MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNEK Urednlitvo ln upravai Maribor, Ooaposka uk It / Tolafoa Uradnlitvn 3440, uprovo 2400 Uhaja rana nedalja in prašnikov vaak dan ab 10. uH / Volja maaabio prajonau * upravi al po poOtl 10 Din, doatavljan na dom 10 Din / Oglasi po oontkii / Oglasa aprajoma rotl n_ _________________________________ renski: 15 rojstev, 43 smrtnih primerov . ,. » v x i *i u a c t* t* in 12 porok; v evangelski in pravoslav-: Aeroklub „N*g« kr,Ir« A. S. G. Graz ni župniji pa je bilo po 1 rojstvo. J meddržavni poštno-iadralni Jurijev dan. V soboto 6. t. m. na Juri-' polet Grar— Maribor jev dan bo zbirališče na Trgu svobodej v ^ 11maja ob „ uri na Tezncin Vstopnina 4 Din zjutraj ob 5. uri. Odhod na Tezno bo' ob 6. uri. Pred odhodom se bo na trguj formiral sprevod z vojaško, godbo na; T?ko se kriza ne h krogov dr- čelu Pozivamo ponovno vse mariborske, ,n zasebnih nameščencev, ki ima- rodolMbe, da se udeleže letošnjega jur-;jo ^ gvb 12. deloma ob 14. uri, smo naprošeni Pred vel kitu a im 'j za objavo naslednje pritožbe. Radi za- Srebrm jubilej narodno strokovne zve^,| ^ goQje nekateri,h mesarjev je bilo ‘primorano mestno tržno nadzorstvo od- ki bo v nedeljo 14. maja, bo eden naj-j večjih praznikov slovenskega deiavstva... da se meso na tržnih ne Ljubljana se pridno pripravlja na ta veh-1 srRe dajatj da]je ko do 12 ure_ Ta ki dan, ker je najavljenih ze večjeste«, v sedanjih težWh 5asy} ,Sn^AaJOV- m k' I a Občutno škodo naše obrti, na drugi stražil tudi iz Maribora. Mariborska podruz-1 . -šnije ,štev}lo kupcev, mca narodno strokovne zveze poziva vsejki sc ,Mavnj a]j zasebni urad. nameščence in delavce ter prijatelje de-; nik- drijžin3ki ^ Me m 12. ud avskega pokreta, da se prijavijo naj-, a ko ^ ^ Ker so razlogi kasneje do srede 10. t. m v njen, Pi-| ^edni upoštevanja, prosimo prizadeti sarm med uradnimi urami. Doslejl se jtfa, k ; . w se do5edm!ja odTedba spre. je prijavilo ze lepo število, toda Maribor 1 mora biti zastopan prav častno. Pro- f Klb s kJJnomf Te dni je pri la v ne. svetno ministrstvo^je dovolilo udeležen-. ko oko!iSko ob5kfc nakai prijetnejša mati cem eetrtinsko vožnjo. Od gospoda ministra prosvete predpisani reprezentančni koncert mariborske srednješolske mladine bo 8. maja ob 18. uri v veliki unionski dvorani. Na to lepo mladinsko prireditev opozarjamo. Čisti dobiček koncerta je namenjen »Dijaški kuhinji« in glasbenim arhivom srednješolskih zavodov. Predavanje zveze mladih Intelektualcev. Po uspelem in dobro obiskanem predavanju o dednosti in. osebnosti bo drevi v palači Delavske zbornice še zanimivejše predavanje vseučiliškega docenta g. dr. Gogale o kultiviranju človeka. Za predavanje je v Mariboru veliko zanimanje. V nedeljo 7. maja t. 1. velika majniška prireditev Sokola H. na Pobrežju. Vabljeni vsi. Zdravo! * Krajevni odbor Rdečega križa na Košakih priredi dne 7. maja 1903 dan Rdečega. križa in majniško veselico v gostilni g. Košena na Košakih. Čisti prebitek je namenjen revni deci občine Košaki. Občni zbor starešinskega društva Triglav bo 7. maja ob pol 10. uri dopoldne v dvorani hotela »Orel« z dnevnim redom: Poročala funkcionarjev, sklepanje o izpremembi pravil, volitev novega odbora in slučajnosti. Ker gre za zelo važno odločitev, so vsi starešine vabljeni. Prosim za udeležbo. — Odbor. Pred premiero komedije J. Szaniaw-skega‘»Mornar« bo predaval g. prof. dr. Rudolf Mole iz Ljubljane o poljski literaturi. Gospod dr. Mole je znan po-znavatelj poljske literature in predsednik »Društva prijateljev poljskega naroda« ter žato še posebej opozarjamo na premiero »Mornarja«. Službeni Ust dravske banovine objavila v letošnji 36. številki: zakon o paktu a organizaciji male antante; uredbo o izpremembi o posredovalnem postopanju; pravilnik o izvajanju tesarskih, kamnoseških in vodnjarskih del v nekaterih Jerajih; seznam držav, ki so neokužene s krompirjevim rakom, krompirjevo zlati-jpo in moljem; seznam strojev in strojnih delov, ki se izdelujejo v naši državi in 'pbjave banske uprave o pobiranju obeskih trošarin v letošnjem let«. j s svojim otrokom, ki je bila izgnana iz ; Nemčije. Dolgih 29 let je bila zaposlena kot sobarica pri nekem podjetju v bližini Diisseldorfa, in ker si v tej dobi ni pridobila državljanstva, so jo oblasti z otrokom vred izgnale. Reva je obupana poiskala svoje daljne sorodnike in jih prosila za pomoč. In mi? Otvoritev strelske sezone. V nedeljo 7. t. m. ob 9. uri otvori krajevna; strelska družina Maribor letošnjo strelsko sezono. Ob slabem vremenu bo otvoritev preložena na nedeljo 14. t. m. Člani in prijatelji strelskega športa najvljudneje vabljeni. Slavnostna otvoritev strelišča v Poljčanah. Lani ustanovljena strelska družina si je v kratkem času zgradila in uredila vsem zahtevam ustrezajoče moderno strelišče. Ob priliki kolavdacijskega ogleda se je okrožni delegat polkovnik g. Božo Putnikovič zelo laskavo izrazil o strelišču in dejal, da se po pripravni legi lahko šteje med najboljša v naši državi. Strelišče bo slavnostno otvorjeno v nedeljo 7. t. m. in je za