala tam pri sorodnikih. Oba sta bila namreč oblečena samo v kopalno obleko, ker sta drugo obleko pustila v Mariboru v kabini. Med potjo v Ptuj jima je šele padlo v glavo, da v Belgradu ne moreta iskati službe v samih kopalkah, pa sta se zaradi tega ia par dni ustavila v Ptoiju pri sorodnikih,
d Radgonski kolodvor urejujejo. Dela na železniški postaji v Gornji Radgoni živahno napredujejo. Delavski oddelek zaposluje stalno nad 60 delavcev. Dokončujejo se nasipi za nove tire in polagajo temelji za postajno poslopje. Veliko postajno poslopje in pa skladišče bo dograjeno do zime in bo po sedanjih računih staio nad 800.000 din. Tako bo imela Gornja Radgona, ki je eden najprometnejših obmejnih krajev v Sloveniji, velik in moderen koiodvor.
d Bolgarske delavci so nas obiskali. Nad 2S0 delavcev in delavk bolgarske delavske zveze je »prejel te dni minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič. Sprejema se je udeležil tudi glavni odbor Ju-gorasa na čelu • predsednikom dr. Djordjetn Pesičem in veiikem številom delavstva, včlanjenega v Jugorasu. Bolgarski delavci in de-jj lavke so ministra Cvetkoviča viharno pozdravili. Nato je pevsko društvo »Bratstvo« zapelo himno Jugorasa, ki so jo navzočni navdušeno sprejeli. Minister Cvetkovič je imel zatem daljši govor, v katerem je pozdravil bolgarske delavce ter jim zaželel dobrodošlico. Poudaril je tudi potrebo po čim tesnejšem bratskem sodelovanju bolgarskih in jugoslovanskih delavcev. Zvečer je priredi! v Delavskem domu minister Cvetkovič veliko večerjo bolgarskim gostom v čast.
d Izvoz naie iiviue je zelo padel to leto. Ni se zmanjšal samo pri eni ali drugi vrsti živine, pač pa pn-av pri vseh. V prvih sedmih mesecih tega leta srno iz Jugoslavije izvozili 229.175 giav živine in smo zanjo dobili 252.3 milijone dinarjev. Koliko je izvoz živine letos nazadoval, kažejo te številke, če jih primerjamo z lanskimi. I.ani smo izvozili 424.078 glav živine in smo zanjo dobili 393.3 milijone dinarjev. Torej se je izvoz zmanjšal za 35.85 odstotkov ali za 141 milijonov dinarjev,
d Bogu, kar )e božjega. Vse državne in samoupravne oblasti so dolžne podpirati cerkvena oblastva in sodišča pri izvrševanju nji-
hovih sklepov, razsodb itd., tak nalog je izdal davčni oddelek finančnega ministrstva finančnim ravnateljstvom in davčnim upravam. Če je z razsodbo cerkvenega sodišča kdo obsojen na plačilo cerkvene pristojbine, a je noče plačati, se bo izterjava te pristojbine prenesla na izvršilne finančne oblasti. V zvezi s tem je dolžnost davkarij, da tudi cerkvene pristojbine izterjavajo, če to od njih zahteva cerkvena oblast na podlagi veljavnih razsodb ali odlokov, prav tako kakor so dolžne izterjavati tudi versko doklado.
^7|mr	dolenjska, štajerska in
v	sploh vseh vrst, kupite
pri CENTRALNI VtNAEtNi V l|eM§ant
d Tudi slovensko šolstvo je še nepopolno.
Drinski banovini je uspelo, da je iz posojila za javna dela dosegla vsoto 20 milijonov, ki jo bo banska uprava porabila za šolske zgradbe po Bosni in Hercegovini, kjer je nepismenost — poleg Južne Srbije — v vsej državi gotovo največja. Del te vsote bo šel za šolske zgradbe v Sarajevu, na prvem mestu za šerijatsko gimnazijo in za delno kritje izdatkov za žensko gimnazijo. Ostanek vsote pa bo ves za nove ljudske šole na ozemlju banovine.
d Meso je kradel. Dne 24. avgusta je opazil čuvaj mestne klavnice mesarskega pomočnika, zaposlenega pri mesarskem mojstru Piršu, kako skriva v mariborski hladilnici cekar, ki je bi! poln mesa. Naslednjega dne ob 4 zjutraj je čuvaj opazil, da je prišel po cekar z
mesom v skrivališče neki L. tei ga hotel odnesti. Čuvaj mu je cekar vzel ter obvestil .0 tem mojstra Pirša, ta pa policijo. Pirš je tudi prijavil, da mu je v zadnjih mesecih izginilo deset celih telet, več telečjih kož in neugotov-Ijena količina mesa. Piršev pomočnik je potem priznal, da ga je L. pregovoril k tatvinam mesa. Tudi prejšnji Pirševi pomočniki so baje svojemu mojstru kradli meso ter ga prodajali L. za manjše zneske. L. je dajal pomočnikom za cekar boljšega svežega telečjega in svinjskega mesa v teži okrog 20 kg po 50 din. Pomočnik je sam priznal, da je »prodal« na tak način L. za približno 4000 din svežega mesa. L. je bil aretiran ter oddan sodišču, obenem pa mu je policija zaplenila 5200 din gotovine, ki so jo našli pri njem.
d Tedenski sejmi v Brežicah zopet dovoljeni. Z razpisom kralj, banske uprave v Ljubljani so zopet dovoljeni tedenski svinjski sejmi v Brežicah. Sejmi so vsako soboto, ako pa je na ta dan praznik, pa en dan prej. Znano je, da se v brežiškem in sosednjem krškem okraju goji zelo dobra svinjska pasma.
d Kdo ga bo posnemal? Dr. Jan Bata, znani industrijalec iz Čc&koslovaške in predsednik delniške družbe Bafa v Borovu, je stavil prosvetnemu ministru na razpolago svoj del čistega dobička za preteklo leto v znesku 152.670 din z željo, da jo uporabi v prosvetne namene. — Če bi tudi drugi naši »petičniki« kaj prispevali za prosvetne namene, bi visoka šolnina, s katero smo Slovenci po vojni oblago-darjeni, lahko povsem odpadla.
d Ne kradi. Dva Rusa v Belgradu so zaprli. Obtožena sta, da sta poneverila, oziroma ukradla velike dragocenosti, ki so jih ruski begunci prinesli v Jugoslavijo, ko je v Rusiji izbruhnila revolucija. Tedaj so rešili velike dragocenosti neke petrograjske zastavljalnice. Z neko ladjo je general Vrangel to blago pripeljal v Kotor, od tam pa so ga prenesli v Bel-grad' in ga shranili v kleteh finančnega ministrstva. Šele zdaj po 16. letih pa so ugotovili, da je 'zmanjkal kovčeg z na.raznovrstnejšimi dragocenostmi, o katerih pravijo, da so bile vredne več milijonov. Takoj je padel sum na dva Rusa, in sicer na Genzelja in Leva Tcodo-rovič-Kvašinskega. Do zdaj še nista ničesar priznala. Zdi se, da jih je bilo v zvezi s to tatvino še več, ne samo dva.
d Mladeniči rekruti! Oni, ki ste potrjeni k vojakom in imate pravico do osvoboditve ali skrajšanega roka službe, čimprejšnji vstop v kader, odložitev službe v kadru — infor-niiiajte so in uredite svoje zadeve pravo-
Narodne manjšine v hoja za obstoj
Dne 16. avgusta »o zaključili v švedskem Stoc.kholmu letošnji sestanek evropskih narodnih manjšin. Slovensko in hrvatsko manjšino v Italiji sta zastopala predsednik kongresa dr. Wilfan in dr. Besednjak, slovensko manjšino na Koroškem v Nemčiji pa dr. Tischler in dr. Petek, medtem ko je hrvatsko manjšino na Gradiščanskem zastopal dr. Lovro Karali. Poleg naštetih jugoslovanskih manjšin so bile zastopane še naslednje: Madžari iz Jugoslavije, Romunije in Češkoslovaške, Nemci iz Danske, Estonije, Letonske, Poljske, Romunije, Češkoslovaške in Madžarske, Švedi iz Estonije, Ukrajinci iz Poljske in Romunije, Rusi iz Estonije, Litve, Letooske, Poljske in Romunije. Številne manjšine, ki niso mogle poslati zastopnika, so poslale brzojavne pozdrave, kot na pri-
mer Litvanci in Belorusi iz Poljske, Katalonci iz Španije. Na koncu drugega dne je zbor sprejel naslednje zahteve: 1. Kongres smatra ljubezen do svoje lastne narodnosti kot eno najvišjih nravnih zapovedi. Toda ta ljubezen vključuje tudi spoštovanje do drugih narodnosti in do njihovih življenskih pravic. 2. Položaj narodnih manjšin v Evropi se čedalje bol| slabša. Kongres svari Evropo pred takšnim razvojem in poziva vse evropske vlade, naj se odločijo za dokončno pravično ureditev narodnostnega vprašanja, tako da bodo vse narodnosti mogle uživati politično in kulturno enakopravnost. 3 Kongres se zahvaljuje švedski državi in švedski javnosti za ljubeznivo gostoljubnost. Zahvaljuje se predsedniku dr. Wiifanu in tajniku baronu Uexkullu za njuno požrtvovalno delo.
faeno! Ako je rok zamujen, se ne da več pomagati. — Vsa pojasnila daje proti malenkostnemu plačilu koncesionirana pisarna Per Franc, kapetan v p., Ljubljana, Maistrova 14. — Za odgovor priložite kolek ali znamko za 6 dinarjev.
d Vsi, ki mnogo jedo in stalno sede in trpe itaradi tega prav pogosto na trdi stolici, naj pijejo vsak dan čašo naravne »Franz-Joseiove« grenke vode, ki se mora poprej segreti. Davno preizkušena in priznana »Franz-Joselova« voda se odlikuje po svojem sigurnem učinku in prijeni porabi.
Hcg. po min. soc. pol. Id dot. idr. S. br. 15183, 23. V. 85.
IZ DOMAČE POLITIKE
p Dr. Koroščevi govori. Ves tisk po državi v izčrpnih izvlečkih prinaša govor našega voditelja dr. Korošca, ki ga je imel v nedeljo v Ljutomeru. Zlasti vsi listi ponatiskujejo tiste odstavke, ki govore o volitvah in o zadnjih osebnih izpremembah v vladi. Hrvatskim listom zlasti niso ušli stavki, da bo pri prihodnjih volitvah v vsej državi vsekakor zmagala JRZ, na Hrvatskem pa da bo to pot še močna bivša HSS. — Drugi govor dr. Korošca, ki tudi te dni gre po jugoslovanskem časopisju, pa je govor, ki ga je imel na zborovanju »Pax Ro-mane« na Bledu in v katerem zavrača podla obrekovanja, ki so jih nasprotniki države svoj čas širili o državi, češ da nečloveško in neusmiljeno ravna s komunisti.
p Tudi drugod je tako. Na dan občinskih volitev pri Sv. Križu pri Kostanjevici, kjer je * 50b glasovi proti 111 glasovom zmagala lista JRZ, so za nasprotnike na vso moč agitirali Sokoli od Sv. Križa in iz Cerkelj. Vsi so imeli na prsih pripete sokolske znake, volivce pa so izzivali ter venomer kričali: r,Živel dr. Maček! Dol Stojadinovič! Dol dr. Korošec!« Imena tistih Sokolov in imena prič so na razpolago.
p Hrvatski predsednik- Časopis >.Daily Te-legraph-. objavlja člančič, kjer čitarno tudi sledeče: »Dr. Maček, voditelj Hrvatov, ki je izdal skupen manifest s srbskimi opozicionalci, v fcaterem obsoja vlado dr. Stojadinoviča, je izredna balkanska osebnost. Hrvati ga obožujejo in ga zmerom nagovarjajo s »predsednikom-. Dr. Maček je prijazen človek, manjše postave z osivelimi lasmi in brki. Njegov »predsedniški« dvor je skromna majhna hiša blizu Vseučiliškega tTga v Zagrebu. V opremljeni sobi, kjer sprejema obiskovalce, nosi srajco z odprtim ovratnikom, volnen džemper in amečkano obleko in najbrž najslabši par čevljev. ' ; krase katerega evropskega državnika.
1-i'A -" - i »;'.V.	>
Ameriške armada je imela nedavno velike manevre, na katerih so preizkušali tudi nove protiletalske topove,
ki jih kaže K s. S m slika.
Dr. Maček neprestano kadi in si sam zvija cigarete iz zlate lobačnice, na kateri je vrez-ljan veliki M. Čeprav so njegovi pristaši večidel kmetje, je on sam bivši častnik avstro-ogrske vojske,
p Še ena o »vitezih«. V noči od onega petka na soboto je bilo vse polno nemških delov napisov na trgovinah in gostilnah pomazanih s katranom. To dejanje neposredno pred »Slovenskim dnem v Kočevju dokazuje, da so hoteli gotovi čir.itelji na ta način motiti prireditev »Slovenskega dne« in pripraviti do te narodne manifestacije nerazpoloženje. Toda temni ljudje, ki so ponoči opravljali to delo z zlim namenom, so imeli smolo. Službujoči stražnik je zalotil dva člana tukajšnjega Sokola, ki pripadata onemu delu primorskih priseljencev, ki je za časa prejšnjih naših vlad našel na naših gostoljubnih tleh toliko zaslombe Zalotil ju je pri delu, ko sta ravno hotela pomazati tudi napis na Verderberjevi gostilni.
NESREČE
d Avto jc povozil tri volkove te dni v bližini Gospiča. Ponoči sta se peljala šofer in neki delavec iz osamljene gorske vasi proti Gosti-varju. Ko je avtomobilova luč na nekem ovinku nenadoma osvetlila del ceste, je šofer zapazil sredi nje pred seboj tri volkove. Vozil je kar naprej. Volkovi se s ceste niso umaknili, ker jih je svetloba popolnoma zaslepila. Tako je tovorni avtomobil povozil sredi ceste vse tri
volkove. Šofer je takoj nato avtomobil ustavil, da bi se prepričal, če so bili to res volkovi. Našel jc sredi ceste res enega voika, drugi )C ležal ubit v obcestnem jarku, tretji pa jo je na]Wž le toliko skupil, da je še lahko pobegnil.
n Vlak je povozil železničarja. V petek, 2. septembra zvečer, se je vrača! s postaje Sevnica proti svojemu domu Alojz Perme, železničar in posestnik. Na tej poti ga je dohitela nenadna nesreča, ki mu je vzela življenje. Njegova hiša stoji tik ob železnici na nasprotni strani glavne ceste. V bližini se odcepi cesta na most čez Savo. Ker je ta prevoz že skoraj na postaiji, je treba iti čez več železniških tirov. Perme je šel čez prevoz. Na zadnjem tiru so pravkar premikali tovorne va-gome, ki so mu zaprli prehod in zaradi tega je nekoliko počakal sredi prevoza. V tistem trenutku pa je prevozil osebni vlak in Zagreba. Ker je g. Perme gledal proti tovornemu vlaku, ni videl prihajajočega osebnega vlaka, katerega stroj je zgrabil Permcta, ga vlekel kakih 20 m s seboj in vrgel nato na drugi tir. Peime je udaril z glavo ob tračnico in jc bil kmalu mrtev. Dobil je tudi nekaj drugih poškodb, vendar vlak telesa ni razmesarii. Perme jc bil dober mož in vesten železničar.
n Griža se je zelo razpasla po doinjelen-davskem okrajn. Nekaj ljudi je na tej nevarni bolezni zadnje čase tudi že umrlo. V čakovski boinišnici so umrli štirje. V bolnišnici v Murski Soboti dozdaj še ni nihče od teh bolnikov umrl, a jih leži tam bolnih na griži nič manj kot 45.
Pogled na vetiis.icglav« množico ilio rovalcev na slovenskem dnevu v Koče
vju.