otvoritev veliko zanimanje med našimi strelci. Na dan otvoritve bo zbirališče članstva in občinstva ob pol 13. uri pred Baumano-vtrn hotelom, ob pol 14. pa bo otvoritev. V primeru slabega vremena bo otvoritev preložena na nedeljo 14. t. m. Za 200 dinarjev 4 leta težke ječe. Pred velikim kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča se. je zagovarjal včeraj dopoldne 271etni posestnikov, sin Jene Časar iz Kukeča v Prekmurju, obtožen, da je v noči na 12. februarja v Ku-keču oropal Franceta Pertocija. Kritične noči se je namreč Časar mudil pri posestnici Krčmarjevi v Kukeču. Krčmarjeva je Časarja prijazno sprejela in cedo pogostila. Med tem je pa nekdo potrkal na okno in vprašal, če gospodinja že spi. Po glasu je Časar spoznal Pertocija in takoj nato planil na dvorišče ter navalil nanj, S silo ga je zavlekel za hišo, ga tam podrl na tla, mu zamašil uista in odvzel listnico z 200 Din. Pri razpravi je obtoženi Časar vse priznal. Obsojen je bil na štiri leta težke ječe in izgubo častnih državljanskih pravic za dobo petih let I Obrtno gibanje. V preteklem mesecu so bile izdane naslednje obrtne pravice: Jakob Erbus, krojač, Slovenska ul. 28; Albin Bizjak, čevljar,. Kralja Petra trg 9; Mira- Čebulova, modistinja, Dravska ul. 10; Tvrdka Motoroil, trgovina z mineralnimi olji in proizvodi ter specijalnimi avtopredmeti na drobno, Kralja Petra trg 4; Josip Aršič, brivec, Koroška c. 9; Josip Herbert Jaklič, Špedicija in v to stroko spadajoča opravila, Meljska c. 1; Anton Franko, trgovina z galanterijo, pleteninami in šolskimi potrebščinami. Valvazorjeva ul. 36; Vinko Perhavec, branjarija, Meljska c. 76; Bogomir Mar, trgovina z mešanim blagom, Radvanjska c. 30; Alojz Jedlovčnik, čevljar, Aleksandrova c. 24; Marija Batičeva, izdelovanje sladoleda, Barvarska ul. 3; Rajmund Perko, trgovina z mešanim blagom, Mag-d: Jenska ul. 15; izbrisane pa so bile: Ivan Hlupič, trgovina z mešanim blagom, Radvanjska c. 30; Marija Germova, trgovina z jajci, Smetanova ul. 48; Ana Ogrinčeva, prodaja klobas, Vrbanova ul. 8; Marija Klauscheva, branjarija, Meljska c. 65; inž. Erih Grothe, trgovina z radio aparati, Gosposka ul. 32; Josip Jaklič, carinsko posredništvo, Meljska c. 1; Kristina Pehova, pečenje kostanjev, Magdalenska ul. 35; Barta Janova, izdelovanje frotirne tkanine, Gregorčičeva ul. 8; Ivan Gobec, čevljar, Dalmatinska ul. 34; Katarina Kacijanova, trgovina z jajci, Glavni trg; Davorin Štucin, izdelovanje ogledal, Splavarska ul. 6; Matija Misleta, izvošček, Cvetlična ul. 11; Ana Ljubijeva, Ljudska kuhinja, Rotovški trg 8; Ida Wagr.erjeva, šivilja, 'Slovenska ul. 29; Jurij Schrott, mesar, Strma ul. 5, Razstava slovenske cerkve. Umetnostno zgodovinsko društvo priredi v okviru jesenske razstave ljubljanskega velesejma s sodelovanjem njega uprave in akad. slikarja Toneta Kralja v paviljonu, v katerem je bila lani razstava »Zena v slovenski umetnosti«, razstavo »Slovenske cerkve«. Razstava naj pokaže lepotno vlogo cerkve v naši pokrajini, njeno umetnostno in estetsko bogastvo v notranjščini in podrobnostih, njen zgodovinski razvoj in njeno sodobno stanje. Razstavljene bodo fotografije, risbe, načrti, pa tudi r.ekaj originalov. Za ilustracijo estetskih vrednot naših cerkva pa je potrebna zbirka slik, ki naj pokaže, kako je naša umetnost gledala našo cerkev in kaj je lepega na nji odkrila. Da zadoste temu namenu, se obračajo prireditelji na likovne umetnike Slovenije, da jim dajo na razpolago za: ta namen slike, ki predstavljajo cerkev v slovenski pokrajini, notranjščine in zunanjščine cerkva ali tudi oltarje ali druge umetniško pomembne predmete cerkvene oprai-ve, nadalje slike in kipe nabožne vsebine itd. Gradivo naj bi bilo zbrano do srede avgusta t. 1., nakar ga bo pregledala prireditvena komisija1, ki se sestoji iz gg. monsignorja Henrika Steske, dr. Frana Steleta, Toneta Kralja, Pavla Vinterja in dr. Milana Dularja. Že naprej opozarjamo na to, da bo pri izbiri odločeval edino umetnostni kriterij. Prijave naj se vpošlje do 1. junija t. 1. Razstavo sodobne cerkve bo organiziral akad. slikar in kipar g. Tone Kralj po lastni presoji in ureditvi. Kathrelnerjevo Knelppovo sladno kavo pijo milijoni! Skodelica z 2 decilitroma Kathreinerjeve Kneippove sladne kave s pravim »Frančkom« stane samo 10 par, s sladkorjem in mlekom 45 par! Kino Union. Od torka dalje najorigi-nalnejši in najbolj realističen film »Ekstaza«. Ekstaza je prava Ijuibavna pesem, divno opevana in sijajno prikazana. Film, ki je prinesel nekaj popolnoma novega, misterij ljubezni. V glavnih vlogah krasotica Hedy Kiesler, Aribert Mog in Zvonimir Rogoz. Grajski kfno. Od danes četrtka dalje sijajna opereta »Jaz In cesarica« (Cesaričina podveznica). Krasen vesel velefilm z Liliano Harweyevo, Mady Christians-ovo, Konradom Veidtom in Friedl Schusterjev© v glavnih vlogah. Ta velefilm je klasificirana po svetovni kritiki kot ena najboljših in najveselejših operet. Melodijozna glasiba, krasno temperamentno petje, razkošna oprema in izvrstna igra. Ljudje, ki so bolni na želodčnih in ledvičnih boleznih in kamenih v mehurju ter oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih protina, uravnavajo leno delovanje črevesja z upora-Vbo »Franz Josefove« vode' Narodno gledalljču REPERTOAR: Četrtek, 4. maja. Zaprto. Petek, 5. maja. Zaprto. Sobota, 6. maja ob 20. uri »Mornar«, red A. Premijera. Zednja letošnja premiera. Za zaključek letošnje sezone bo v soboto 6. t. m. premiera poljske komedije »Mornar«. Komedija je zelo zanimiva ter so jo sarno na varšavskih gledališčih izvajali nad stokrat. Mariborsko premiero — prvo v naši državi — pripravlja režiser H. Tomašič, nastopijo pa Starčeva, Zakraiško-va, Kraljeve, Udovičeva, Nakrst, Gorinšek, Daneš, Grom, Kovič, Tovornik, Ha-rastovič, Medven, Biaž in Crnobori. Pred premiero bo predaval o poljski književnosti g. prof. dr. Rudolf Mole, odličen poznavatelj poljske literature in predsednik »Društva prijateljev poljskega naroda«. Leharjeva opereta »Friderika«, eno najlepših del novejše operetne produkcije, ki ga odlikuje krasna, povsem operna glasba ter je ob začetku letošnje sezone doseglo pri nas popoln uspeh, se uprizori v nedeljo 7. t. m. ob 20. uri zadnjič v sezoni. Veljajo znižane cene. Debeli ljudje dosezajo z vestno uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice izdatno iztrebljenje črevesa brez vsakega napora. Mnogoštevilna poročila zdrav-nikov-strokovnjakov potrjujejo, dia so tudi oni, ki bolehajo na ledvicah, protinu, revmatizmu, kamenih in sladkorni bolezni zelo zadovoljni z učinkom »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah im Špecerijskih trgovinah. Mica Kovačeva. Roza Frasova, natakarica v Vetrinjski ulici, se je zglasila danes dopoldne na policiji in prijavila, da je popival včeraj popoldne v gostilni, kjer je uslužbena, neznani moški, ki je naročeval pijače in jedače tako, da so bili njegove gostoljubnosti deležni celo drugi gostje. Okrog 15. ure pa je neopaženo izginil iz gostilne, ne da bi plačal zapitka, ki je znašal okrog 200 Din. Pretep. V Košakih so se včeraj pograbili neld fantje. V pretepu je nekdo zabodel 261etnega viničarja Leopolda štrri-govca in ga hudo ranil na plečih. Poklicani reševalci so ranjenca prepeljali r bolnišnico. Smrtna nesreča. Sinoči že pozno zvečer se je pripetila na Aleksandrovi cesti pred neko gostilno smrtna nesreča. Posestnik France Mulec iz Oska pri Sv. Trojici v Slov. goricah je pripeljal v mesto več sodov sadjevca. Ko so pa delavci, katerim je pomagal tudi Mulec, razkladali sode in jih spravljali v klet, je po nesrečnem naključju zdrknil težek sod in se prevalil preko Mulca. To nesrečno naključje je bilo usodno za posestnika. Sod mu je zlomil obe nogi in mu prizadel hude notranje poškodbe. Nezavestnega so prepeljali poklicani reševalci v bolnišnico, kjer je bila vsaka, pomoč zaman in je kmalu nato izdihnil. Ponesrečen kolesar. V Bresternid je padel včeraj popoldne 281etni zidarski pomočnik Ferdinand Maček tako nesrečno s kolesa, da si je pri padcu hudo poškodoval desno nogo pod kolenom. Zdravi se v bolnišnici. Dve nezgodi. Pri rezanju slame P vtaknil desno roko v slamoreznico 18letui hlapec Franc Kralj na Plaču. Stroj je hlapcu odrezal pet prstov na desni roki-V mestni klavnici pa je padel 741etni delavec Kami Babič tako nesrečno, da ®i je zlomil desno nogo. Oba ponesrečenca st - morala iskati pomoči v bolnišnici. Prometna nezgoda. Na Ruški cesti je zavozil sinoči neki tovorni avto v voz prevoznika Stepišnika. Pri tem P^del voznik Stepišnik z voza in prišel pod kolo, ki mu je zlomil levo nogo pod kolenom. Ponesrečenca so reševalci spravili v bolnišnico. Nesrečo je P° izpovedbah očividcev zakrivil šofer, ki je po nezgodi naglo pobegnil v smeri proti Rušam. Aretiran tat kokoši. Policija je izšlem la včeraj popoldne v osebi 281etnega brezposelnega delavca Karla Raka moškega, ki je j>red mesecem prodajal na Zrinjskega trgu ukradene kokoši. Pri zaslišanju je aretiranec izprva vse tajil, končno pa je priznal, da je ukradel kokoši in purana pri posestniku Keku na 'vPobrežšu- Vprašanje mestne trošarine in točenja alkoholnih pijač brez dovoljenja SKRBI IN TEŽAVE NA ŠIH GOSTILNIČARJEV. Trenutno je dvoje važnih življenjskih vprašanj, ki zadevata interese našega ©ostilničarstva prav v živo. To je vprašanje mestne trošarine in pa vprašanje točenja alkoholnih pijač brez dovoljenja. Glede točenja alkoholnih pijač, ki so Podvržene trošarini, pa je v praksi precejšnja nejasnost in nedoslednost. Z odlokom finančnega ministra št. 2290-VI l-l 932 z dne 3. novembra 1932 se mora plačati v območju davčne občine, ki je dobila dovoljenje za pobiranje občinske trošarine, določena trošarina prav za vse alkoholne pijače, ki so oziroma Pridejo v območje dotione občine. S tem je rečeno, da mora tudi lastnik vinogradov, ki pripelje na pr. svoje vino v Maribor, plačati občinsko trošarino za vse to vino po 1.50 Din od litra. Če se upošteva, da pridejo ogromne množine vina v Maribor, ne da bi se plačala občinska trošarina, je šele razvidno, kako zelo so prizadeti naši gostilničarji. Gostilničarji morajo plačevati ne le državno, banovinsko in občinsko