Po vaseh jih j« dozdaj umrlo 10. Pravijo, d« sa je ta bole«en toliko razpasla, ker je bilo zaradi zadnjih povodnjl nekaj vodnjakov oskrunjenih, a jih potem ni nihče oči9tU, pač pa so ljudje še dalje pili vodo iz njih. V nekaterih vaseh je ljudem sploh prepovedano hoditi iz hiJ, ker se lwje, da se bolezen ne bi ša bolj razširila. — Ljudje, ne skrivajte bolezni in dajte se pravočasno cepiti!
n Strela, toča in ogenj v Slovenskih goricah. Noč od one nedelje na ponedeljek je bila po severnih Slovenskih goricah strašna. Od jugovzhodne straai so se bližali nevarni temni oblaki, ki so navdajali s strahom ljudi po Slovenskih goricah. Okrog pol ene zjutraj je nastopila usodna huda ura, kakršne že nekaj let nismo doživeli. Začelo je strahovito grmeti, strela je udarjala neusmiljeno. Po nekaterih krajih, na primer v Ihovi, Lok a vri ih in S topi-grovi je padala tudi toča. Strela je udarila tudi v veliko vinsko stiskalnico pri posestniku Alojzu Kuru v Radvenskem vrhu št. 14 pri Negovi, S slamo krito in vse leseno poslopje je bilo na mah v silnem plamenu. Bližnji vaščani so komaj rešili iz kleti štiri sode. Ljudje so z velikim naporom ohranili 10 metrov oddaljeno leseno, s »lamo krito gospodarsko poslopje. Če bi se užgalo, bi to postalo usodno za vso vas, ker 80 hiše povečini pokrite s slamo in stoje blizu druga drugi. Škodo, ki jo je naredila strela s tem, da je uničila vse poslopje, vinske kleti, orodje, pohištvo itd., cenijo nad 25.000 dinarjev, lastnik pa je zavarovan le za 4000 dinarjev. Strela je udarila tudi v kapelo posestnika Alojza Geratiča v Negovskem vrhu in jo močno poškodovala.
u Požar je uničil veliko gospodarsko poslopje posestnika Ivana Koprive v Zalogu pri Gotovljah.
n Akademski slikar Napotnik se je ponesrečil. Dna 29. avgusta' sta se v Celju splašiia konja, vprežena v voz. Blizu Žimijahovega posestva, kjer preide pločnik v cesto, sta konja dohitela 50 letnega akademskega kiparja Na-
Tudi Italija odklanja Jude
Oni dan je imel italijanski ministrski svet sejo in je najprej sprejel zakon, ki predstavlja neobhoden pogoj /A napredovanje drž. uradnikov. Število žensk, ki so zaipoalene v državni ali zasebni službi, ne more presegati ,10% državnih in zasebnih uslužbencev. Za moške, nameščene v državni službi, se uvede uniforma. Ustanavlja se stalni posvetovalni odbor za vojno pravo.
Drugi zakonski načrt urejuje položaj tujcev, ki so pripadali judovskemu plemenu in M so se naselili v Italiji, Libiji in v ostalih italijanskih pokrajinah po 1. januarju 1919, je tale: Od dneva objave te uredbe z zakonito močjo je prepovedano tujini Judom naseljevati se v Italiji, Libiji in v italijanskih posestvih
v Bgejskeca morju. V smislu te uredbe z za« komi to močjo se smatra za Juda oni, katerega oče in mati pripadata judovskemu plemenu, brez ozira na to, če danes ta oseba pripada kakemu drugemu plemenu ali veri. Prejšnj« odredbe, po katerih so mogli Judje postati italijanski državljani, izgube svojo moč. Tujci, ki pripadajo judovskemu plemenu in ki se nahajajo na dan objave te uredbe v Italiji, Libiji in na posestvih v Egejskem morju, kakor tudi oni, ki so se nastanili po 1. januarju 1919, morajo zapustiti te pokrajine v, roku petih mesecev, računajoč od dneva objave te uredbe. Oni, ki se ne bodo pokoravali predpisom uredbe, bodo izgnani.
potnika Ivana iz Zavodne pri Šoštanju, ko je pravkar šel s svojim prijateljem po opravkih v Teharje. Tu je križišče poti v Gaberje in na mestno pokopališče. Konja sta najbrž hotela zaviti na levo, kipar Napotnik pa se ni mogel tako hitro izogniti in v tem trenutku ga je zadelo oje voza, da je padel pod konja in voz, ki ga je vlekel okrog 9 metrov naprej po cesti. Konja sta z vozom divjala še naprej proti. Te-harju, kjer so ju vsa upehana prijeli. G. Napotnik ima večkrat zlomljeno desno nogo pod kolenom, močno poškodovano hrbtenico, hude notranje poškodbe in več podplutb po glavi.
n Zopet vse uničeno. Strahovita nevihta s točo je divjala oni ponedeljek zvečer nad Medjimurjera. Posebno mnogo so trpeli zaradi te nevihte vinogradi v okolici Ljutomera, uničena pa sta tudi po številnih krajih proso in ajda. Tudi strela je opravljala svoie kruto delo. Pri Sv. Juriju na Bregu je strela udarila v hlev posestnika Andreja Knetlija in ubila dva konja. Poleg konj je spal hlapec, ki pa se mu ni nič zgodilo, prav tako ,so ostale nepoškodovane
Daladier bere komunistom levite
Medtem ko komunistična stranka, za katero brest ugovora capljajo socia-lisfci, napenja vso sile. da prepreči spremembo zakona o 48 Urnem delavniku, ki Francijo vodi do K'>s[xWarske«a poloma, je predsednik vlade Daladier v vojnem odboru parlamenta v odločilnih besedah napadel komuniste zaradi njihovega zadiržanja.
Daladier je odkril sramotno dejstvo, da *> bila francoska podjetja primorana, da velika naročila ia Amerike odklonijo, ker jih v zahtevanem času niso mogla izvršiti, ker »o vezana na. 40 uirani delavnik. Ta naročila so potem Amerškanoi oddali Italiji in Nemčiji. Ko so komunisti Daladieru začeli ugovarjati, je izjavil:
»Vi nimate nobenega drugega izhoda, kakor da daste vladi na razpolago vtsa sredstva, da skuša proizvodnjo dvigniti, aH pa mora Francija odstopiti kot velesila in po-poluoma spremeniti svojo zunanjo politiko in
kapitulirati.c
Ko je komunistični poslance Cornavin skušal oslabiti tevajamja Paladiera, češ da bi bila morala francoska vlada v zadnjih tednih bedj odločno vzeti v zaščito Češkoslovaško, je Ministrski predsednik odgovoril:
> Komunisti bi radi napovedali vojno kar vseiMu svetu. Ce pa zahtevam le malenkost
za Francijo, da bi bila pripravljena za vsako vojno, pa so naenkrat gluhi. Vi hočete, naj pošljem Nemčiji pismo. Gospodje, danes ni čas, da bi vodja francoske vlade igral don Iftchota, zafkaj jaz sem mnenja, da so danes za zaščito miru bolj potrebne nadure, da Francija zadosti svojim mednarodnim obveznostim ter da brani v svetu svoje dostojanstvo in svoj ugled kot velesila, potem morajo delavci več delati; če pa vi tega nočete, potem bo morala Francija proglasiti svojo nevtral-noist in se umakniti v kot<
Ko je komunistični poslanec zopet nekaj ugovarjal, je pi-edsediuik vlade ponovil:
»Ugotavljam, da so tisti, ki me priganjajo, da bi bolj odločno nastopil proti Nemčiji ter zavzel bojno stališče, isti, ki skušajo onemogočiti v tovarnah, ki izdelujejo orožje, nujno (»obrobno daljše delo.« — Odbor je nato, izvMMiši komunističnega predstavnika, soglasno sprejel Daiadierove smernice.
Kljub temu, da se je vodja socialne demokracije Leon Blum postavil na stalne, da ie treba pospešiti prodavajanje orožja ter aato zwi«ati delavnik, se je tudi socialistična stranka pridružila komunistom, ki sklicujejo protestne shode zoper Daladierovo odredbo ta hočejo sprožiti generalno stavko...
tudi krave, ki so v hlevu stale zraven konj, Kmet ima približno 10.000 din škode.
— Pri neredni stolici, napetosti čr&f VGled zapeke prav odlično odvaja naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaostanke! prebave nakopičene v crevih. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-JoseSova« voda 8 polnim uspehom pri odraslih kakor tudf otrocih.
Reg. po min. ooo. pol. hi oar. idr. S-br, 15-1 Si, S5. V. 83,
NOVI GROBOV!
n Ne, on ni umrl.. V Bizoviku pri Ljubljani je odšel po večno plačilo Franc Pavčič.
—	V Pamečah pri Slovenjem Gradcu je odšla k Bogu Berta Serbak roj. Krajnc. — V Rovtah pri Logatcu so djali v grob soproga gostilničarja Rozalijo Kune. —• V Okomini je na veke zatisnil oči posestnik Franc Lužnik.
—	V Pobrežju pri Mariboru je zapustila šolano dolino trgovka Antouija Zelenica rojena Bizjak. — V Brežicah so pokopali viš. davč, upr. v. p. Miroslava Stumbergerja. — Umrl je dolgoletni podpredsednik »Jugočeške« v Kranju Emil Storža. — V večnost je odšel vodja kemične delavnice KID na Jesenicah inž. Ignacij Haiser. — V Ptuju je umrla Ma< rija Pogrujc roj. Zupančič. •— V Šl. Janžu na Dravskem polju je na veke zatisnil oči pol. nadzornik v pok. Štefan Goričan. — V Ljubljani so umrli: vdova Ana Znidaršič, pekovski mojster Josip Gabrijelčič, zasebnik Edvard Premk, gimu. rav. v p. Oatou Bartel, žena upok. žel. uradnika Marija Hassl, trgovka Antonija Kotar roj. Venier, poštna uradnica v p. Amalija Paulin in soproga šolskega služitelja Marija Treven rojena Cebohin. — Gospod, daj jim večni mir!
Slomšek mladini
Kaj pomaga veliko znati, pa se slab« ladriati, glave prebrisane, srca pa grdega biti. Znati pisati in brati, vsakemu odgovor dati, misliti pa ne. Ako bi kdaj kaj takega od vas u čakal, bi vam ne dal vstopiti v šolo. V šolo hoditi, med poštene šolarje zapisan biti, je velika sreča in čast. Hočete pridni šolarji biti, posebne trojne dolžnost na skrbi imejte: Bogu prav lepo slušiti, se pridno učiti, pa starše in predstojnike lep« »bogati. Kdor teh dolžnosti ne dopolni, šole »reden ni in bo odvržen.
RAZGLED PO SVETU
ITALIJA
s Blagoslovljena smrt. V avgustu so romali ua Viiarje številni duhovljani iz Šmarja, Gaberja in Branice na Vipavskem in Štanjela na Krasu. Odpeljali so se k čudodelni nebeški Pomočnici v treh avtomobilih. Pridružila se jim je tudi 69 letna Frančiška Vidmar Iz Rihemberka. Stara mati je sicer nekoliko bolj počasi, vendar vsa vedra obiskala z drugimi vred najprej Mengore in potem višarsko svetišče. Prej in na povratku je z drugimi romarji veselo prepevala pobožne pesmi, V bližini Rablja ie nepričakovano začela kimati na svojem sedežu. Sopotniki niso posvetili temu v začetku nikake pažnje, ker je še malo prej navdušeno pela. Ko so se čez nekaj časa zanjo nekoliko pozanimali, je bila — Kirtva, zadela jo je srčna kap. Srečna žena je umrla s sveto pesmijo na ustnicah. V Bovcu so ugotovili njeno smrt in jo potem po navodilih orožništva pripeljali kar z avtom narav-»ost v Rihemberk, kjer so jo pokapali.
s To in ono. Časopisje piše, da so začeli Italijani bolj na visoko rasti. To da je posledica zdravstvenih in šporinih ukrepov fašistične vlade, ki ie močno.izboljšala življenjske razmere italijanskega naroda. Tako se razvija zdaj prav zdravo italijansko pleme, — Zlato poroko sta praznovala v Idriji vpkojeni rudniški uradnik Josip Gruden in njegova žena. — 10. avgusta je bil za del črniške de-kanije nesrsčen, črn dan. Nad ubogo dolino, ki že itak ječi pod težkimi gospodarskimi neprilikami, je prihrumele grozno neurje: klestila je toča in ngonabijala je strela. Toča Je pobila vinsko trto in pokončala razne druge poljske nasade, zlasti turščioo, od Kamenj čez Potoče, Selo in Batnje tja doli do dorn-berške meje. Nekateri vinogradi so docela okleščeni in bodo ostali nesrečni kmetje skoraj brez kapljice. — Nič manj neizprosno ni gospodarila strela. V Potočah je ubila 62 let-Bega posetnika Andreja Pegana. Bila sta ikupaj s sinom. Prvi je padel po tleh sin, ki
pa je bil na srečo od strele samo omamljen, na njega se je pa zgrugil do smrti zadeti oče. Bil je mož poštenjak. N. p. v m.! — V Štoma-žti je strela udarila v dve hiši, ki sta pogoreli. — V Volčah je upepelil ogenj skladišče Mihaelu Rutarju. — Iz Velikega Repna so pripeljali v tržaško bolnišnico 56 letno Ano Škrabar. škrabarjevo je krava nabodla z rogovi in ji prizadejala na trebuhu tako strašno rano, da so ji izstopila čreva. V bolnišnici so jo sicer takoj operirali, vendar je zelo malo upanja, da bi okrevala. — V Mirni je pobesnela krava podrla 39 letno Emo Brajni ter jo tako hudo poškodovala, da je kmalu nato umrla. Zdravniška preiskava je ugotovila, da je pokojnica pri padcu zadela z glavo ob skalo in dobila smrtno rano. Nesrečnico so po daljšem času našli kmetje iz okolice. Pokopali so jo ob veliki udeležbi občinstva. --■ 73 letnega župnika Ignacija Lebana je podrl avtomobil in ga hudo ranil. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima zlomljeno desno nogo in še nekatere notranje poškodbe, toda zdravniki izjavljajo, da ne bo nič hujšega. Zločinskega avtomobilista iščejo,
ČEŠKOSLOVAŠKA
s Spor med Čehi in Nemci je še vedno glavna točka mednarodne politike in bo to še precej časa ostala. Pogajanja med sudetski-mi Nemci in češkoslovaško vlado se namreč že vedno niso premaknila z mrtve točke, da-si je predsednik dr. Hodža Nemcem predloži! že tretji načrt, kako zadovoljiti njihovo zahtevo po avtonomiji, pa so Nemci po vrsti odklonili vse tri. Ker pa se zdi, da vodja nemškega rajha res noče vojne, v kateri bi Nemčija lahko tvegala vse, zato so še vedno tako v Londonu kakor v Parizu prepričani, da se bo našla podlaga, na kateri se bosta mogla češkoslovaška vlada in njen nemški nasprotnik sporazumeti. Izvedelo se je, da bo angleški svetovalec, lord Runciman, ako bi obe stranki na noben način ne mogli skupaj,
predložil svoj lasten načrt, kako preurediti državo ali pa celo ustavo češkoslovaške republike, da bi na eni strani bila zasigurana enota češkoslovaške države, na drugi pa bi imeli češkoslovaški narodi zadostno samoupravo.
s Ob pogreba Andreja Hlinke, voditelja Slovakov sta govorila min. predsednik Hodža in podpredsednik slovaške ljudske stranke Tiso. Hodža se je odkrito priznal za Slovaka in je poudaril, naj se vsi Slovaki prizadevajo za močno in zadovoljno Slovaško. Tiso je med drugim dejal: »Hiinka je mrtev, češkoslovaška republika pa stoji in bo, če Bog da, v resnici lasten dom slovaškega naroda. Slovaška stranka bo ostala zvesta zamisli samostojnega in neodvisnega slovaškega naroda v republiki. Dal Bog, da bo slovaška dežela v češkoslovaški republiki srečna!«
NEMČIJA
s Italijanski Nemci se izselijo. Inozemski listi poročajo, da s vršijo med nemško vlado in Mussolinijem pogajanja za nemško manjšino na Južnem Tirolskem. Po teh poročilih bi se nemško prebivalstvo Tirola naselilo v Nemčiji na bivših habsburških posestvih. Vso gmotno škodo, ki bi jo Italija utrpela zaradi izselitve Nemcev, bi Nemčija poravnala s primerno trgovinsko politiko. Ta, četudi nepotrjena vest, je vzbudila posebno v manjšinskih krogih veliko pozornost. — V Selah sta umirla Zerjavova maii in Marija Maurer; prvi je bilo 83, drugi 85 let. — V Fodravljah je odšla v večnost Lojaa šelander roj. Marimič. — V Kapli ©b Dravi je zapustila solzno dolino 21 letna Micika Singer. — V Svečah so djali v grob Jožefa Paka pd. Vrbancina, — Na Čajni pod Dobračem grade šolo. — Za popravo hiš in stanovanj je dež. vlada razpisala 20 % podporo.