trošarino, temveč tudi še cestarino. Kotizum vina v gostilnah je padel za dobrih 50%, Pri tem pa je prav verjetno, da je konzum sicer liajbrže močno narasel. Mariborski mestni proračun predvideva iz trošarinskili • dohodkov donos 1,900.000 Din v tekočem letu. Več kakor verjetno Pa je, da pri sedanjem načinu pobiranja mestne trošarine ta vsota ne bo dosežena, pač bi se to zgodilo, če bi se pobirala občinska trošarina v smislu prej ■citirane ministrske rešitve prav od vse- ga uvoženega vina in žganja. Toda noben merodajen činitelj mestne občine ne prihaja na kolodvor oziroma na glavne dovozne ceste med 6. in 8. uro zjutraj. Tam leži denar mestnega gospodarstva na cesti, če se že ne ščitijo gostilničarji kot najboljši in največji davkoplačevalci, naj poklicani činitelji ščitijo vsaj interese mestnega gospodarstva! Glede točenja brez dovoljenja pa naslednje: Finančno ministrstvo je s svojim odlokom št. 18.337 z dne 3. marca t. 1. določilo, da se dotičnik, ki bi neupravičeno ‘točil alkoholne pijače, kaznuje po postavki 62., prip. 5. taksne tarife zakona o taksah z redno takso in še s trikratnim enakim zneskom, torej v Mariboru najmanj z 2000 Din. Mimo tega se morajo dotične osebe kaznovati še po čl. 72, točka 3.. prip. 1. zakona o državni trošarini še s trikratnim zneskom točilne takse, torej najmanj z 1500 Din. Vsako neupravičeno točenje alkoholnih pijač se mora torej kaznovati z najmanjšo kaznijo 3500 Din s strani države. Kolikor je mestna občina prikrajšana na svoji trošarini, izreka kazen v svojem delokrogu. Opozarjajo se zato vsi neupravičeni fočilci, da jih čaka v r.ajmi-Icjšem primeru kazen približno 4000 Din. Iste kazni bi zadele tudi vse vinogradnike, ki bi prodajali na trgu vino v količinah pod 50 litri in žganje v količinah pod 25 litrov, oziroma na stanovanju vino pod 10 litri in žganje pod 5 litri. Prošnje se mečejo v koš! To je žalostna, toda često resnična in upravičena govorica onih, ki vložijo prošnjo in nestrpno čakajo na njeno rešitev, ne dobe pa niti negativnega odgovora. Mislimo pa, da zasluži odgovora vsak prosilec, če tudi bi bil nepovoljen. Seveda so prošnje različne in je v sedanjih časih umljivo tudi veliko prosilcev, toda pri dobri volji se da marsikatero ugodno rešiti, zlasti če se upoštevajo vse prosilče-ve okolnositi, potrebe ter kaj in koliko Prosi. Značilno je, da prejema Protitu-berkulozna liga v Mariboru že danes prošnje za sprejem v nameravani azil PTL, žalostno pa je tudi, da se morajo zaenkrat odklanjati. Umevno, da so ti Primeri izzvali potrebo čim širše organizacije za pridobivanje sredstev za gradbeni fond, samo da se nameravani azil tomore čim preje zgraditi. V dosego te-Ea je Protituberkulozna liga v Mariboru razposlala te dni imovitejšim osebam ^ven Maribora in nekaterim tuk. pridobitnim slojem prošnjo za enkratno letno Podporo. Nadejamo se, da bo vsak, ki Prejme tako prošnjo, kar vse je povzročilo dejanske stroške, da je prosilec protituberkulozna liga, ki zasleduje vzvišene cilje, da ublaži bedo in dvigne na-r°dno zdravstvo, ter da je dobrodošel vsak, še tako skromen prispevek, samo da se ne vrže prošnja v koš. V nasprotnem primeru naj se rajše vrne, da se u- porabi za drugega, upamo in prosimo pa, da bo vsak pokazal dobro voljo in pomagal onim, ki so podpore najbolj potrebni in ki že nestrpno .čakajo ugodnih rešitev svojih prošenj, ki jih mora PTL že iz moralnih razlogov voditi v evidenci. Kovaška obrtna zadruga v Mariboru je imela v nedeljo v prostorih načelnika g. Verzela v Frankopanovi ulici svoj letni občni zbor, kateremu je prisostvovalo nad 100 tako mestnih kakor okoliških kovaških mojstrov. Zborovanje je otvoril načelnik g. Verzel ter obrazložil delo in prizadevanje odbora1, ki stremi le za tem, da v čim večji meri ugodi raznim aktualnim potrebam obrtnikov kovaške stroke. Za njim sta govorila še obrtni referent g. Založnik ter g. Fišer iz Ljubljane. Udeleženci so z zanimanjem sledili njunim izvajanjem ter jima burno aklamirali. Kakor vedno, se je tudi tokrat pokazala potreba po osamosvojitvi podeželskih kovačev v svoji podeželski zadrugi, kajti dolžnosti, ki jih nalaga zadruga mestnim kovaškim mojstrom, so včasih kovačem na deželi skoraj neizvedljive, posebno slabše situiranim kovačem, ki so odvisni le od zaslužka, ki jim ga nudi kmet, ki pod težo gospodarske krize ne izvršuje točno svojih plačil. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen dosedanji načelnik g. Verzel, ki je nato občni zbor tudi zaiklju- j čil. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 12.6 stopinj nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 12.5 stopinj nad ničlo; barometer je kazal pri 15 stopinjah 735.6, reduciran r.a ničlo pa 733.7; relativna vlaga 98; vreme je tiho in oblačno; od včeraj na danes je padlo 137 mm dežja. Poljčane Odličen gost na Boču. Preteklo sredo se je povzpel na vrh Boča finančni minister g. dr. Gjorgjevie, ki se zdnavi v Rogaški Slatini. Spremljal ga je njegov pomočnik g. dr. Ljubiša Nikič. Odlični gost se je pokrepčal v planinski restavraciji, kjer se je navzočim zelo laskavo izrazil o lepotah Spodnještajerske. Fantje se zbirajo... Te dni je odšlo iz naše doline precej novincev pod vojaško zastavo. Vedli so se povečini prav dostojno in r.i bilo običajnega kričanja in pretepanja. »Charlejeva teta« je naslov igri, ki jo pripravlja tukajšnji Sokol v režiji br. Živka. Igro je svojčas nameraval uprizoriti SK Boč, pa zaradi raznih zaprek ni prišla na oder. Pragersko Pretep pijanih nabornikov na pragerski postaji. Dne 1. maja se je pripeljalo m pragersko postajo večje število nabornikov. Nekaj med njimi jih je bilo zelo pijanih, kar je povzročilo prerekanje. Beseda je dala besedo in pričeli so se tudi medsebojno dejansko obdelovati. Neki fant je v svoji preobjestnosti priso-lil močno zaušnico svojemu nasprotniku, na kar je ta v naglici potegnil nož in prerezal prvemu celo lice od oči do ust. Sokolska četa na Sp. Polskavi pri Pragerskem je uprizorila v nedeljo 30. aprila v dvorani g. Siherla igro »Odgodena noč«. Vsi igralci so svoje vloge dobro rešili in jim na uspehu čestitamo! Obisk je bil prav dober. Pred pričetkom je imel šolski upravitelj g. Kopriva primeren nagovor, s katerim je otvoril novi oder, ki je last sokolske Čete in polskavske osnovne šole. $D®rt ISSK MaribortSK Concordia. V nedeljo 7. t. im. se bosta srečala v Mariboru državni nogometni prvak SK Concordia iz Zagreba in novi prvak LNP ISSK Maribor v prijateljski tekmi. »Concordia« je prav sedaj v izredni formi, kar dokazuje tudi visoka zmaga 5:0 nad ASK Primorjem preteklo nedeljo v Zagrebu. Prav gotovo je, da bo nedeljska tekma višek pomladanske nogometne sezone v Mariboru. Propagandno lahkoatletsko tekmovanje. SSK Maraton priredi v nedeljo 7. t. m. na Rapidovem igrišču lahkoatletski miting, na katerem bodo s tari ali vsi najboljši lahkoatleti našega mesta ter ekipe iz Zagreba m Ljubljane. Točke tega tekmovanja bodo: tek 400 m, met krogle, skok v višino, tek 3000 m, tek 110 m preko zaprek, met kladiva, natezanje vrvi, skok ob palici, tek 200 m, met kopja in štafeta 800X400X200X100 y natezanju vrvi bodo tekmovala moštva po 5 atletov. Klub kolesarjev in motociklistov »Pe-run« priredi s svojimi sekcijami Tezno, Sv. Peter, Pesnica in novoustanovljenim klubom »Goričan« pri Sv. Jakobu v nedeljo 7. t. m. svoj drugi letošnji izlet, in sicer k Sv. Juriju ob Pesnici. Odhod v nedeljo 7. t. m. točno ob 14. s Kralja Petra trga. Prijatelji kluba iskreno vabljeni! Jugoslavija:Švica. V nedeljo 7. t. m. bo v Curihu meddržavna nogometna tekma med Jugoslavijo in Švico. Zaradi te tekme odpadejo vse prvenstvene tekme nacionalne lige, razen tekme Pri-, morje:Vojvodina, ki se bo odigrala v Novem Sadu. Meddržavna nogometna tekma Češkoslovaška :Italija se bo odigrala v nedeljo 7. t. m. v Florenci. Medklubski odbor LNP, službeno. V nedeljo 7. t. m. bodo naslednje tekme: ob 10. dopoldne na igrišču SK Svobode: prvenstvena tekma SK Rapid rezerva: SK Svoboda rezerva; na igrišču ISSK Maribora: ob 14. prijateljska tekma ISSK Maribor mladina :SK Svoboda mladina, in ob 16. prijateljska tekma Concordia (Zagreb) :I'SSK Maribor.’ Službujoči odbornik dopoldne g. Vidovič, popoldne g. Kemeny. Tajnik. Sokolstvo Sokolsko društvo v Hočah je priredilo minulo nedeljo v svojem dokaj ličnem Sokolskem domu telovadno akademijo ter tako pokazalo bilanco agilnega dela svojih vrst. Z zanimanjem je sledilo občinstvo, ki je napolnilo Sokolski dom do zadnjega kotička, izvajanjem moške in ženske dece, članov in članic, ki so želi za svoj trud nemalo'aplavza, večkrat celo pri odprti sceni. Posebno posrečeno so rešili člani pod vodstvom agilnega: načelnika br. Rečnika »češko besedo«, članice pa »Slovenske bisere« pod vodstvom agilne načelnice s. Faniice Flisove, ki je zastavila za njih izvedbo vse svoje moči ter s tem dovoljno pokazala sad intenzivnega dela. Med odmori je pridno nastopal pred kratkim ustanovljeni narodni orkester »Guslar« iz Slivnice pod taktirko kapelnika g. Radovana Mejov-ška, ki je vzbudil s svojimi izvajanji novo zanimanje. Hočani! Dovolj ste pokazali, da klije v vaših srcih Tyrševa ideja: sokolski duh! — Le tako naprej! -k. Pozfv članstvu Sokola matice. Sokol matica poziva vse članstvo, ki se namerava udeležiti pokrajinskega zleta v Ljubljani, da prične takoj in redno po-sečati telovadbo radi prostih vaj. Na poznejše prijave se prednjaški zbor ne bo oziral. Vožnja v Ljubljano na zlet je prosta, vendar je pogoj znanje prostih vaj. Proste vaje se bodo vadile ob torkih in petkih za člane ta teden še v telovadnici od 19. ure nadalje, prihodnji teden pa na letnem telovadišču. Iz Sokola Maribor I. Štafetne tektme za prehodni pokal, ki bodo ob priliki diuštvenega nastopa, se lahko udeleži samo ono članstvo, ki bo nastopalo tudi pri prostih vajah. Grazzla Deiedda: Strah v koži Med svojimi dolgimi poletnimi izpreho-dj sem se na nekem brdu, s katerega je bilo videti skoro vse smrečje prav do morja, pogosto ustavila, da bi se odpočila. Na vrhu tega holmca je stala bajta, zbita iz desk, ki so bile utrjene in opažene s pločevinastimi priži in s kakor kostanj debelimi žeblji; vse pa je bilo očr-helo, kakor po kakem požaru. Bajta je bila vedno zaprta; zdelo se je čelo, da mnia niti oken niti vrat. Mojo pozornost ie vzbudila prav zato, ker je bila videti Vedno tako skrivnostno zapuščena in o-.