MEHIKA
s Umorjen, ker je krščanski nauk učil. Katoličani okrožja Hu&juapon de Leon v zvezni mehiški držam Oaxaca so pred kratkim naslovili na mehiškega predsednika generala Cardemasa javno pismo, v katerem se pritožujejo, da morilci duhovnika Lucija Ser-rano Martin ez še vedno nekaznovano hodijo okoli ter uživajo vse državljanske časti in veljavo. Ta duhovnik je dne 2. junija leto« učil krščanski nauk v zasebni šoli v kraju San Pablo Anicano. Med poukom so ga napadli doslej neprijeti morilci in ga na kraju samem umorili. V pismu naglasa jo katoličani, da so sokrivi tega umora nad katoliškim duhovnikom zastopniki mestnih oblasti iz mesta San Pablo Anicano kakoir tudi učitelji tamkajšnje diržavne šrie. Morilci in sokrivci se nekaznovani sprehajajo po mestu ta nihče jim nič ne stori, čeprav je oblastem vse znano.
Tako le so japonske letalske bombe uničile vagone na kitajskem kolodvora v Hankovu.
AMERIKA
s Razno. V Chicago se je vrnil iz Jugoslavije, kamor je bil povabljen od ljubljanskega župana dr. Adlešiča, da je v Sloveniji predaval o mlekarstvu, podjetni naš rojak Anton Vencel, ki vodi v Chicagu večjo moderno mlekarno. Kakor se je Vencel izrazil nameravajo v Sloveniji v doglednem času
Izgraditi mlekarno po ameriškem sistemu. Ob tej priliki, ko se je mudil v Sloveniji, je pokazal zai Imive filmske slike svoje mlekar-
ne obenem je Vencel posnel v Sloveniji precej zanimivih filmskih slik. — V Buenoe ^iresu «e je po nesreči zadušila s plinom 86 letna Marija Valerija Sedevčič, roj. Hu-mar, doma iz Podlake pri Grgarju blizu Gorice. Mrtvo je našel mož, ko je prišel, z dela. _ pretekli teden zjutraj je dobil roka j Ka-rel Kuhar, ki vodi gostilno v Milwaukeeu, prav neprijeten obisk. Rojak se je nahajal Še v postelji, ko se je povzpel maskiran bandit skozi odprto okno spalnice natakarice Alme Leicher, kateri je zagrozil molk. Od tam je udri v Kuharjevo spalnico, kjer je Kuharja iu njegovo ženo s samokresom prisilil, da sta mu odprla varnostno shrambo, iz katere je pobral 678 dolarjev, nakar je skoči! na cesto in izginil. — V svojem stanovanju v Chicagu bo zadnjič našli mrtvega 56 letnega rojaka Karla Jegliča. Bržkone je moža, ki je živel gani, zadela kap. Truplo je že razpadalo. --Doma je bi! iz Tržiča na Gorenjskem. — Ko je v soboto, 30. julija, 28 letni Franc Nacb-tigal iz Clevelanda šel od doma v White City Park k jezeru, je padel v jezero in utonil. Njegovo truplo so našli šele v ponedeljek. Zapušča žalujočo mater Marijo, rojeno Zalaz-nik, doma iz Gornjega Logatca na Notranjskem, enega brata in dve sestri. — Poškodbam, ki jih je dobil pri padcu po stopnicah je podlegel 58 letni Pavel Šabec. Doma je bil iz Zagorja pri št. Petru, kjer zapušča tri sestre, tukaj v Ameriki pa zapušča ženo. sina, dve hčeri in brata. V Ameriki je živel 30 let. — Na mestu je bil ubit 25 letni mladenič Mato Marolt, ko sta na cesti trčili dve vozili. Pri tem je dobil težke poškodbe tudi Anton Šikonja, dočim Je bil voznik truka Martin Skala nepoškodovan. Za Maroltom žalujejo starši in tri sestre. — V Clevelandu ' so umrli: 49letna Marija Kuzmič roj. Simon-čič iz Potoka pri Fari, 51 .letni John Primar Iz občine Dev. Mar. v Polju, 42 letni John
j Kraje iz Lipovca, 48 letna Jožefa Zorko roj Kuman iz Malega vrha pri Krki na Dol. in 48 letni Martin Hozijan iz Otiž v Slov. Krajini. — V Chicagu II. je preminula 41 letna Marija Kambič roj. Reholt. — V Kacine Wis. je preminul 56 letni Anton Zore iz Trebelnega. — V Detriotu Mich. so spremili k večnemu počitku 67 letnega Gašparja Malenška iz Št. Vida n. Ljublj. — V Indianopolisii Ind. je zapel mrtvaški zvon 77 letnemu Petru Ježu iz Grgarja pri Sv. gori na Goriškem. — V Presto Pa. si je sam vzel življenje 37 letni Leopold Mur iz Oseliee nad Škofjo Loko. — Poljedelski oddelek vlade Zdr. držav zida na farmah vodnjake in slične naprave za napajanje živine. v ta namen ima vlada pri-pripraviljenih za potrošiti nad sto milijonov dolarjev. Geslo vlade v tem pogledu je, da ne sme iti nobena krava dalje kot dve milji, da pride do vode. V zapadnih državah je vlada dosedaj zgradila že 2,170 vodnih rezervoarjev. Po nekaterih krajih mora iti zdaj živina do deset milj daleč, priidno pride do vode. — V Barbertonu O. je preminula 48 letna Cecilija Hiti iz Mošenj pri Radovljici. — V Jeffersonu O. je naglo umrl 48 letni Adolf Petrič iz Podklanca pri Sodražici.
DROBNE NOVICE
V Španiji se srditi boji ob reki Ebri nadaljujejo; nacionalisti prodirajo.
Na Kitajskem so tudi hudi boji; o delnih zmagah poročajo tako Kitajci kot Japonci.
Po komunističnih poročilih so rdeči. letaka sestrelili v juliju 90, v avgustu p« 95 Francovifc letal.
250 zastopnikov tujega časopisja se je prijavilo za udeležbo pri hitlerjevskem kongresu v NUrnbergu, ki bo te dmi.
Za milijardo in pol bo prihodnji češki državni proračun večji od letošnjega.
Nad 200.000 romarjev je bilo te dni nai
božji poti v poljski Censtohovi.
Posebno časnikarsko zbornico so ustauo-vifi na Madžarskem.
»ve vojaški letali sta trčili blizu češkega Zlina; letalci ubiti.
Pri zadnji poplavi v japonskem mestu Kobe jo utonilo 118 oseb.
Silovite poplave so opustošile precej vasi v daljni okolici turškega Carigrada.
Desetletnico vladanja kralja Zoga 1. praznujejo te dni zelo slovesno v Albaniji.
O rdečih neuspehih na vseh španskih bojiščih poroča Francovo vrhovno poveljstvo.
800 hiš je odnesla te dni velika poplava v Mehiki.
19 novih bojnih ladij zgrade prihodnje lelo v amer. Združenih državah.
Obrambni jez se je porušit blizu kitajskega Hankova; voda je odplavila tri vasi s prebivalstvom vred.
Strahovita nevihta je divjala nad češko Prago in bližnjo okolico.
Zopet je začel bruhati italijanski ognjenik Vezuv.
Skoraj 5 ur se je tresla zemlja na Filipinskih otokih. Velika škoda in žrtve!
400.000 ton žita je sklenila kupiti Anglija v Romuniji.
Velike dvodnevne vaje za obrambo proti zračnim napadom so ifiie v nemškem Berlinu.
Neožeujeni nad 30 let stari uradniki v Italiji ne bodo več napredovali.
40 letni vladarski jubilej kraljice Vilje-mine praznuje Nizozemska.
Večino mehiškega petroleja je kupila Nemčija.
48 milijonov potnikov so prevozile v letošnjem prvem polletju italijanske železnice.
6241 oseb ima čez 100 let v..Turčiji.
RAZNO
4 leta ječe zaradi svetega
pisma. Kakor poročafo iz Saratova v Rusiji, je bil tamkaj pred kratkim aretiran 75 let star kmet Smole, ker je zbiral mladino ter ji prebiral iz razlagal sveto pi'mo. Koinsomoici — člani mladinske komunistične organizacije pa so starčka naznanili oblasti, nakar ga je sovjetska oblast zaprla ter po trimesečnem preiskovalnem zaporu obsodila na 4 leta ječe. Sveto pismo, ki je bilo v starčevi hiši rodo-vinski spomin iz leta 1801, pa so zaplenili. Oddali so to redko knjigo brezverskemu muzeju v Saratovu kot »dokument starega kapitalističnega časa«.
Otoke za doto! V 15, stoletju 60 Shetlandski otoki, blizu seveme obale Škotske, spadali skupaj z otoč-iem Orkadov k danski dr-tavi. Ko co leta 1449 za lanskega kralja kronali Kristijana I., je bila Danska tako velika, da «e je raztezala od ustia reke Labe lo najbolj severnih meja sedanje Norveške in od obal Severnega morja do meja Rusije. Kljub tem velikim deželam pa kralj Kristijan I, •voji hčerki, ki se je možila ' Škotskim kraljem,., Jakobom HI., ni mogel izplačati
L. Gangbofer:
g3 Mmimi klošier
Roman lz začetka 12. stoletja Poslovenil Blaž Poznifl
Vedno bolj sla se odmikali pobočji gozdne globeli. Ko je Ebervajn po enourni hoji dospel na odprti berhles-gadenski svet, je razveseljen opočasnil korak: iz Lo-bijevega lesa je donel zvon. Bolj prijaznega pozdrava bi si za novi prihod v svojo deželo ne bil mogel želeti. Urno je krenil dalje in prišel na gozdnati obronek pod samotorico. Zvon je še vedno pel. Tesnoba ga je prevzela Kaj naj bi to nepretrgano zvonjenje pomenilo? In po odmevu se je dalo spoznati, da je zvonikar burno vlekel za vrv. Mar zvoni na pomoč?
V hudih skrbeh se je pognal navkreber po gozdu in dospel na laze, udelane iz podrtega gozda in obrasle zdaj z redkim žitom. Od samotorice so se culi številni Klasovi in ko je stopil Ebervajn na goličavo, je zagledal okoli cerkve zbranih čez sto ljudi, in drugi so prihajal. Se vedno od vseh strani. Ko so ljudje uzrli meniha, so zagnali krik in hrup in mu vriskaje udri,. nasproti. Stiskali so mu roke,1 poljubljali obleko in ga poživljali, prav kakor hvaležno ljudstvo svojega dobrega kne-zL Tedne že so bili čakali njegove vrni ve in postavili po pobočju Untersberka straže, ki so skresinazname prebivalcem, da je sprevod na pota. K"™*«'1 Ebervain ozrl, je videl znane obraze. Tudi strani Uodi je prišeP bi e čedno oblečen in na Ebervajnovo vprašanje kako neki gre dečku, je starec ponosno odgovoril: So jo potegnil, gosnodl Nič mu ne morem očitati.
Zelo je poraben. Zdaj pase v Gadenu svinje. To so krotke živalce. Izlahka hodi za njimi, četudi malo šepa.<
Drugim je trajalo starčevo govorjenje predolgo, tudi oni so hoteli reči kakšno besedo in so ga zato odrinili stran. Ebervajn ni vedel več, kje ima roke. Zdaj mu jih je stiskal mladi planšar, katerega je bil postavil Zigenot po proštovem naročilu za novega samostanskega ribiča, in zdaj Hajlviga, ki se je bila iz ribičeve dekle spremenila v košato kmetico; sočutje in usmiljenje ji je bilo prineslo moža: Kaganharta. Kazalo je, da se je nje gova žalost za Hilmtrudo polegla. Bil je lepo rdeč in dobre volje. Toda, kje sta Rudlib in Rotica? In brat Zigenot?
»Tamle počiva pri cerkvici!« se je glasil odgovor na Ebervajnovo vprašanje. »Tako zelo ga je prevzelo
veselje.«
Ebervajn si je utrl pot skozi gnečo ljudi. Do srca se je prestrašil, ko je zagledal na neki kladi poleg cerkvenih vrat potrtega moža, ki se je naslanjal z osivelo glavo na brunasto steno. »Zigenot! Moj brat!« Dolgo sta se nemo objemala. Ko je Ebervajn obvladal svojo gi-njenost, je pogladil z roko prijatelja po sbujšanih licih in za jecljal: »Pri vsem vesolju vendarle tudi žalost! Upal sem, da te bom našel drugačnega, pogumnega in moč-nega, kakršen si vedno bil!«
»Močan, gospod? Močan je samo Eden!« Truden smehljaj se je utrnil Zigenotu z ustnic. »Povedal ti bom, kaj je temu krivo. Samotorica ne stoji zame na pravem kraju. Neprestano imam podrto goro pred očmi. In no morem pomagati: sleherni pogled nanjo mi trga dušo. Dosti je pač nimam več, gospodi«
Med ljudmi se je vzdignil nov hrup; Ebervajnovo spremstvo je prispelo na goličavo. Prestrašen se je ozrl
po domovini
V Siično!
Pred 300 leti so j«čeli cietereijani v Stični — t«koi ob svojem prihodu — po zgledu takrat še živečega sv. Bernarda poglabljati in razširjati če-iščenje Matere božje. Cim dalie je sega! vpliv iii <iek> cistoreijanov," tem dalj« se je Širila slsva Matere Marije, Kar za 34 fara je skrbel stiski samostan in v vseh teh cerkvah so beli menihi ljudstvo navduševali za ljubezen do Device Marije. Jati no je, da je ljudstvo rado pohitelo k središču, k viru te lepa jiobožnosti, v Stično, k Žalostni Materi božji in pri njej iskalo ponioči in utehe v svojih stiskah. Tako je hitelo verno ljudstvo stoletja v Stično na romanje, dokler ni nesarečni Jozel II. nasilno zatrl biser slovenske preteklosti — niiški samostan. Stična je bila na eno stoletje opuščena, pozabljena, zanemarjena, Žalostna Mati božja v pozabi, samostan nspoi podrt. Danes pa, odkar na novo oživljeni sanio&tan živi že svoje Štirideseto leto, žele beli očetje, da bi se verno ljudstvo znova spomnilo Bvoje Ljube Gospe, Žalostne Matere božje, ki kraljuje v mogočni stiški baziliki, in se ji prišlo poklonit. 18. sept, to je tretjo nedeljo v septembru bo etiška Žalostna M. 5»o?.ja godovaia. Vsi, ki ljubite Stično, ki ste ji hvaležni, vsi, ki ste žalostni in potrti, pridite k svoji kraljici, k stiški Žalostni Materi božji, ds ee pri Ženi bolečin potolažite, odpočijete in žari obile novih moči za težo delovni dni.
Iz raznih krajev
Sv. Jošt nad Kranjem. Letošnji roraareki shod na čast Žalostne Matere Božje bo v nedeljo, 18. septembra, Obenem se praznuje 200 letnica povečanja tukajšnje rosnareke cerkve in cerkven« hiie. Slovesnost b« ie povečal« električna razsvetljava, ki smo jo pravkar vpeljaii. Na pred' ~večec bo cerkev od zunaj razsvetljena i velikimi reflektorji. Sv, male bodo ob t, ?, 8 ks pol 10. Za ur, spoved bodo os razpolago spovedniki » «o-footo zveftr ia nedeljo zjutraj. Častilci Žalostne Matere Božje, pridite v obilnem številu.
Rovte nad Legateeot. V četrtek 1. septembra smo pokopali Rosealijo Rune, costilničarko pri Zavčanu. Da i« bila pokojnica priljubljena, je priča! njea pogreb. Poteg številne množica so ss pogreba udeležili tudi člani in članice Prosvetnega društva v krojih. Pokojnica je bila vneta prosvetna delavka, igiavka in načelni« dekliškega krožka. Počivaj v miru blaga duša! — Mladinska kmečka zveza bo imel« sestanek 18. septembra v Kupi na Petkovcu. Vabljeni tudi člani krajevne Kmečke zveze. — Domačine in sosedne farane vabimo na veliko kmečko zborovanje na Mihelov® nedeljo 2. oktobra. Zborovanje bo združeno z blagoslovitvijo prapora Mladinske kmečke zveze. Pridite!
Trebil j«. Vsako teto so prizadeti na senu in otavi kmetje, ki imajo svoje pašnik« ob Temenici zaradi poplave, ki nastane pri daljšem deževanju. To pa zaradi tega, ker je rup* (požiralnik) pri Ponikvah premajhna in voda ne more dovolj hitro odtekati. Sedaj jo občius pričela i ureditvijo Temenice. Kmetje, (»odimo pametni in kotikor mogoče podpirajmo občino v tem delu I — Tatvina kolesa pri gostilničarju Bukovcu, kater« je bile objavljena v 35. Številki, je sedaj razjasnjena in so tatu prijeli.
»Doleujske Jlrueikes. Kot »rej suša, tako nam je zadnje deževja napravilo precej škode, posebno grozdje močno gnije. V naši kotlini so se ž® pojavili kupci sadja Mnogi so kar napol zrelo sadje prodajali seveda pod ceno: za 1 din SO par kilogram. Naglica ni pridat — Preteklo nedeljo so se udeležili skupnega sv. obhajila (antje iz »Fantovskega odsekat v krojih. To je vzbudilo pri gotovih ljudeh kosmato vest. Našim fantom pa rečemo: Na pravi poti ste! Le neustrašeno naprej) Vsa poštena javnost je n« vaši strani t
Skocjan pri Mokronogu. Ono soboto se je od um poslovil g. kaplan Stanko Že.rjal in odšel na svoje novo službeno mesto «a župnika v svoj rojstni kraj preko meje no Goriško. — V na SI okolici so razne tatvine ia vlomi, zlasti zadnje čase skoro na dnevnem redu. Kradejo obleko, perilo in druge redi Posebno jim diši vino in žganje. Orožniki so storilcem menda že na sledu in jo
upanje, ds pridejo rokovnjaSI kmalu v rok« pr4, viee.
i>«i pri Litiji. Kralj, ban, uprava nam j«
volila dva nova živinska sejma, prvi »e bo vrim žo takoj 10. septembra. Ker ae bliža jesenska sa. te,v, upamo, da bo posebno m vpreino živino 0. vahna kupčija. Kupci in prodajalci, od btizu daleč, vljudno vabljeni. Sejmišče bo za enkrat brezplačno.
Bvibno. Kakor lansko leto tako hočejo leto« uničiti gosenice ae zelje, ampak repo. V Radečah so nekemu posestniku celo njivo repe uničile, ni drugega kakor golo rebro. Kdor ne vidi, bt skoraj na verjel. Kar črno Jih je, toliko Je tega m r fesa. Poskusil! so s negašenim apnom pa ni ulj pomagalo. Tudi pti nas so 39 že pojavile v p« krajih.
Begunje pii Cerknici Malo s* leto« oglašamo z naš« Meniiije. Preveč r.as je zadel udarec, ko je omrl naS ljubljeni gospod župnik. Povsod ta pozna, da ni ved njegov« blagoslovljene rok«, povsod manjka njegovega odločnega nastop«, t najbolj pit nam manjka njegovega ljubečega srca, ki je vse »roj* iarane objemalo « toliko ljubeznijo. Njegov grob obiskujemo in mamikatera. »ol. za ga prosi. — Šota se bo pričela, pa so zi šest razredov samo itiri ufn® meči. Upraviteljsks mesto je še vedno prazno, ena učiteljic* pa j« bolna. — Letina ;» bila kar dobra, posebno prvi pridelki, sedaj pa preveč dežuje. Prosvetna seio-na se bo kmalu pričala, pa se vse nekam kislo 9 bolno drži. Mladina na drži križe® rok, ampak hodi pogumno in vztrajno po svetlih potih, ki nun jih j« začrtal is pokazal naš nepozabni duša! paetir,
Z g, Brnik. Gosenice so nam uničite vso repj. Ljudje v«e poskušajo, da bi odgnali to nadlogo, pa br«t uspeha. — Cestni odbor gradi v naši »ast 30 metrov dolg propust, ki bo preprečil, da nam ob deževjih votla ne bo poplavljala hiš in gospodarskih poslopij ter ovirala prometa po cestah, Ce to b* bo pomagalo, bo treba pa I* jarke razširiti in izravnati ovinke, da bomo enkrat za v«eie| rsšeai te nadloge,
§1 Andraž pri Velenju. Pred kratkim smo pokopali vrlega krščanskega moža ia dobrega gospodarja Martina OgrajenJka — Grmov Jkove 14» ata." Bilje vnet čebelar ter VioHeo isadjar; Jabolka iz njegovih ' sadomosnikoV «0 slovela itot 'najboljša daleč na okrog. Dolgo ja bi! občinski odbornik ie je s svojo odločno besedo mnogo kbri-
Kigenot na tolikšno čelo. »Gospod, med vsemi temi tljudmi naj živim?«
»Ne,- Zigenot!« Ebervajn je položil roko bratu na ramo in mu pogledal v oči. »Ohraniti te hočem zase, zato boš prevzel zame sveto, dolžnost in resno. delo. Kaj menim, boš slišal jutrL Za danes vzemi palico, pojdi v Sželinji kig in povabi on dot ne može, naj pridejo pojutrišnjem sem k Martinji samotoricL Priče naj bodo, ko bom vkladal temeljni kamen za svoj samostan. Jutri do opoldne se vrni in me počakaj na domu svoje sestre!«
V tem se jo približal menih, da bi slišal proštova povelja.
»2e grem!« je dejal Ebervajn. Potem je stisnil svojo palico Zigenotu v roko. »Vzemi jo in pojdi t Jutri te čakam.« Obrnil se je in krenil za menihom. Zigenot je še malo po«tAl, potem se je obrnil tudi on in urno odšel čez goličavo.
Drugo jutro je vstal Ebervajn ž« pred zoro. Ko so še vsi spali, utrujeni od dolgega potovanja, in bedeli samo tihi čuvarji pri rdeče odsevajočih kupih žerjavice, ae je napotil sam proti Ahi. Gnalo ga je, da bi se popel na višavo in si z odprte straže ogledal deželo, kakor tisto pi vo jutro, ko sta se biia % oglarjem dvignila na vrh Untersberka. Po majavi brviei je prešel Aho in ae prepustil stezi, Id je držala na obronke Gete. Dve uri je hodil navkreber; naposled jo bilo drevja konec in t blestečim vonjem s® jo prebudilo lepo jutra
Na strmem vrha se je Ebervajn odpočil in čakal, da bi izginilo sence v dolini. Se preden so mogle nj»-gove oči razpoznati ograde in hiše, je že videl bete melišča, ki so * dolgim;, iztegnjenimi prsti segate čez ljudje tam doli in adaj jih hoče tudi obdržati. Prišel je pa tudi čas, da loči pšenico od Ijulike, da cepi obrezani 7»
šenavske pologe. Kmalu je razločit tudi motnoblestečo zelen, ki je odevala izkrčeni svet liki redka tenčica. V tihih podobah je šla prošlost mimo Ebervaj novih oči, njegove lastne nade in trpljenje, vsa sre<5a in gorje ljudi, ki so se tam spodaj zdaj z jutrom budili ali za večno spali pod skalami in zemljo. In tesnobno se je vprašal, kako bi razpor med pravico ia samovoljo, kako bi se boj ia boljšo bodočnost te s skalovjem obdane dežele bil pač kotsčsU ako ne bi bila nasilno posegla vmes narava in pomagala — pomagala seveda ca Prašen način.
Koliko lepih in zdravih življenj je ležalo pod razvalinami porušene gorel In vendar je Ebervajn spoznal, da bi nobena človeška site in pomoč ne bite mogla izkazati tem krajem in njihovim prihodnjim rodovom večje dobrote nego tiste ura lomečih se skaL Sinoči so mu ljudje pripovedovali, da ci bila, odkar pomnijo, zima v Gadenu še nikoli tako kratka in mila, doline še nikdar tako rano kopne in zelena pomlad Se nikdar tako zgodnja ko to leta Zamišljeno so preletele Ebervajnove oči prostrano dolino in se ustavile na razvalinah porušene gore, kopajoče se v jutrnjem sonca. Oba ogromna kraa sta bite kopna in samo v široki škrli med obema je v senci S? ležalo nekaj belih plasti snega. Tudi dragi vrhi, ki 30 lani oeorej še nosili bele kape, so bili na prisojnih obronkih brez snega, zdaj ko j® izginil silni ledeni velikan, ki je bil držal vso okolico v svojem rnraiem objemu. In kakor o Vuteja pod Untersberkom so ljudje bajali tndi že o okamenelem gadenskem oskrbniku ter plašili s njim otroke. Nič več kralj Ledenik, temveč »Vaeeman« s« je imenovala zdaj porušena gora in ostri stožei slemena »Vacemanovi otroci«. In te bajke so se prepletale b vero v Boga, ki ao ga začeli prav spoznavati šele v stiski.
več dote kakor 2000 goldinarjev, dasi ja spočetka oi>* ljtsta hčeri eeUh 60.000 goldinarjev. dote. Ker torej ni mogel takoj izplačali vse obljubljene dote, j« ženinu ZMtavš ShetlacuUke 10 Or-kadske otoke, dokler bi a* izplačal vm dote. Toda tndi pozneje danski kralj ni mogel pečati tiste obljubljen« dote, zato so zastavljeni otoki ostali pri Škotski in so praneje pripadli Angliji.
Profesorska. Profesor Klo-fatar pride domov in vpraša. kaj bo sa kosilo. Žena odgovori? »Le«a«. Profesor pa: »Kakšna, konveksna ali konkavna?« (vzbočena alt vdrla).
Dober aasvet Ona: Bila sem pri zdravniku, ki mi j* priporočil, naj grem v ko-pahSča. Svetuj mi, kans nuj grem?« — On: »Vsekakor k drugemu zdravoišu*.
Avto, Id leti po zraku. Ameriški listi so objavili vest, da oo ▼ Ameriki iznašli tndi »lete« avtomobil«. To j« avtomobil, H lahko vozi po mestnih ulicah prar tako kakor ka* drug avtomobil, poleg !cg* pa lahko staži tudi za letalo. Leteči avtomobil tehta poldrago tono, sto« razmeroma malo te ima p" "b* i« to prednost, da i« mogoča z njtm prav lahko ravnati.
Ameriška leteča hcma ladja. Pri San Diegu so delali poskusne polete s ameriško novo »letečo bojno ladjo« ta Te|l® 1 ""»ion dolarjev. je s svojo 25 tonsko težo najbolj oboroženo letalo sveta.
,|i| okolic«, ki jo j® sastopal. Teiko ja bodo posejala Sirfi »aSa druživa. On nam je vedno rad pomagal nam »veMp aial ob strani, Bil pa je tudi «r«da« ialjivec. Marsikdaj auao »e naamcjaJi njegovim Jalam in dovtipoml Zato je bil pa tako priljubljen v vsaki družbi. Lahko rečemo, da Gr-movSkov ata ni imel sovražnikov nikjer. Njegovo priljubljenost je izpričala obilna udeležba na njegovi poslednji poti. — Počiva/ v miru, dragi naš ladjar in čebelar!
Črneče pri Dravogradu. Pridelki, ki ono jih do sedaj spravili, niso bili pičli in Bogu smo hvaležni 2a to. Tudi krompir in koruza dobro kažeta. Ajda obeta letos obilno letino. Le jabolk ne 1,0 veliko, a ni zameriti, sai j« bilo lansko leto drevje tako obilno obloženo. Sklenili smo zgraditi sušilnico, ki pa je sedaj že v delu. te letošnjo jtscn bomo poskusili s sušenjem. Hmelj, ki je bil jcioK srednje dober, je deloma že obran. Zanimivo je bilo giedati, kako je vse staro in mlado hitelo za zaslužkom, posebno na Sušnikovo posestvo v črnečah, kjer je bilo skozi 10 dni nad 80 obi-račev. Dne S. in 11. septembra bomo zopet sho-dovali pri Sv. Križu. Na dan Mar. Imena imamo največji letni shod, ki se začne že na predvečer, z večjo slovesnostjo. Romarji iskreno vabljeni) v Jankova pri Vojnikn. Dne 29. avgusta je zdrav in kri-pa k obhajal svoj god in 60 letnico daleč naokoli poznani posestnik in čevljar špes Janez. Mi vsi mu ob tem jubileju iskreno čestitamo, a obenem želimo, da v božjem varstvu in zdrav dočaka še 70 in 80 let med svojimi domačimi, ki se zavedajo, d« je složno«! in mir prvi pogoj za božji blagoslov.
Raka pri Krškem. — Naš g. kaplan Fr, Mihe-lič je prestavljen v Škccjan. Naj mu vso vnemo, i katero je pri nsis deloval, povrne fiog. — V večnost je odpotoval priletni tesar Kern France iz Hruškovca. Pokoj njegovi duši! — Prošli torek jo prišlo na ovinku ceste na Križiščih do avtomobilske nesreče. Z lesom naložen tovorni avlo je trčil i osebnim avtomobilom. Pri tem je bil potniški avto precej poškodoval. Tudi potnik je zsdobil poškodbe, dočini ee žoferju ni ničesar 1 zgodilo, 8o že treba, kot smo že poudarjali, da bodo avtovozniki tudi na podeželskih cestah previdni!
Male dole pri Vojniku. Ponovno se je ie govorilo in pisalo o potrebi nove ceste iz Ivence na Jankovo in Male dole. Gospodje od oblasti so si že vse ogledali in mislimo, da so spoznali, da je stvar nujna za izvršitev. Pretekla slaba leta so
mnogi morali kupovati živež. Drugo vprašanje je, kje naj revež vzame denar za najpotrebnejše? Ali bi ne bilo prav, če bi se z graditvijo ceste dala možnost zaslužka okolici? Želeli bi, da bi se nas v tem oziru spomnil tudi naš poslanec. O njem nič ne vemo, kako se v narodni skupščini za naš okraj trudi, da bi res kaj dosegel. Mi želimo takih poslancev, ki pridejo med narod poročati o svojem delu in uspehih. — Za letos smo bili obvarovani toče. Tudi vinogradi lepo kažejo. Vedno deževje pa dela povsod škodo. Upamo, da bo Bog še dal lepo vreme, da se bo sušila otava.