^mljena. Obšla sem jo po kratki, s tra-v° Porasli ravnici, ki jo je obdajala in ^osrečilo se mi je odkriti vdntine dveh in tečaje skoro nevidnih vrat; pa-fflo sem vlekla na uho in zazdelo se mi jf’ da čujem v notranjščini slabotno je-?anje, ali bolje, tožno vekanje komaj ro-Knega otroka. Vendar sem takoj obrzdala domišljijo n bolje pogledala naokrog, v svesti si da zvha stokanje od smrekove veje, v ve-ru Polomljene, ki se je sedaj trgat* od drevesa. Sedla sem tja zraven na rob travnate ravnice in si mislila, da imajo navsezadnje tudi drevesa svoje boli im da je tista umirajoča veja, še mlada in obložena s plodovi, ki so bili podobni rezljanemu bakru, trpela, dokler r.i našla v sebi glasu, skoro sličnega človeškemu glasu, da bi kriknila v svoii bolečini. * r Smrečje je bilo mnogo obiskovano. Po žilah njegovih stez so, kakor po cestah kake pokrajine, neprestano hodili ljudje. Razen veselih družb, ki so se s polnimi košarami im s fotografskimi aparati podajale sem na zabavne izlete, so hodile mimo ženice z ročnimi vozički, naloženimi z dračjem, delavci, ki so imeli v smrečju opravka in otroci, otroci, sami otroci. Zdelo se je, da slednji stalno obiskujejo ta kraj in da gotovo poznajo v njem vse kotičke. Njihovi klici so se mešali s kriki sivih .vran, vmes pa se je v presledkih čuk) padanje storžev, ali pa kotaljenje kamenja. Enega teh dečkov sem vprašala, čemu služi ta koča na' brdu, s katerega se vidi morje, ta koča. črna itn zaprta kakor grobnica divjakov. »Nekoč je tu živel gozdni čuv^j, sedaj pa so v njej duhovi,« je viknil deček in stekel proč, nemara v skrbeh, ali nisem morda tudi jaiz, ki počivam na tem kraju, v kaki zvezi s prebivalci koče. * Da povem resnico, se mi strahovi, ki prebivajo tako neprisiljeno na mnogih krajih, bodisi v mestnih palačah bodisi v velikih krčmah, r.e zde prav nič zoprni. Tem duhovom v koči pa sem bila celo dolžna hvalo, da sem imela kraj, kamor sem se lahko zatekala, če sem si zaželela miru in prostosti. Sedaj sem si tudi vedela razložiti, zakaj niso pobalini iz gozdičja lezli na hrib in zakaj so se ga celo drugi ljudje izogibali daleč naokrog. Samo nekaj desetin mravelj mi je delalo malozaželjeno druščino. Če sem se jih pa hotela znebiti, je zadostovalo, da sem jim vrgla kosec ‘kruha, ki je zaradi njihovega navada kmalu kakor murva počrnel. Ko sem se pa nekega dne kratkočasila s tem, da sem jih opazovala, senu zagledala, kako se je vzpenjala na vrh neka1 žena z drobnim, stisnjenim šopkom vijoličnih cvetk’ v roki, kakor ga delajo navadno kmetice; pokleknila je pred tesno zaprtimi vratci bajte, začela se je križati, tolkla §e.je § šopkom »o.fligjh* medila in vzdihovala:. Bila je res nenavadna prikazen, visoka in zelo suha; obraz je imela bakrenorjav, kakor ciganka; izpod črne, resaste ruite, s katero si je od časa do časa otrla oči, sta ji uhajali dve suhi IdtL In tedaj se me je zopet polastil dojem, da je v koči »rob kakega divjaka. Potem, ko je žena svoje molitve in vzdihe končala, je položila šopek pred vrata, in, kar je bilo najbolj čudno, pristopila ter sedla nedaleč od mene. Izpod širokega krila je privlekla iz žepa majhen zavitek in začela malicati. Jedla je s tekom, počasi, počasi, glodala je po mar lem, a vendar hlastno, kakor jedo svojo z gnjatjo obloženo žemljo otroci, ki niso posebno lačni. Ker ji je jed dobro teknila, ji je kmalu udarila barva v obraz in po., stala je prav lepa. Ko je vse povžila, je otresla drobtinice s krila, papir, v katerem je prej imela malico, pa je z vda in stlačila v žep. Nato se je obrnila1 k meni, motreč me s svojimi živimi, lazumimi očrni in je v dialektu tiste pokrajine dejala: »Želela bi si sedaj samo še' požirka vode.« (Se bo nadaljevalo.) Rudyard Kipling: Miliionar in njegov (Iz angleščine prevedel Josip Poljanec.) Gospa Gheyne je naročila prigrizek in jim je sama stregla; tako ni kar nič manjkalo pri zgodbi, ki jo je pozneje pravil Dolgi Jack na svojem stanovanju. Mornarji, ki so vajeni jesti pri majhnih mizah v tulečih vihanjih, se pri mizi čudno čisto in dovršeno vedejo; gospa Cheyne, ki tega ni vedela, je bila izne-nadena. Manuel se je vedel tako tiho in ravnal tako na lahno s krhko steklovino in lično srebrnino, da ga je gospa hotela vzeti za glavnega strežaja. Tom Platt se je spominjal imenitnih dogodkov na Ofio in pravil o vedenju tujih potentatov, ki so obedovali s častniki, Dolgi Jack pa, ki je bil Irec, jih je zabaval z raznimi kratkočasnieami in prigodami, tako da so bili vsi prav Židane volje. V kabini ladje »Tukaj smo« sta medtem oba očeta pri smotkah merila drug drugega. Cheyne je prav dobro vedel, ke-daj je imel opraviti s človekom, kateremu ni mogel ponuditi denarja; enako dobro je vedel, da nobeden ni mogel poplačati tega, kar je bil Disko storil. Pridržal sl je svoje mnenje zase in čakal u-godne prilike. »Ničesar nisem storil vašemu fantu ali za vašega fanta razen tega, da sem ga pripravil, da je malce delal in g.a naučil, kako se ravna s kvadrantom,« je dejal Disko. »Za številke ima še enkrat tako dobro glavo kot moj fant.