Iz naših društev
Tomišelj. Dne 11. septembra priredi prosvetno društvo v Tomišlju skupno z FO in DK prosvetni tabor, združen » telovadnim nastopom, pod pokroviteljstvom g. ministra dr. Kreka. Vabimo vse bližnje in daljne odseke, da ee našega tabora polnoštevilno udeleže; zlasti kroji in nar. nože! Ob 9. dopoldne sprejem gostov v Tomišlju. Avtobus vozi n Krekovega trga v Ljubljani.
Bohinjska Bistrica. Pri loteriji Prosvetnega društva še niso bili dvignjeni dobitki, ki so bili
zadeti na sledeče srečke: 1213, 6433, 244. 3139, 8964, 8529, 7575, 1550, 8368, 4373 7697, 8227, 98, 4111, 9436, 5785, 4437, 4613 2397, 3666, 7761, 8297, 315, 8598, 5839, 7114, 1210, 5874, 3121, 2668, 3278, 5232, 2080, 300, 3644, 7165 2454, 4110, 5961, 9735, 9124, 8541, 299, 6887, 2781, 9922 8590, 9969, 2954, 816, 7224, 8424, 9145, 3682 484, 6385, 8129, 9463, 7298, 7282, 2954, 9591, 4320, 395, 6346, 5&55, 8932, 6537, 2179, 9446, 6827. 3858, 2061, 6825, 7475, 8917, 396, 2727, 4849, 6210, 6451, 7036, 480, 6613, 7962, 6478, 318, 6152, 7720, 7442, 8976, 1720, 2011, 47&r>, 820, 4576, 7253, 8376, 1246, 3300, 2282, 2528, 228, 4829, 7894, 8369, 857, 4000, 7022, 9670, 626 3399, 2646, 8022, 8438, 6222, 8137, 904, 9182, 9037 4257, 6081, 380, 8551, 9816, 35, 2615, 1549, 741 2475, 6290, 2285, 8798, 608, 5276, 6146, 9181, 3786 971, 584, 4833, 9548, 9695, 5441, 3896, 5015, 4941 S989, 780, 3077, 1480, 4934, 2743, 813, 7163, 7083 9917, 4095, 1255, 263, 1361, 3415, 9363, 8279, 7514 7494, 8490, 1810, 4649, 3937, 2533, 4636, 3250, 9035 Dobitki, ki ne bodo dvignjeni do 30. sept., zapadejo v korist društvu.
Savlje. »Kmetijska strojna zadruga« v Savljah si je v tekočem letu postavila svoj »Zadružni dom«, kateri bo blagoslovljen v nedeljo, dne 11.
Pes na grobu svojega (ospndarja. VCbropinu na Češkem je umrl tamkajšnji mesarski mojster Fr. Večera. Rajni je bi! navdušen lovec ter je imel lepega lovskega psa, ki Rt je zelo negoval. Pea pa je bil tudi zelo bioler ter je svojega gospodarja ubogal na vsak migljaj. Ko so poleni umrlega gospodarja dejali na mrtvaški oder, pes nikakor ni hotel oditi stran od odra, ob katerem je straži! noč in dan. Ko so gospodarja pokopavali, so morali I»a S Silo odstraniti. Po pogrebu pa je pes nenadoma izginil od doma in Ra nikjer niso mogli najti. Ko je potem čez •Iva dni nekdo od svojcev pok. Večere prišel "a pokopališče obiskat grob rajnika, je našel na firobu psa, ki je že dva jjf' Jam ležal. Žival je bila že vsa sestradana in onemogla. Ves čas je legala na grobu svojega gospodarja.
Prvi je pa le. »Povej, Nc-*'ka, ali sc«o jaz prvi moški, k' le je prosil za poljub7« »Da — vsi drugi so poljub dobili brez prošnje.«
Pasijonska roža se razcvete na leto samo enkrat, 111 se takrat samo en dan.
Ebervajn je iztegnil roke proli dolinam, ki jih je že obsevalo svetlo sonce, in vstai. Zdaj so njegovi, ti divjak s plemenito mladiko in začne skrbno negovati mlado deblo. Ali mu bo uspelo? To eno in vse drugo, kar premišljuje in snuje za dobrobit svoje dežele in ljudi? Samo čas mu bo mogel odgovoriti. Globoko je zadihal. »Mi, ki smo poklicani, da vodimo ljudi po pravi poti, mi smo kakor sejalec na razorani njivi. Samo seme more vsejati in potrpežljivo čakati na žetev. Bilje brsti, kakor hoče temna moč zemlje, plod dozori, ako je naklonjeno nebo.«
Glas planinskega zvonca mu je zadonel na uho in ko se je ozrl, je zapazil, da se nad travnato kopo suklja pod nebo sinjkast dim. Hiša mora stati tam gori in pod njeno streho si hoče za uro spokojno odpočili. Ko je prispel na vrh, je uzrl ravno košenico in malo korakov pred njim se je dvigala v senci z mahom ovešenih smrek majhna, od starosti začrnela planšarska koča. Iz odprte veže je odseval žar ognja, na hišnem pragu je sedela mlada ženska in ujčkala na rokah dojenčka. Kdeči pia-mei je ožarjal gole rame male zale ženske, medtem ko je sončna luč igrivo oblivala njene noge. Z rahlim glasom je brundala pesem in sklanjala oči na okrogli de-telov obraz. Tihi čar ljubkega prizora je toplo prešinil Ebervajnovo srce. »Pozdravljena, mlada mati!«
Planšarka je pogledala kvišku, ko je pa uzrla rne-nHia jo je prevzel moreč strah; hotela je vstati in se zgrudila zopet na/.aj na prag, trepetajoč po vsem telesu, z bledim obrazom in čelom, na katerem se je videla brazgotina kakor tenka, krvavordeča črta. Tedaj jo je proži spoznal. »Hincula!« Krenil je bliže. »Zakaj s. se me tako ustrašila?«
Boječe se je oklenila mlada mati svojega otroka in nemo so se gibale njene blede ustnice. Oglasilo se je močno cingljanje zvonca, zamolkel topot se je bližal in za kočo je zadonel moški glas: »Ali mi boš obstal ali ne? Čakaj! Preženem ti trmo iz tvoje debele buče!« Prikazal se je črn bik, z belo peno na nosnicah, z iztegnjenim repom in topotajočimi nogami; toda vso silo živali je krotila železna moč orjaškega planšarja, ki je z golimi, zagorelimi rokami držal bikovo glavo pri rogovih in jo pritiskal k tlom.
»Švajker!«
Kakor bi bila treščila vanj strela, je obstal planšar pri zvoku tega glasu, roke iztegnjene v prazno, medtem ko je svobodni bik v divjih skokih pobegnil. Ebervajn je slopil bjiže in potresel odrevenelega moža za roko. »Švajker! Švajker!«
Orjak je drgetal po vsem telesu, na hropeoih prsih so se mu tresli kodri srebrnorumene brade in v zatilniku ga je grabil neki krč. Hotel je spregovoriti, a je samo hripavo slovkal. Zdaj se je s svojimi otrplimi očmi oziral v jezni proštov obraz, potem mu je uhajal pogled tja proti koči k ženi in otroku. In kakor bi bilo ženino gorje njegova edina obramba, je zastokal: »Poglej, gospod! Nisem mogel drugače!« Zakril si je z rokami obraz in se zgrudil na kolena. Ebervajn je pogledal nemo, od strahu malo manj nego mrtvo ženo in se ozrl na skrušenega moža pred seboj. Pomalem se mu je vihar v obrazu polegel in položil je roko klečečemu na ramo, »Vstani in mi sledi! Govoriti moram s teboj, toda na tu vpričo te uboge ženske!« Obrni! se je in krenil čez košenico v kolanjasto drago, v kateri je raslo nekaj smrek.
Bffonlliib
najboljši in najlepša opremljeni nabožni mesečnik v naši državi Ima vedno lepe slike v bakro-tisku. Pišite, da ga Vam poSljejo na ogled. Naslov: »Bogoljub«, Ljnbljana, Jogoslov. tiskarna.
septembra, ob treh popoldne. Mala je zadrug, ki bi mogle v tako kratkem času obstanka pokazati tak napredek in razmah kot omenjena zadruga. J'red osmimi leti jo je ustanovilo sedem, danes žteje 53 članov. Ker ima zavedne člane, je mogla zadrug« doseči viden uspeh. «1« si je po osmih letih postavila svoj »Dom«. Načelstvo zadruge ie danes vabi vse zadružnike ter prijatelje zadružništva, da pridejo v nedeljo k blagoslovitvi! Po blagoslovitvi bo govoril ravnatelj Zadružne zveze dr. Basaj, potem bo pa v prostorih »Doma« prosta zabava.
Zagorje. Prosvetno društvo iz Cemšenika upri-eoii v nedeljo, dne 11. sapt., in ne kol je bilo prvotno objavljeno 4, septembra, Petančičevo far-' bo igro »Miklova Zala«. Vabilo!
Cerklje pri Eiay.j«. Naša sadjarska podružnica zelo pridno deluje. V dveh vaseh je ie postavil* sadni sušilnici, ki sta v veliko korist članom. Da pride do denarja za potrebne naprave 8a drugje, bo priredila srečolov z 200 dobitki. Prvi dobitek bo motorno kolo, skupna vrednost vseh pa znaša 13.000 din. Žrebanje bo 25. septembra. Cena srečki je 5 din. Le pridno segajte po njih!
Laksvniee Stranska vas. Naši pridni fantje so ustanovili gasilsko četo. Potreba je bila res velika, ker je veliko vasi skupaj in do najbližjega gas. doma je bilo več ko uro hoda. Ustanoviteljem čestitamo in želimo obilo uspehov.
Med brati v tujini
AuduK-le-Tiche — Francija. Družini Barbič le smrt ugrabila prvorojenca, 12 letnega sina Kajka. Bil je operiran v bolnišnici, iz katere s« je vrnil domov mrle* k materi, Predno je Sel v
bolniinico, jc naročil staršem, naj ia opravičijo v slovenski šoli, češ, saj drugi teden it zopet pride. Naslsdnjo soboto pa smo zaman pričakovali Rajka, njegovo mesto bo za vedno nezasedeno. Morda bolj kakor kdorkoli drugi ga bo pogrešal v šoli njegov učitelj, njegovi sošolci. S kakim. navdušenjem je prihajal vsako soboto k slovenskemu pouku, s kakšnim zanimanjem je sledil v šoli in kako ponosen je bil, da j* Slovenec, Jugoslovan. Zaradi njegovega plemenitega značaja so ga ljubili vsi njegovi sošolci, aaj ji bil njihov dober tovariš. Toda mladina ie ne bo pozabila, dragi Rajko. Tvoje navdušenje z« slovensko stvar je dediščina, katero si zapustil svojim tovarišem. Čutim, da »c. sedaj mladina le bolj oklepa mene, ki polagam temelje narodnemu čustvovanju v mlada srca. Tvoja smrt mi je tako olajšala delo. Tvoj duh naj zato vodi to mladino in mene.
NAZNANILA
n »Kralja na Betajnovi« v Višnji gori upri-zore 11. septembra ob 3 popoldne in n e 8. sept.
n Zveza bojevnikov v Ljubljani priredi dne 2. in 3. oktobra izlet v Tfet, Gorico, 8v, Goro, Doberdob, Oelavijo in Kalvarijo. Celokupno potovanje z vožnjo, prehrano, prenočiščem in skupnim potnim listom stane 210 din. Za potovanj« sta potrebni 2 eliki in potrdilo okr. načelstva, da ni zapreke za potovanje v inozemstvo. Za prijavo ima Zveza posebne prijavnice in naj jih interesenti zahtevajo. Prijave sc sprejemajo pri Zvezi bojevnikov v Ljubljani, Kolodvorska ulica 25, do 15. septembra.
Tn-lo obvestilo nikar n« prezrite! Na najlepše, najprigeinejše in najzanimivejše jesensko potovanje — v sončno Dalmacijo, na novo mašo in na trgatev grozdja vas vabimo. Cel vinograd j« pripravljen za naše izletnike. Spotoma poromamo k čudodelni Gospei Sinjski, obiščemo eloveča Plitvička jezera, ogledamo si Split, Trogir, Šibe-nik, Senj, Crikvenico in druge zanimive kraj« našega Primerja; z ladjo «e odpeljemo na prekrasni otok Hvar. C« vas veseli spoznati zanimive kraje in običaje, ie si želite par dni oddiha po morju — ne zamudite te izredne prilike! Potujemo z lepim, udobnim potniškim avtomo-bilom od 26. septemisra do 3. oktobra. Cena 450 din. Podrobna navodila pošlje vsakomur zastonj »Družina božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17.
Zveza absolventov kmetijskih šol za dravsko banovino vabi vse člane, da se udeležijo članske
okupčine, ki bo v nedeljo, 11. septembra, ob U dopoldne v dvorani restavracij« pri Levu, I.jub. Ijana, Gosposvetska cesta. Dnevni red: čitanj« zapisnika, poročilo odbornikov, sprememba pra. vil, organizacijske radeve, volitev dveh pregled, nikov računov, predlogi, razprava o akciji za so. cialno zavarovanje, določitev kraja prihodnja članske skupščine, slučajnosti. Zaradi važnosti dnevnega reda je članstvo obvezno.
Na gospodinjski ioli v Si. Jerneju te pričat petmesečni kmetijsko-gospodinjslci tečaj 15. »let. Dekleta, ki se ga žele udeležiti, naj se zgla«« pri vodstvu šole.
RADIO LJUBLJANA
četrtek, 8. septembra: 9 Napovedi, poročila, 9.15 Plošče, 9.45 Verski govor, 10 Preiio« cerkvene glasbe, 11 Otroška ura, 11.30 Prenos petja in godbe, 13.20 Koncert Radijskega orkestra, 17 Kmet. ura, 17.30 Prene« lahke glasbe, 18.15 Duet harmonik, 19 30 Nac. ura, 19.50 Plošče, 20.30 Koncert Radijskega orkestra, 22.15 Citraški trio .Vesna«. — Petek, 9. septembra; 13.20 Koncert Radijskega orkestra, 19.30 Nac. ura. 19.50 Poročila o izseljencih, 20 Plošče, 20.10 Slika v ogledalu, 20.30 Koncert Radijskega orkestra, 22.3G Angleške plošče. — Sobota, 16. septembra: 18 Radijski orke-»ier, 18.40 Pogovor, 19.30 Nac. ura, 19.50 Pregled sporeda, 20 O zunanji politiki, 20.30 Velesejemski pisan večer, 22.15 Radijski orkester. — Nedelja,
11.	septembra: 8 Pevski zbor »Zarja«, 9 Poročila, 9.15 Prenos cerkvene glasbe, 9.45 Verski govor, 10 Kvartet mandolin, 11 Otroška ura, 11.30 Koncert Radijskega orkestra, 17 Kmet. ura, 17.30 Prenos tekme harmonikarjev z velesejma, 19.30 Nac. ura, 19.50 Koncert Radijskega orkestra, 21 Prenos petja in glasbe, 22.15 Citraški duet. — Ponedeljek,
12.	septenbra; 13.20 Koncert Radijskega orkestra, 18 Plošče, 18.40 Duševne bolezni in značaj, 19.30 Nac. ura, 19.50 Zanimivosti, 20 Koncert, 21.30 Plošče, 22.15 Prenos petja ia g!a»be. — Torek, 13. septembra: 18 Koncert Radijskega orkestra, 18.40 O našem naroclno-obrambneni delu, 19.30 Nac. ura, 19.50 10 minut zabave, 20 Plošče, 20.30 Bachova ura, 21.15 Koncert Radijskega orkestra, 22.15 Prenos labke glasbe. — Sreda, 14. septembra: 13.20 Somov gramel-kvarUt, 18 Plošče, 18.40 Mladinska ura, 19.30 Nac. ur«, 19.50 Šahovski kotiček, 20 Večer lahke glasbe, 22.15 Plošč«.
L i m b a r s k i :
(Povesi iz domačega življenja.)
I.
Stari Rožanc je sedel na klopiei pod koSato hruško, ki je rasla na vrtu, nedaleč od hiše. Z rokami si je podpiral trudno glavo in gledal v dolino, kjer se je razprostirala rodovitna vaSka zemlja: polje, ki je mejilo na travnike in travniki na gozdove. Prijazno gorsko vasico pa so obkrožali lepi sadni vrtovi.
Ponosen je bil nekdaj Rožanc na svojo kmetijo, ki je bila dolgo vrsto let med prvimi na Rovišču. Kadar je pogledal v doliuo, mu je srce zaigralo od veselja. Njegova hiša s prostornim gospodarskim poslopjem je stala prav na robu vasi, od koder je mogel videli slednji košček svojega zemljišča.
Toda danes ga je morila bridka žalost. V njem ni bilo več nekdanjega ponosa, saj mož ni bil več gospodar na svoji zemlji. Svoje posestvo, odtrgano iz srca, je izročil hčeri v nadi, da mu bo zet naslednik, kakršnega si je po pravici želel. Mladi gospodar pa na žalost ni bil tak in ni bilo pričakovali, da bi ne kdaj predrugačil.
Zavest, da propada trden doin njegovih prednikov, je grenila starcu zadnje trenutke njegovega življenja. »Kaj bo, kaj bo!« je tlelo v njegovem srcu. »Vse b« uničeno in razdejanol«
Mož je nenadno utihnil, čeprav je nalašč spregovoril glasno t« bes?*«. Po stezi proti domu je prihajala njegova omožena hči Ana z otrokoma, katera je vodila za roko. Bila je v Metuljah pri svoji teti, ki jo je obiskovala vsako nedeljo.
»OČe že spet nekaj godrnjajo,« je menila sama pri sebi. »Bog se Jih usmili!«
Otroka sta hitela od matere, čim sta zagledala očeta. Deklica mu je zlezla v naročje, deček pa
15«
je sedel ua klopico zraven njega — užaljeu, ker ga je sestrica prehitela.
»Še ti prisedil« se je odmaknil hčeri.
»Nimam več dosti časa,« sa je opravičevala. »Za večerjo bo treba pripraviti in v hlevu je najbrž vse narobe...«
»Kje pa je on?« jo je vprašal z glasom, ki je razodeval mrznjo.
»Oh, saj veste!« je vzdihnila hladno.
»Ze spet pri Svetlinu!« — Starec se je vznemiril: »Odkar imamo na Rovišču ta brlog, ni pri nas nobenega reda. Zvečer popivamo, podnevi pa dremljemo; nekdaj smo hoditi ob nedeljah v cerkev, zdaj pa drži ljudem vsaka pot v gostilno, kjer kradejo Bogu čas, sebi pa denar iz žepa.«
»Možje imajo svoje pogovore,« je menila Ro-žanka.
»Mi smo jih nekdaj tudi imeli. Pa smo sedeli lepo doma na vrtu ter se hladili v senci. Mar nam je bila gostilna! Saj smo jo imeli doma — nikoli nismo bili brez pijače.«
»Časi so menda drugačni,« je rahlo ugovarjala, ker bi bila le rada opravičila odsotnost mladega gospodarja. »V kleti je še poln sod sadjevca, prejšnji teden sva ga nastavila, pa vendar...«
»No, vidisl Ne le časi, tudi ljudje so eo spremenili. Tone je vsak dan bolj čuden, odkar hodi k Svetlinu «
»To je res,« mu je morala pritrditi.
»O, res je, rea! Pa tudi to je res, da gremo navzdol...« V prepad drvimo, v prepad — in če pojde tako dalje, bomo zgrmeli v globočiuo. Ana, zapomni si te besede!«
»Tako hudo še menda ni,« ga jc zavrnila.
»Kaj, ali sii dovolj hudo, ako se gospodar na briga za delo? Povsod ga je dosti, kamor le more, se vtakne, samo tam ga ni, kjer bi ga bilo najbolj treba. Orodja razpada in gnije okrog oglov, strehe so razkopane, po senožetih rase grmovje in ob njivah trnje — Tone pa lepo r. rokami v žepu, kot bi bilo že zdavnaj vse narejeno.«
»Veselje ima do kupčije,« bi ga bila spet rada zagovarjala.	.
»Aii si pametna!« jo je zavrnil posmebujoče. »Vrabce lovi, pa golobe izpušča! Kaj mu je treba postranskih opravkov! Doma naj dela! Zemlja pravi: .Obdeluj ti mene, sicer bom jaz tebe...'«
»Menda mu kmetovanje premalo nese ...«
»Barantija in drugo, s čimer se ukvarja, bo pa njega neslo. Pa ne le njega — vse skupaj bo odneslo.. Tebe, njega in otroka... Revical« je pobožal deklico v naročju.
Ano je zazeblo. Obrisala si je solzo, a ni mogla jokati. Tudi huda ni bila — oče je povedal le resnico. Tone se res premalo briga za gospodarstvo. Naporno delo mu ne diši; vse njegovo prizadevanje meri na to, kako bi si r. majhnim trudom izboljšal življenje.
Oče pa je tarnal in tožil: »Bog me tepe, ker sem zavrgel sina iz prvega zakona. Domačemu človeku, ki sem ga sam vzgojil, sem dal kočo, tujcu pa posestvo, da ga bo zalenaril. O, da bi ua bil nikdar 6toril tega greha!«
»Toneta ste tudi prej poznali,« jo je vzueje-voljilo. »Rekli bi bili: Ne! pa bi bilo tudi obveljalo.«
-»Tega na žalost nisem rekel,« je dejal otožno.
vZato pa sebi pripišite,« je bila naveličana vzdihovanja. »Zdaj vam ne morem pomagati!«
»Ponj mi pojdi!« ji je pokazal proti Svetlinu.
»Ne grem!« so je rahlo uprla.
»Ne greš? Ali sc ga bojiš, da bi te ne udaril?«
»Toneta se ne bojim, ker vem, da v srcu ni tako hudoben. Toda zaradi Svetliuovih ne grem; ti ljudje so taki, da kar lezejo v človeka...«
»Po sili ne bo nihče zlezel vate.« — Rožancu ni prijal ta izgovor. »Povej, po kaj si prišla in zbogom! Trdne volje jo treba," pa te ne bo nihče omajal.«
»Pa vi opravite v mojem imenu,« ie prosila očeta.
»Ni moja dolžnost, da bi lazil za zetom.. ■<
©te*. 30.
. 'DOMOLJUB«, dne 7. eenlomh™ 3938.
Stran 13.
OMOLJ
Kdor nam hoče vzeti jezik - proč z njim!
Nad 7000 zvestih Slovencev se je navduševalo za kralja in domovino v nedeljo, dne 4 septembra na taboru v Kamuiku. Pri tej priliki so odkrili spominsko ploščo rojaku, taslužnemu slovenskemu generalu Maistru. K slavil osti je prišel tudi ban dr. Natlačen e soprogo. Dr. Zvokelj je opisal generala Maistra kot pravega slovenskega junaka. Odkritju spominsko plošče je prisostvoval tudi načelnik angleške delavske stranke minister Lansbury, ki zadnje dni potuje po Jugoslaviji, da spozna ljudi in razmere v nji.
Po odkritju plošče je šel velik sprevod ca Glavni trg k službi božji. V sprevodu je prišlo zlasti vidno do izraza okrog 450 članov in članic broječa skupina Jugosl. strokovne zveze od Dev. Mar. v Polju.
Po službi božji je bil tabor, ki ga je začel kamniški župan Novak. Govorili so razni govorniki, med njimi tudi ban dr. Natlačen in pisatelj F.inžgar, ki je povedal tudi sledeče važne stavke:
Pripravljalni odbor je želel, da bi govoril o ljubezni do naše zemlje in o ljubezni do našega naroda. Ali je to sploh potrebno te po 20 letih naše narodne države? Je potrebno, kajii v naši naravi je urojena r.eka lagodnost, brezbrižnost, neko naslanjanje na druge. To ni prav, mi sami se moramo dvigati kvišku, stremeti navzgor, sicer bomo na »vojih tleh poraženi, pohojeni. Za to borbo je nujno potrebna ljubezen do tega, kar je našo in kar imamo. In naša je zemlja, lepa slovenska zemija, naša je samonikla svojska
A ŠOL
kultura, naš je jezik, naše so od pradedov ustvarjene svetinje. Govornik nato opisuje veličastne prizore, ki jih je leta 1918 povzročila v Pragi pesem >Kde domov muj«, in nadaljuje: Tri takšne pesmi imamo Slovenci, ki so lepota naše zemlje, naroda, ki ga je oblikovala ta zemlja, in naša govorica. V izklesanih in krepkih besedah razčlenjuje govornik te tri naše svetinje in zaključuje svoj krasen govor z gesli: Narod bo dobil toliko pravic in vsega, kolikor jih je vreden! Ne smemo kot mutasta zijala pričakovati, kdaj nam bo izpod neba deževala mana! Današnji tabor naj bo tabor strnjenih duš in src! Ce nam kdo hoče vzeti jezik •— proč z njim! Ce nam kdo pravi, da smo ubogo pleme •-proč i njim! Ce nam kdo hoče vzeti zemljo — proč z njim! Za vse to pa bomo močni šele^ tedaj, če bomo našo lepo rodno zemljo ljubili in svoj dom. Ce pa bomo vse to zaničevali, bomo sebe zavrgli in postali bomo hlapci na svoji lastni grudi, za katere velja izrek: Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti!
Dolgotrajno viharno odobravanje je nagradilo priljubljenega govornika za njegova jedrnata izvajanja.
Katoličan mora ljubiti svoj narod
3. Napako aiori, kdor je brezbrižen nasproti svoji narodnosti, ali celo taji svojo pripadnost do nit.
Če je tako pogubna verska brezbrižnost, ne more biti dobra narodna brezbrižnost; le-ta namreč priča o pomanjkanju spoštovanja do laetne ose-bc in o pomanjkanju eočutia do lastnih rojakov in eonarodnjakov, sinov iste matere, domo-
Slovenski dom
J® NAS CENENI POPOLDNICVNIK, EI QM SVOJIM CITATELJEM TOPLO PRIPOROČA-SIO. IZDAJA VSAK DELAVNIK OB 12 SH STANE MESEČNO 8AM0 12 DINARJEV. ZA! ONEGA, KI SI NR MOKE NAK0CIT! »SLOVENCA« JB »SLOVENSKI DOM« POPOLNO NADOMESTILO. PIS1TB NA DOPISNICI UPRAVI »SLOVENSKEGA DOMA« V LJUB-LJANO, NAJ VAM POŠLJE NEKAJ ŠTEVILK LISTA NA OGLED,
vine. Kdor ne ceni narodnosti, (a lahko neha ceniti tudi veiro. In nasprotno, kdor je navdihnjen z ljubeznijo in navdušenjem do narodnosti, ta ce bo lažje odločil za velika dela in žrtve za dobrobit vsega človeštva. Zgodovina narodov nas prej>ri-čuje o tej resnici.
Kdor z besedo aH z dejanjem zataji pripadnost k svojemu narodu (n. pr. iz materialnih ozirov, kakor se to najčežče dogaja), postopa tako grdo in podlo, kakor bi se sramoval lastnih staršev hs sorodnikov. — »Ilustrovanl pregled katoliški« — Kat, ljudski Katekizem (Spirago),
Vera narave ne uničuje, marveč jo epopol-njuje, Vera nam pravi, da smo dolžni one bol) ljubiti, ki so nafti po naravi b"ižji. To je zahteva urejeno krščanske ljubezni. Zato smo dolžni svoj narod in pripadnike ivojega naroda bolj ljubili nego tujce.
O svojih sonarodnjakih pravimo, da so naši bratje po krvi in jeziku. Zvezani 6mo z njimi z vezmi krvnega in jezikovnega sorodstva.
Prava ljubezen pa se kaže v dejanjih in v žrtvah, Če »voj narod resnično ljubimo, moramo zanj tudi žrtvovati. Dolžni smo za svoj narod tudi moliti.
Ljubezen do naroda pa ce mora razlegati na ve« naš narod. Narod je organizem. Človeško telo je tudi organizem. Če je ec ud v nevarnosti, mu hitijo vsi ostali udj« na pomoč. Tu veija: Eden za vse vsi za tnegai To je načelo vzajemnosti. Isto je in mora biti tudi pri narodu, Če je en del narodnega organizma ali en ud narodnega telesa
»No, vidite! Taka opravila vsakdo rad odriva .. .«
sTi moraš, čeprav ti ni prijetno. Zaradi otrok ln zavoljo sebe. Pojdi, Ana I Bodi njegov angel varuh!«
>HajSi bi Sla ne vem kam,« ae je branila.
»Nikur ne odlašaj I« ji je prigovarjal. »Ti ei
njegova žena!«
>V$e v meni ee upira, de bi ga podila iz go-•tihie.«
»Trdo ga primi, pa bo kmalu odnehal...«
»No, oa pojdem,« mu je naposled morala obljubiti. Očetu je bilo treba ustreči; pri njem ee je imeraj kaj dobilo. Mqžu pa je ves drobiž požrla Svetlinova gostilna.
»V hlevu bom le jaz opravil — zaradi tebe,« Ji je rekel ob odhodu. »Živina se mi smili.«
Olroka sta odhitela za mamico v kuhinjo, ker •ta bila ie lačna in zdelana od vročine. Rožauc je Se nekoliko poeedol. Glavo si je naslonil v dlani ter se zamaknil v dolino. »O, moja zemlja, moja »emljal« je jokal ob misli na razdejanje.
II.
Svetlinova hiSa Je bila najlepša na Rovišču. Stala je nekoliko više nad vasjo na lepem prostoru med mladim sadnim drevjem. Njeni prebivalci niso bili domačini; nosili so ae bolj mestno, bili pa eo jako prijazni ln zgovorni. Kje bo bivali poprej, preden so kupili Svetlinovo posestvo, tega niso radi pripovedovali. Ljudje so jih klicali s »larlm hišnim imenom, katero so priseljenci kar »bdržali.
Svetilu je bil marljiv in podjeten človek. Hitro •e Je privadil novemu kraju; »poznal Je ljudi, » katerimi je začel prijazno občevati. Rad Je govoril o napredku; mislil pa Je povsod le nase in J« svoj dobiček. Najprej al Je popravil in olepšal h!5o ter obesil nad vrata grozdni vene«. RovlSče je dobilo novo gostilno, kar je bila t* gorsko okolico velika posebnost. Nekaj časa Je bila seveda prazna;
postopno pa so ee ji privadili, zakaj Svetlin je skrbel za dobro pijačo, pa tudi za zabavo. Prirejal je ruzne sestanke, kadar se Je bilo treba z možem kaj važnega pomeniti. Mož Je bil iznajdljiv ter je hitro sprožil kako novo misel.
Tisto nedeljo popoldne se Je nabralo pri Sve-tlinu spet obilo domačih gostov. Bližale eo se občinske volitve, ki eo bile ie razglaSene pred cerkvijo. Murn, ki je doslej gospodaril občini, ee jc-naveličal odgovornosti, katero mu je nalagalo županstvo. Tisti, katerim se je zameril, pa so trdili, da ga ne bodo več voKli. Tedaj se Je bilo treba porszgovorlti, koga bodo posadili na županski stolček.	.... ...
Ves dan so bile na vrsti le občinske volitve. Volitve od začetka pa do kraja — pri slednji besedi, najsi je bila tiho ali glasno izgovorjena. Svetlin je hodil od mize do mize; tu Je moral kaj pripomnili ali svetovati in tam epet popraviti kako nerodnost. Vse, kar je zinil, je bilo sprejeto z odobravanjem; le možje, sedeči v kotu pri okrotli mizi, 30 uporno molčali. Na obrazih jim Je bilo zapisano, da so pripadniki starega župana.