« »Mimogrede rečeno,« je odvrnil Chey-ne, »kaj pa nameravate s fantom?« Disko je vzel smotko iz ust in zamahnil z njo po kabini rekoč: »Dar. je prav navaden dečko, a mi ne dovoli, da bi zanj mislil. To majhno ladjo dobi, kome pokopljejo. Prav nič ga ne mika, da bi opustil ribolov. Vem to.« »Hm! Ste-li bili kdaj na Zapadu, gospod Disko?« »Nekoč sem bil z ladjo do Newyorka. Za železnico nimam smisla. Slana voda je dovolj dobra za Troope. Bil sem skoraj povsod — tako po domače povedano, kakopak.« »Jaz mu lahko mudim toliko slane vode, kolikor je bo potreboval — dokler ne postane kapitan.« »Kako to? Mislil sem, da ste nekaj takega kakor železniški kralj. Harvey mi je pravil tako, ko — sem se motil v svoji sodbi.« »Vsi sc lahko motimo. Mislil sem si, da nemara veste, da imam celo progo kliperjev za čaj — iz San Francisca v Yokohamo. Šest ladij je, zgrajenih iz železa, vsaka po sedemnajst sto in osemdeset ton.« »Vražji fant! Tega ni nikoli nič povedal. Kaj takega bi poslušal, ne pa tisto govoričenje o železnicah in konjičih.« »Ničesar ni vedel o tem.« »Taka malenkost mu je pač ušla iz spomina, menim.« »Ne, šele to poletje sem za — prevzel tovorne ladje proge »Modri M« — stare proge Morgau and M’ Quade.« Disko se je zrušil na mestu, kjer je sedel poleg ognjišča. »Veliki Bog! Mislim, da so me od konca do kraja za nos vodili. Veste. Phil Airheart je prav iz našega mesta odšel tja pred šestimi leti — ne, sedmimi, in je sedaj prvi mornar na ladji San Josč — šestindvajset dni je bila vsakokrat na morju. Njegova sestra biva tukaj in ona prebira moji ženi njegova pisma. In vi ste lastnik tovornih ladij tiste proge .Modri M’?« Cheyne je prikimal. »Da bi bil to vedel, bi popustil vse in zasukal svojo »Tukaj smo«, na mojo besedo.« »To pa nemara ne bi bilo tako dobro za Harveyja.« »Samo da bi bil vedel! Da bi bil samo z besedico omenil to zlomkovo progo, pa bi bil razumel! Nikdar več se ne bom zanašal na svojo sodbo — nikdar. Priznane tovorne ladje so to. Phil Airheart pravi tako.« »Veseli me, da imam priporočilo od ondot. Airheart je sedaj kapitan na San Josč. Pa da veste, moj namen je bil do-znati, je-li bi mi vi dali Dana za leto, dve, da vidimo, če je mogoče narediti iz njega prvega mornarja. Ali bi ga zaupali Airheartu?« »Malo vagano je vzeti neizkušenega fanta —« »Jaz poznam možaka, ki je vse več storil zame.« »To je nekaj drugega. Poglejte, ne priporočam Dana kdovekaj, ker jc moja kri in moje meso. Dobro vem, da posel ribolovske ladje ni posel tovorne ladje, ki ppevaža čaj, vendar se mu ni treba še mnogo učiti. Krmariti zna — noben fant bolje, vam rečem, dasi govorim kot njegov oče — ostalo pa je nam v krvi in mesu. Samo to bi rad, da ne bi bil tako preklicano slab v navigaciji.« »Airheart bo poskrbel za to. Vkrcal se bo za eno pot, dve, kot začetnik, po-1 tem pa ga potisnemo naprej. Denimo,' da ga to zimo vi vzamete v roke, potem pa pošljem rano spomladi ponj. Vem, da je Pacifički ocean daleč daleč proč « »Pah! Mi Troopi, živi in mrtvi, smo doma po vsej zemlji pa na njenih morjih.« »Ampak prosim vas, da veste — v resnici mislim, kar pravim — kadarkoli bi ga radi videli, mi kar sporočite, in poskrbel bom za prevoz. Niti pare vas ne bo veljalo.« »Ako blagovolite iti malo z menoj, stopimo do moje hiše in se pogovorimo o tem z mojo ženo Tako blazno sem se motil v svoji sodbi, da se mi vidi, kakor da bi vse to ne bila resnica.« Podala sta se do Troopove hiše; bila je osemnajst sto dolarjev vredna, modro ozaljšana, bela hiša; na sprednjem dvorišču je stal umirovljen čoln, poln kreše; z oboknicami opremljena sprejemnica je bila pravcati muzej prekomorskih drobnarij. Tamkaj je sedela velika ženska,' molčeča, resnobna, z motnimi očmi, kakor jih imajo ljudje, ki pričakujoč vrnitve svojih dragih dolgo zro na morje. Chcyne se je obrnil do nje in ona je prav težko privolila. »Samo iz Gloucesterja, gospod Chey-ne, jih izgubimo vsako leto sto,« je rekla, »sto mož in fantov, in jaz sem prišla že tako daleč, da sovražim morje, kakor da bi bilo živo in bi poslušalo. Ali gredo te vaše ladje naravnost na pot in naravnost zopet domov?« »Tako naravnost, kakor jim da veter, in jaz dajem posebne nagrade za rekordne vožnje, čaj se na morju ne izboljša.« »Ko je bil še mlad, se je igral pro-dajalnico in imela sem upanje, da si izbere ta poklic. Kakor hitro pa je lahko veslal čoln, sem vedela, da se mi želja ne izpolni.« »Moje ladje imajo štirikotna jadra, so zgrajene iz železa in so dobro založene z živežem. Spomnite se, kaj vam bere Philova sestra, kadar dobi njegova pisma.« »Sicer res ne vem, da bi Phil kdaj lagal, samo preveč drzen je. kakor večina njih, ki gredo na morje. Ako je tudi Da-nu všeč, gospod Cheyne, lahko gre — kar se mene tiče.« »Moja žena kar zaničuje ocean«, >e pojasnjeval Disko, »in jaz — res ne vem. kako bi ravnal olikano, sicer bi se vam bolje zahvalil.