Svetlin je položil na usta kazalec vselej, kadar jo padla kaka nerodna opazka. »V gostilni ni treba nikogar izzivati,« se je glasila njegova prepoved. »Več muh ujamemo na žlico medu, kot pa na ood
1CSI'Možje so mu pritrjevali ter se vnemah za složnost. »RoviSče je v občini največja vas ter una naiveč zavednih volivcev. Mi bomo odločevali.«
»Gre nam pa tudi največ odbornikov,« Je omenil nekdo izmed družbe. »Pa župan in oba sve-
t0Vflp?vcl pri okrogli mizi so »e posmehoval! in
dreg»Roviščegaje''že od nekdaj sedež županstva,« le pravil najstarejši možakar. »In tako bo tudi ostalo!« je trdila večina, kažoča na Svetima.
»Kar zahvalim se vam za zaupanje.« - t>ve-ttin Je namignil na Rožanca. »Ta je mlad In sposoben, boljšega ne moremo izbrati.«
Rožar.c je lezel pod mizo. Sram ga jo bilo, ker je vedel, da ni vreden hvale. »Nikar ee no norčujtel« je oporekal. sSfij veste, da nisem za župana.«
Možje eo se spogledovali. Rožauc je bil med njimi najmlajSi, zato jim Svetlinovo besede niso bile po volji. Koga dragega bi bili izpovedali, Svetlinu pa niso rekli žal besede.
»Mladim možem se Bme.hlja bodočnoet,« je povzel Svetlin prav glasno. Skrivaj pa jo namignil omizju, da z ozirom na Rožanca njegove beseda niso mišljene tako, kot so bile izgovorjene.
Možje so ga razumeli ter mu hiteli J»ritrjsvati.
»Mladina ima prednost ln bodočnosti« je dejal z govorniškim glasom. »Tudi oblastva 6i želijo mladih županov.«
»Ne moreni sprejeti, pa ne morem.« — Rožanc se je branil na vse pretege, a na videz ni nifl izda'o. Čim bolj je čast odrival od sebe, tem močneje je grmelo po sobi:
»Kol'kor kapljic, tol'ko let, Bog nam daj na evet' živet" t Živio, oj živio, oj živio na svet'!«
Možje pri okrogli mizi so se dregali e komolci. Spoznali so, da imajo Rožanca njegovi prijatelji za norca. Varajo ga, da bi jim dajal za pijačo. Ali pa ima Svetlin Se kak drug poseben namen, da bi neizkuSenega moža tem laze ovijal okrog prsta.
»Pa da ne spregledal« «e je jezil nekdo izmed sosedov. »Ali ni Skoda denarja?«
»Zakaj pa verjame?« ga Je zavrnil potiho tovariš. »Naj ga le slečejo, ako jo res tako neumen.«
»Smili se mi; jaz ga bom opozoril, naj ee jih
'""»A skrivaj, da ne bo prepira,« Je svetoval nekdo izmed družbe.
-Pit ga pokliči, da ne bodo opazili...«
v nevarnosti, se mor« sanj zav*e(» celo telo ali ves narod. Eden za vse, vsi za enega!
Vsi pripadniki naroda »kupno okušajo radost in bol. Če zadene en del naroda nesreča, vsi ostali udje sotrpijo in sočustvujejo; če posamezen del naroda prospeva in napreduje, se vsi ostali udje soveeclijo.
Splošna korist gre pred zasebno koristjo, korist naroda pred koristjo posameznika.
Tudi narodom, s katerimi nas vežejo ožje vezi krvnega in jezikovnega sorodstva, smo dolžni večjo ljubezen, Kako strašno je, če se bratski narodi vojskujejo med seboj v bratomornih vojnah! Krvno in jezikovno sorodni narodi bi se morali se prav posebno med seboj ljubiti in si pomagati
Kmečko-socialno
tako bi se zmanjšali stroški uprave. Preskočila naj bi na pomoč država in prispevala k zavarovanju.
5. Naj bi se gSedc zavarovanja izjavile obvezno vse občine.
Od posvetovanj naj bi čimprej prešli na izdelavo načrtov, da se stvar ne zavleče in jo kakšen sunek zopet ne pusti počivati za desetletja. Zavarovanje naj bi se na vsak način izvedlo, četudi r začetku v najmanjši meri, ter naj bi se z teti postopoma dvigalo. Začeti je treba, ne oziraje «» na levo m desno. Onim, ki bodo izvršili to veliko socialno delo, bodo mali ljudje neizmerno hvaležni, čeprav dane« še X!e kaže pri njih toliko razumevanje in samozavesti.
Weiss Anica, hčerka malega kmeta, Loka-Črnooieij.
zavarovanje KULTURNI KOTIČEK
Bila sem veselo presenečena, ko sem čitala o razpisani anketi o socialnem zavarovanju našega kmečkega ljudstva. Bila pa sem zopet presenečena, ko v krogu braieev Domoljuba, in to šibko stoječih, nisem našla želje po zavarovanju, ali sploh niso vedeli kaj je to, drugi pa so ve« Domoljub dobro prebrali, te tega članka ne. Nezavednost, oziroma nezanšmanje za lastne koristi je med najbolj zavarovanja potrebnimi še velika. Prišla sem do prepričanja, da kdor hoče koristiti malim ljudem in jim pomagati do dostojnega življenja, naj preveč ne povprašuje, ampak dela, )ier večina bo šele tedai začela ceniti pridobitev, ko bo že uživala nje sadove.
Izvedba socialnega zavarovanja v podrobnostih bi bila stvar strokovnjakov, vendar pa, ker želite naše mnenje o prepotirebnem zavarovanju, odgovarjam na predložena vprašanja:
1.	Razen kmeta so socialnega zavarovanja potrebni vsi mali stanovi. Zavarovanje naj bi bilo celotnostno (za starost, onemoglost, bolezen, smrt in požar).
2.	Naš kmet ne more ob današnjih prilikah nositi še nova bremena, razen morda najmanjšega procenta zavarovanja, ker le tako bi imel lepo zavest, da si je sam pripomogel do zavarovanja. Ta malenkosten prispevek pa bi se moral pobirati skupno z davkom in ne ločeno.
3 Naj bi se uvedlo splošno ljudsko zavarovanje, y katero bi bilo vključeno zavarovanje kmečkih ljudi.
i. Zavarovanje naj bi izpeljala banovina, keir
Oton Župančič
Edini, ki še živi izmed ptičkov enega gnezda, pevcev iste pomladi, je Oton Zupančič. Rojen je bil 23. januarja 1878 na Vinici v Beli Krajini. Gimnazijo je obiskovat v Novem mestu in v Ljubljani. Študiral je zgodovino in zemljepis na Dunaju. Dalj časa je bi! domači učitelj izven slovenske domovine, spoznal tudi [»osebno dobro Francijo in Anglijo, se vrnil v domovino, kjer je postal po Aškerčevi smrti arhivar pri mestni občini v Ljubljani. Sedaj je gledališki upravnik v Ljubljani. Ze kot gimnazijec je zače! pisati pesmi. Njegove pesmi te dobe so prepro.ste, vsebina je ljubka, izraz je nazoren in domač. Na Dunaju pa je še! po novih poteh. Prvi znaki moderne se že pojavljajo v njegovih pesmih. Odslej gre njegova pot vedno navzgor, a vedno v zvezi z vsem življe-niem domače grude. Pesmi zbrane v zbirkah, so: Prva Caša opojnosti (leta 1899), potem mladinska »Pisanlce« (1900). Slede: zbirka, ki je posvečena prijatelju Murnu, Cez plan (1904), dalje Samogovori v letu 1908,-!« je polna miselne lirike. Dub je zmagal nad čustvi. Sedaj ie njegovo gledanje usmerjeno v svet, k narodnim vprašanjem. Znane so pesmi iz te zbirke: Duma, Z vlakom, Prebujenje. Leta 1919 pa je zbral iz prejšnjih treh zllirk najboljšo iu najbolj značilne in jih izdal v knjigi »Mlada pota«. V času svetovne vojne in v dobi borbe za narodno bodočnoet je nastala zbirka »V zarje Vidove« (1930). Med svetovno vojno pa je nastala mladinska knjižica »Ciciban« in še kaj
in »Sto ugank«. Poteg tega je napisal tudi ,|ram. »Veronika Daseniška«. Znani pa ao tudi ni2 prevodi iz angleščine, od koder je zlasti mojetrZ prevedel Shakespearja, enega največjih dram««
Lrn.tr anifio&l/ik in mrntn^,.,: L tT>* _	..	u«ttll«
kov angleških in svetovnih. Ti prevodi so kovno dovršeni Prevajal p« je tudi iz IrancošS' zlasti Mohera, tudi znanega pisca komedij. 2,,J„
čifi je poleg Prešerna na« največji pesnik in i« poleg Cankarja in Meška najbolj znan v tujini.
DOBRO ČT1VO
k Gospodinje! Sedaj je pravi čas, da ae začne z vkuhavanjem sadja in zelenjave za potreba vaše kuhinje pozimi. Naši vrtovi in trgi so prav sedaj v obilici založeni s temi dobrotami in kar je glavno — po jako nizki ceni, tako, da si jih vsak gospodinja lahko oskrbi za svoje potrebe Saj je znano in zdravniško dokazano, da je rastlinska prehrana najbolj zdrava, našemu telesu neobhodno potrebna, ker vsebuje največ vitaminov, ki so za redno delovanje našega organizmu nepogrešljivi. Zato naj bo v teh mesecih prva in največja skrb vsake skrbne gospodinje, da si preskrbi dovolj konservirarie (vkuhane) zelenjave in sadja. Obilo praktičnih nasvetov in navodil pa dobite za to delo v knjigi našega strokovnjaka M. Humeka »Sadje t gospodinjstvu« ali kratek na-vod o ravnanju s sadjem, o domači sadni uporabi in o konserviranju sadja in zelenjave (povrtnine). — Knjiga je izšla leta 1935 že v tretji, pomnoženi in predelani izdaji, založila jo je Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena nevezani 24, vezani 32 dinarjev.
Pravkar je izšla knjiga »Bog v nas«, ki jo bodo notranje duše pozdravile z največjim veseljem. Take knjige pri nas še nimamo. Pisatelj Plus, jezuit, je znan po svojih številnih nabožnih knjigah, v katerih z jasno, toplo besedo opisu e skrivnost božje milosti. Njegove knjige so že prevedene v vse večje evropske jezike. Zato je prav, da smo tudi Slovenci dobiti njegovo najlepše delo v domačem jeziku. — S preprosto besedo in z lepimi zgledi razkriva globine velike resnice, da Bog v nas živi, resnice, ki se je tako malo zavedamo, pa j® vendar vir vse naše sreče in bogastva. Toplo jo priporočamo. Naročajte najbolje naravnost v Karmelu, Ljubljana-MostC. Kartoni-ran izvod stane 20 din. V platno vezana knjiga z zlatim napisom 30 din, ne 36, kakor je bilo pomotoma objavljene v Bogoljubu.
»Tone, na zdravje! Trčiva!« — Možak je dvig ni! kozarec in napil bodočemu županu.
Rožanc se je majal, da bi se izluščil izza mize.
■Oho! Kam pa, kam?« so se mu režali tovariši, ki so bili pri vinu čedalje bolj razigrani.
»Pit me vabijo, pa nočem, da bi jim na
ustregel...«
»Kdo te vabi? Nasprotniki? Nikamor ae ne smeš ganiti!«
»Pa bi le rad šel,« je iskal izhoda. »Sosedom se ne smem zameriti...«
»Ne pojdes!« so mu prepovedali. »Tukaj imaš pijačo in če si lačen, dobiš večerjo. Dvema gospodoma ne moreš služiti.«
»Ali bi rad prestopil mejo?« ga je zbodel tovariš in vse omizje je zakričalo, da omahljivec ni sposoben za župana.
»O tem ni govora.« — Rožanc je počasi sedel in postavil kozarec na mizo, kar je nasprotnike nekoliko ujezilo.
»Ali so jo dobili po no3u!« so se jim posmehoval!. »Zupana bo izvolila večina, pa ne manjšina ...«
»Ampak liožanca ne boste volili.,. Naravnost mu povejte, da ga imate za tepca...«
»Ali bi ga radi? Zato ga vabite! Mi že vemo, koga bomo volili.. .r
»Volite, kogar hočete! Tisti naj vam daje za pijačo, ne pa revež, ki vam slepo verjame.. .«
»Ali jih slišiš?« so dregali v Rožanca. »Za reveža te imajo ..
Rožanc je porasel: »Kdo je revež? Komu naj bom za tepca? Koga bi radi imeli za norca?«
»Pojdimol« je rekel možak iz nasprotne skupine. »Ga žo imajo na verigi...«
Krčmar je miril, a nasprotniki se niso dalt pregovoriti. Plačali so in odhajali z resnimi obrazi.
»Mi pa še ne gremo!« se je Rožanc potrkal na prsi. »Svetlin, vina na mizo!«
»Drago ga boš še plačal,« je dejal bahaču nekdo izmed odhajajočih sosedov.	i
»Lahko ga plačam, zastonj ga niti ne maram!« se je ponašal in večina mu je pritrjevala.
»Po volitvah ti bodo dali pa brco,« mu je za-klical nekdo skozi vrata,
»Zdaj pa nalašč! Liter na vsak ogel!«
Svetlin je stregel in zapisal liter za litrom v svojo knjigo. »Saj je kar prav, da so odšli,« je tolažil razjarjenega Rožanca. »Tako se bomo laže pomenili kaj takega, kar ni treba, da bi vsakdo vede!.«
»Tisto zaradi županstva kajneda niste mislili resno...« je hotel Rožanc dognati do kraja. »Saj veste, da takih stvari nisem vajen; pa tudi veselja nimam, da bi ves dan sedel in pisal. Zares bi bilo dolgočasno!«
Svetlin je obljubil, da mu bo pomagal. Vodil bo pisarno in dajal nasvete v vseh mogočih zadevah.
»Kaj pa pota in druge sitnosti?« ga je skrbelo.
»Nekaj boš že moral opraviti sam, saj boš plačan.«
Zarekel se je, da ne prevzame ničesar. Ženi in očetu bi morda ne bilo prav, saj pri županstvu še ni nihče obogatil.
»Kaj pa čast in veljava!« so mu dopovedovali, »Gospod župan, voditelj občine in drugi taki naslovi — ali to niis ne pomeni?«
»Nekaj je že res, toda vse premalo. Oče in žena bi ne bila zadovoljna. Ze tako ni v hiši pravega soglasja in bi bilo še huje, če bi st na-ložil novo breme.
»Ali se ne morete?« — Družba je opustila volitve in načela nov pogovor.
»Saj veste, čemu bi vam pravil.« — Rožanc ni bil tako neumen, kot so mislili nekateri. — »Oče je čudak, da mu ni enakega, Ana pa njegova hčerka ...«
»Dobro je povedal,« ga je pohvalil Svetlin, medtem ko so se mu drugi smejali. »Stari ljudje imajo svoje nazore ter ne marajo poznati razlike med starim in novim časom. Žena pa bi »e dala prenarediti...«
»Ali menite?« je zagrabil krčmarjevo misel.
»Večkrat jo moraš vzeti s seboj v družbo. Doma se revica dolgočasi. Tudi žena potrebuje razvedrila.«
»Gospodinja ne spada samo v kuhinjo,« se je Svetlinka pridružila mnenju svojega soproga. »Jaz bi mu sledila povsod in v gostilni bi sedela zraven njega.«
»Ane pa še ni bilo pri nas,« je segia v pogovor Ida, njena sestra.
»Saj ne mara iti,« je potožil Rožanc, ki ni bil tak, da bi žen! ne bi! privoščil zabave.
»Navaditi jo je treba,« ga je poučevala. »Prvič se bo branila — zaradi lepšega ali pa, ker smo ženske že po naravi bolj sramežljive. Potlej pa pojde za teboj kakor ovca za pastirjem.«
Rožanc je podvomil: »Ne verjamem, da bi kaj opravil...«
Prigovarjala mu je, naj poskusi. »Ali naj grem ponjo? Zdaj je najbrž že opravila svoje delo.«
»Le pojdi!« ji je dovolil. »Toda oče ne smejo vedeti in če bi ie kaj ozmerjala, ju ne sineš žaliti.«
»Ali bi šla?« je vprašala gospodarja.
»Teci, Ida, teci I« jo je priganjal. »Pa glej, da jo privedeš!«
»Porabi vso zgovornost,« je naročevala sestra. »Brez nje se ne smeš vrniti.«
Ida se je zasukala in zdirjala proti vasi. Pričelo se je večeriti. Svetlin je prižgal svetilko, ki je visela s stropa na sredi sobe. Svetila je kakor sonce.
Pogovor se je obrni! na kupčijo. Kmetovalci so zabavljali na cene. »Kadar kupujemo živino za pleme, tedaj jo plačujemo drago; nato jo krmimo '■se leto, ko jo zredimo, pa pridejo drugi in določijo ceno.«
»Vsak mora nekaj zaslužiti.« — Krčmar io postavil besedo tako, da nI bilo nikjer zamero. »Čakajte, po volitvah bo drugače. Mi bomo prodajali, mi bomo določali cene!«
ŽENSKI nizki, črn boke
MOSKi nizki, črn boks
ŽENSKI visoki, 6rn boks
MOŠKI visoki, «rn boka
MOŠKI gorski, dobro podkovani
OTROŠKI
visoki
nROBTINE
ttfnena poftna ptlate. Medtem ko ee je pri m Hudem spo&stka čudno zdelo, da so v Ljub-liani dobili lt»»ew> cerkev, bo pa BrnŽani nič ne
fadijo, da bodo dobili lessno poštno paiiiča V Brnu n« Moravskem je namreč tamkajšnja kolo-dvoreka pošta docela nerabna. Zato bodo zgradili novo moderno kolodvorsko pošto. Ker pa bodo tak0 veliko zgradb® gradili dalj (a»a, sila pa je velika, bo sklenili zgradili zasilno poštno palačo 1» leea. Načrte je naredil arhitekt Kučera in bo ,sa velika lesena plača veljala kakega pol milijona češkoslovaških kron. Ta nenavadna lesena poštna palača bo tako velika, da bo v njej prodora dovolj za blagajne in pisarne, v katerih bo deialo 200 uradnikov,
V tankih na Južni teiaj. V mestu Fiiadelfiji ,ri Newyorku grade «edaj tri velikanske tanke, ;1 bodo po IS m dolgi in po 6 m široki. Te tanke bodo uporabljali pri prihodnji znanstveni ekspe-diciji ua Južni teJaj, ki ee bo leto« odpravila tja. Tanke Je skonstruiral h) zgradil American Harold Jnnc, ki «e je udeiežil kot letalec druge Byrdove ekspedieije na Južni tečaj. V spodnjem delu tanka bodo zgrajene posebne male čumnate, ki bodo ležale nad prostori za motorje. Vročina motorjev se bo zbirala v teh malih čunmatah ter bo potem prehajala v vse druge prostore tanka, da bo notri dovolj gorko. Tenke bodo seveda do ledenega obrežja ob Južnem tečaju pripeljali na ladjah, nakar jih bodo izkrcali ia bodo morali poleni sami naprej proti Južnemu tečaju.
G
V svoji blagajni je umrl Grški milijonar Ku-ikulas, ki ei je v ameriškem mestu ualvestonu zbral veliko premoženje, ie pred tedni nenadoma Izginil. Iskali 80 ga dalež naokoli, a vse je bilo zaman, Nazadnje so odprli jekleno blagajno, da uredijo njegove premoženjske zadeve. Ker ni bilo nikjer ključev, so morali vlomiti « surovo silo. V blagajni'pa so našli mrtvega milijonarja s po pisanimi lističi, na katerih je nesrečni milijonar sporočil, da se je blagajna zaradi nepazljivosti saina od sebe zaprla in da umira ujet med svojimi milijoni.
Lov v Afriki. Tudi v džunglah love pravi lovci po vseh pravilih lovskih postav. Domačini pa, ki 61 ne morejo nabaviti dobrih iovskih naprav, pa love po svoje. Največkrat uporabljajo pasti. Te pasli bo zelo spretno napravljene in so za vsako Žival drugačne. Manjše živali love v pasti, ki «e ob dotiku sprožijo, nakar pade na živalico težak kamen, ki jo ubije. Za večje živali napravijo posebne zanke, v katere se ujamejo razne plašne živali, posebno gazele. Največ preglavic jim seveda deia lov na velike živali — slona, na nosoroga in bivole. Te živali Sove na več načinov. Tudi izkopljejo veliko jamo, XI jo spretno pokrijejo z vejevjem in travo in v katero pade neprevidna žival. Imajo pa tudi pasti, pravcate samostrele, ki so tako zgrajeni, da ae ob dotiku na »krito vrvico same sprožijo. V žival se za bode kopje od etra o 1 «li pa pade na žival od zgoraj težak hlod z ostro ostjo.
Mož, ki je imel dva želodca. Pred tratkim je umrl v Londonu Hadži Ali, ki je služil lepe de-narce zaradi neke- pomote, ki jo je zakrivila narava. Bil je med najčudovitejšimi stvori narave, Imel je namreč dva želodca in radi tega je lahko "oziral najrazličnejše predmete brez vsake škode.
aetopal je po raznih cirkusih, požiral ure, goreč« cigarete, žive ribe, robce, bencin itd. Ko je bil še otrok, ae Je kopal v svoji domovini, v Egij-
P< Nr
tu v reki Nil, nenadoma je izginil pd vodo, požrl toliko vode in 7. njo vred najrazličnejše nosnage, «'« J« vsakdo mislil, da ne bo ostal več pri živ-
ljenju. Toda vse skupaj mu ni nič škodovalo, pač Pa mu je pokazalo pot do bogastva. Spoznal ja namreč, da e svojo na novo odkrito zmožnostjo jahko zadivi nenavadnosti željne ljudske množice, /.nnj st- je zanimal tudi Rockefellerjev zdravniški »avod in mu baje ponudil 10.GC0 luntov (čez 2 »ilijona din), če mu prepusti po svoji smrti svoje drobovje. Druga norčavost narave pa Je ta, da ie mož, ki ciu ni škodovala nobena stvar, umri za Navadnim prehladom.
Crrai grsiber
od 16 cm premera ln 120 cm dolžine naprej HCem vsako množino. — Ponudbe pod »Ostrya< na upravo Domoljuba Stev. 10741.
Mirko je »edel pred hilo ter bridko jokal, »Zakaj pe jočel, fantek?« ga je vpraial mimoidoči gospod.
*To vendar ne more biti res!« »Res je, res, reSiti je bilo treba poleig dTugih »no besedo s tremi črkami, ki naj pojasni, kdo je
»Oče so me naklestili, ker «em križanko re- ■vsi.ko popoldne pijan, a jaz nesrečnež sem za Jeva?.«	pisal: oče.«
Mali oglasnik
Vsaka drobna vrstica ali nje prostor vei|a za enkrat Din i. »Naročniki »Domoljuba« plačajo rnio polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe.	EVietojbiua za male oglase se plačuje napfei.
takoj dobro idočo ko-vačnico 7. vsem orodjem. Jedrt Bruss, Dol. Logatec 145.
ca vsa poljska dela sprejmem takoj. Primar, Zado-brova p. D. M. v Polju
Z služhinjl TmX
jeni kmečkih in hišnih del ter samostojnega gospodinjstva iščeta službe. Mtlllner, trgovina Solor, Podnart, Gorenjsko.
najnovejši letošnji modeli v največji izberi že od Din 550"— naprej. — Nova trgovina, Ljubljana, Tyrševa cesta 86, (nasproti Gospodarske zveze). _
Kupim dva vagoni
prešanega, sladkega in zdravega sena ali lu-oeme detelje. Plačam pri dobavi vagona. Ponudbo na podružnico »Slovenca« Novo mesto pod »Zadnjo ceno<.
ki tudi sama rada vrdeva živino in zna dobro kuhati, se sprejme v boljšo hišo. Ponudbe pod »Varčna in pridna« štev. 13.210,
Kitnim hranilne vloge »"P1" članic Zadružne zveze ca 100.000'-dln, plačam takoj. Ponudbe na upravo Domoljuba pod „ Prodam 1000.00-/18.315"._
l pcsnemalni!«
za 100 J in V00 i v dobrem stanju prodam. Capuder, Sp. Koseze 3, p. Lukovica.
Ker je na zalogi še
nekai starih eften in vrat, izločenih šip, železnih rolojev in starih parhet, 0dPro
daja isto po zelo ugodni ceni na stavbišču palače Bata na vogalu Selenburgove in Aleksandrove ceste. Gradbeno podjetje Ing. Jos. Dždek, Ljubljana.
Ho« redilni prešel?
»REDIN« za prašiče. Vsak kmetovalec si lahko hitro in ?, malimi stroški zredi svoje prašiče. Zadostuje sa mo 1 zavite«; za 1 prašiča ter stane 1 zavitek 6 din, po pošli 12 din; 3 zav. po pošti 24 din; 10 zav. po pošti 72 din, ter priporočamo, da naroči eden za več sosedov skupaj. Uspeh vam je zagotovljen. Prodaja drogerija Kane, Ljubljana, Židovska ulica 1.
Sena detelje lupim
1000 do 10.000 kg. Ponudbe s solidno ceno na naslov: Ovniček Alojzij, trgovec, Novo mesto.
9 panjev kra-njičev proda Matija Jenko, Todražl p. Gorenja vas nad Šk. Loko. ______
Hopim konjs
od 2—3 let starega. V zameno dam novi voziček na peresih, M. Hrome, kovač, Sneber-je pri Ljubljani.
Hosašiso orodje
kompletno in dobro ohranjeno, prodani po zelo nizki ceni. Ponudbe na upravo Domoljuba pod štev. 13.357.
Zavs8hOBarntkip
obleke, perila in vsa praktična oblačila. — Presker, Sv. Petra c, št. 14, Ljubljana.
Sam v najem
travnike za 5 glav živine, bišo z gospodarskimi poslopji. Čeme, Kranj 16.
ifnltiiira mo{!nega in iiEiaUba poštenega za
prešanje lanenega olja
ter za kmečka dela in
dekle sprejme Traui-
puš. Golo brdo 11 pri
Medvodah
2 Čevljarska vojn
sprejmem takoj.Martin Jazbec, Horjul.
Z5BB SiR gr/asSe
1000 Din mesečno. Pišite: »Anosc, Maribor.
Ljubljana Romanskega uU4 Telefon at. mu
Dr. Prane bergane
M-pnatrij tinr^idtf p. Ordinlra: 11.—i.
Dunajski sejem
11. do 17. septembra 1938 Tehniški sejem do 18. septembra Znatne vozne olajšave.
Brez potnega vizuma! S sejmsko izkaznico in potnim listom prost prehod v Nemčijo. Ogrski prehodni vizum se dobi s sejmsko izkaznico na meji. Znatno znižana voznina na jugoslovanskih, ogrskih in nemških železnicah, na Donavi, na Jadranskem morju ter v zračnem prometu.
Pojasnila vseh vrst kakor tudi sejmske izkaznice fpo Din 50-—) se dobe pri
Wiener Messe A. G. Dunaj VH
in pri častnih zastopstvih v Ljubljani:
Zvesaza tujski promet v Sloveniji ilvnik
Gajeva ulica (Nebotičniki
Zveia za tujski promet r Sloveniji (l'utnik),
podružnica hotel Miklič nasproti glavnega kolodvora, in njene podružnice.
SrzoporllnlKi £$alni fceili
t fcatrrentm ali Jeklenim v ogutu pocinkanim Kotlom. v«eh slatoaiov in vellkootl, ter raznovrstne drug« kotle ia pralnica, kuhanje krma 11, d. mikrone in jteltsae. — „sian»l" »oarafce proti v.omu, kateri aigntiuirajo e strelom. — Zajamčeno prrovrutno blago In nalaille cene dobite vedno pri tvrdkl
SfiOfSarHa dr. z e. z., L|ui>i|ana
HKlMrartka allca ti. 23 Telefon SI-M Sprelem&mo ponravlla!	Zahtevajte prospekte!
V vsako hišo »DomoINha«!
Kdor hoče naj ugodne i e prodati
dolarje, lir©, franke
in sploh tuji denar, naj se obrne na
Prometno banko v Ljubljani
poleg škofije. — Banka ie ves čas krize izplačevala vloge neomeieno v vsaki višini
UiibiJanski velesejem
J®!'	«.--12. septembra 1933
veliko nagradno žrebanj©
Brezplačno za obiskovalce velesejma iz tuzemstva Krasna darila (Izvzeti so imetniki permanentnih legitimacij za Ljubljano) Motoma Kale »Bob Phaenomeric (Vok, Ljubljana) □ Radia spanat 1 -f1 cevni »Super Ingelenc (Tehnfk-Banjai, Liubljmia) O Slvalnt stroj, modern, pogrez-ljiv fVok, Ljubljanai G 39 prvovrstnih danMIti Ia irotfriii iiaics; (»Tribuna< F. Batjel, »Condor«; S. Rebolj iu drug, »Restac; Splošna trgovska družba, »Turniert in »Elite«; H. Suttner, >Axo«; Ign. Vok, »Panaxl)
Darila so razstavljena na veiesejmu. Odtrgaj kupon od vstopnice, napiši nanj svoje ime in vrzi v zapečateno žaro, ki stoji ob glavnem vbodu. Dan obiska poljuben med 1. in 12. sept. Komisijsko žrebanje bo 12. septembra ob 5. uri popoldne na veiesejmu.
mnaai™P«iit_»_i9tia|«. Ubtntju brezplačen »Mj|»s
MElflEL* HEROLD
MARIBOR st 10?
Gospod profesor ei sga< je tam okoli prvega nekoliko preveč privoščit iu v takem stanju za mizo zaspal. Restavrater je ukazal natakarju, naj spečega gosta postavi na cesto, natakar pa je temu ugovarjal: JŽkoda, da bi ga ven vrgli, vsakokrat ko ga pokličem, mi znova plača ceho.t

doto'
vSoVo
do\q°c
sc
n	s.
širite katoliško časopisje!
CELO LETO MOST (šir«>
lahko trajno pripravite iz grozdja, kakor tudi vse sadne sokove Brez kakih aparatov!	Brez izgube časa!	Brez strokovnega znanja!
s pomočjo NIPAKOMBINA A/II.
Odlifna iznajdba današnje znanosti! Enostavno) Poceni! Higijensko)
Pojasnila in cenik pošlje brezplačno:
Odobrilo Ministrstvo poljedelstva
RADIOSAN, Zagreb, Dukljaninova ul. 1.
Ni vse ifii®» km m sveti!
Zato ne kupujte od tistih, ki Vam po Vaših domovih in vaseh vsiljujejo razno blago. Ako hočete biti po nizki ceni dobro oblečeni in obuti, pridite v staro-znano' trgovino z mešanim blagom
Ivan L @ro$@k - Trebnje 8 boj za naše časopisje!
r nt einr ck I nmnei i en	.v 'n°' *?,	.<"1 - Dopise In spise sprejem« uredništvo »Domoljnba., naročnino. Inse-
rate in reklamacije.p, ipt ,,"	« ^"»jfel« M«« k« - Telefon uredništva In uprave« 40-01
izdajatelji dr. Oregonj Ped j a«. - Urednik; Jole Koši če k. ~ Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Cet