« »Moj oče — tnoj najstarejši brat — dva vnuka — in mož moje druge sestre,« je dejala in povesila glavo na roko. »Je-li bi vam bilo kaj do tistega, kar vam je vzelo vse te drage?« Cheyne je bil zadovoljen, ko je vstopil Dan, ki je sprejel ponudbo z večjo radostjo, kakor jo je mogel izraziti z besedami. Saj je ta ponudba pomenila ravno in gotovo pot do vseh mogočih stvari, ki se jih človek poželi; največ pa je bilo Danu v mislih poveljevanje straže na širokem krovu in obisk daljnih pristanov. Gospa Cheyne je na samem govorila z nepojmljivim, čudnim Manuelom glede Harveyjeve rešitve. Mornar ni imel nobenega poželjenja po denarju, kakor je vse kazalo. Ker pa je le venomer silila, je dejal, da vzame pet dolarjev, ker bi rad nekaj kupil za nekega dekleta. Sicer pa — »Čemu bi vzel denar, ko si ga tako lahko zaslužim za živež in tobak? Ali mi res hočete nekaj dati. najsi mi ie prav ali ne? E, ka-aj? Potem mi dajte denar, ampak ne na tak način. In dajte toliko, kakor mislite, da je prav.« Predstavil jo je nekemu nadušljivemu portugalskemu duhovniku, ki je imel seznam zapuščenih vdov, ki je bil tako dolg kot njegova halja. I}asi je bila gospa Cheyne stroga unitarka, je vseeno na koncu obljubila, da se bo ozirala na besede zgovornega majhnega možaka. Manuel, zvest sin svoje cerkve, je bil deležen vsega blagoslavljanja, ki se je vsipalo nanjo radi njene milosrčne dobrotljivosti. »Sedaj je vse dobro«, je dejal, »imam tudi odpust za šest mesecev«, in odšel je, da kupi robec za začasnega dekleta in stre srca vseh ostalih. Salter se je podal s Penorn za nekaj mesecev na zapad in ni pustil nobenega naslova. Bal se je, da se ne bi ti milijonarji s svojimi razsipnimi zasebnimi vozovi neprimerno zanimali za Pena. Radi tega se mu je zdelo najbolje, da gre obiskat sorodnike, dokler ne bo obrežje zopet čisto. »Nikdar se ne daj sprejemati po bogatih ljudeh. Pen,« je dejal na železnici, »sicer ti šahovnico na glavi razbijem. 'Ako zopet pozabiš svoje ime — Praft ti je ime — pomni, da spadaš k Saltersu Troopu, in se ustanovi na mestu, kjer boš toliko časa. dokler ne pridem pote. Ne letaj za ljudmi, ki imajo oči nabrekle od debelosti, kakor pravi sveto pismo.« Daruite kn za kniiino akeiio! Mali o Rasno STENICOL uniči stenice z zarodom. Drogerija Kanc.___________1403 MODRA GALICA po Din 5.65 za kg je družbenim članom v vsaki množini na razpolago pri Kmetijski družbi. Meljska cesta 12. 1537 NOGOMETNE ŽOGE in zračnice v vseh velikostih nudi Iv. Kravos. Aleksandro-va cesta 13. 1536 POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev. Vetrinjska ul. 22. nasproti tvrdke V. Welxl. JOS. TICHV IN DRUG. Konces. elektrotehnnično podjetje. Maribor, Slovenska ul. 16, tel. 27—56, proizvaja elektroinstalacile stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroin-stalacljskega blaga po konkurenčni ceni. 519 L MARTIN SAFRAN, »obo-, črkoslikar, pleskar in ličar. Maribor. Slovenska ul. 1 • ?r®vzema vsa v to stroko spadajoča dela ter lih IzvTŠuje dobro in poceni. 1190 Prodam ŠIVALNI STROJ. pogrezljiv, skoraj nov-, ceneno na prodaj. Grajska starinarna. Maribor, Trg svojjode. J 597 OTROŠKI VOZIČEK, globok, zelo lep, na prodaj. Kralja Petra trg 6, vhod Dvorakova 1. I., vrata 10. 1591 SREDNJO POSTELJO. lepo, čisto, za doraslega otroka. prodam. Naslov v upravi lista. 3000 Kupim KUPIM HIŠO v bližini Radvanjske ali Bet-navske ceste. Takojšnje plačilo v gotovini. Ponudbe pod »Moderna stavba« na upravo 1592 Sobo odda MALO, SOLNCNO, LEPO OPREMLJENO SOBO z belim pohištvom, takoj oddam. Naslov v upravi lista. OPREMLJENO. SOLNCNO SOBO S KOPALNICO, blizu glavne pošte, oddam takoj. VpraSatl Strossmajerjeva ulica R. pri hišnici. , 1598 DVE OPREMLJENI SOBI s posebnim vhodom oddam. Olavni trg 12. II. 1887 LEPO. SOLNCNO SOBO s prostim vhodom, oddam ene mu ali dvema gospodoma. Aleksandrova cesta 55. I.. levo. 5000 OPREMLJENO SOBO. lepo, solnčno, separlrano, električna luč, tako) oddam za 250.— Din. Stritarjeva ulica št. 5. I. 1577 Stanovanie VIŠJI DRŽAVNI URADNIK Išče stanovanje za drugo polovico junija, v bližini realne gimnazije ali kolodvora, obstoječe iz vsaj 3 sob in pritiklin. Kopalnica željena. Ponudbe na upravo Večerni-ka pod šifro »Stanovanje«. 1588 ŠTIRISOBNO. MODERNO STANOVANJE z vsem komfertom, oddam s 15. ozir. 1. julijem 1933. Naslov v uprav! lista 1559 Kupujte svoje potrobiti ne pri nail ti tnt erentih i ii V vlil „Maida Tomšičeva ulica 14 se prodala vino lastnega pridelka od 5 litrov naprej amel Kako $e boste spomladi oblekle? Velika izbera MODNIH LISTOV v knjigarni tiskovne zadruge Maribor, Aleksandrbva c. 13 Licitatiia Dne 7. maja 1933 bo v pisarni blagajnika 45. peš. polka ustmena licitacija za prodajo pomij in kosti. Še jamo kratekčas traja oblastno dovoljena razprod pri Kormannu v Mariboru, Izrabite brezpogojno pred opustitvijo trgovine ta pri-ložnostni nakup. Oglejte si moja izložbena okna. Tako ceneno še niste nikdar kupili* 20 do 50! popusta In So eenelal Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d.. STANKO DETELA v Mariboru predstavnik