Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 1& gld., la pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld 40 kr.	^
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol le'.a C gld., za četrt leta 3 gid., za jeden mesec 1 gld. f V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnlfttvo in ekspedlelja v „katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SeuienlAkih ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelj*: in prazome, ob pol 6. uri popoldne.
Vredništva t e 1 e f 6 n - i t e v. 74.
Štev. SO.
V Ljubljani, v sredo 20. januvarija 1898.
Letnik XXVI
Tržaške razmere.
Vremena kdaj Primorcem se zjasnijo? To vprašanje bi zamogli staviti na Vladarja sreče slovenskega naroda zopet ob najnovejih pojavih na političnem obzorju našega Primorja, odnosno na političnem obzorju tržaškem.
Dolgo časa, mej tem, ko so hrumeli drugi glasovi gori v stolici avstrijski, notri v šumni zbornici poslancev, jo nekako molčalo ob Adriji in človek je zamogel misliti, da so se naveličale lurije političnih strastij uganjati tu svoje orgije. Vse je ležalo v nekaki letargiji in veseliti je moralo človekoljuba, ako je našel v tem molku le nekoliko nade, da se stvari zares zboljšajo in pa da je bilo res le umetno skovano tisto »peneče sovraštvo« jedne narodnosti do druge.
Toda bila je prevara o tem domnevanju! — Tisti molk je le pomenil, da se pripravljajo nove reči, tisti molk jo bil le odmor, mej katerim naj bi se oddahnili za nove naskoke — junaki krivice. V tistem odmoru so se vršile tudi za vse Primorje znamenite spremembe, prva se je vršila na tržaškem namestništvu, a druga na dež. zboru istrskem.
Na namestništvo v Trstu je bil pozvan po Najvišji volji cesarjevi drug mož, da vzame iz rok svojega prednika vladino žezlo, mož, kateri naj bi v nekoliko nadkriljeval svojega prednika, namreč v visokem naziranju v političnih rečeh, kakoršno naziranje je jedino vredno visokega a v-strijskega uradnika, službujočega kjerkoli si bodi na tleh mnogorodnega prebivalstva.
Ta mož je nj. ekscelenca grof Goess; mož resnega značaja in zrele politične izkušenosti in, kakor se splošno sluti, mož pravega človeškega srca in neprikritega duha.
Da pride novi namestnik takoj na rešeto tri. progresove stranke in še neke druge klike, ki se sicer ponižno skriva pod tujo krinko, a vender ni brez velikega vpliva na javno življenje v Trstu, se samo ob sebi umeje. To se je najbolje pokazalo v drugi seji tržaškega deželnega zbora.
Pri tej seji so se novi vladi primorski takoj predstavili v svoj", nemaskirani podobi zastopniki krivice in so dejali: mi imamo čast se predstaviti gospodu novemu namestniku avstrijskega cesarja, kakor oboževatelji velikega Danteja in kakor del tridesetmilijonnega naroda, ki sestavlja ljubljeno Italijo. Mi smo taki, a zdaj povejte i Vi, gospod namestnik avstrijskega cesarja, kakošen ste Vi. Mi Vam tudi takoj na vsa usta povemo, da hočemo nadaljevati boj na vsej črti zoper pravice kake druge narodnosti na tržaškem ozemlju in želimo, da nas v tem stremljenju podpirate tudi Vi, kakor nas je podpiral Vaš iz vsega našega srca ljubljeni prednik. Inače pa bi morali mi na dan z željami, kakoršne bi v interesu avstrijske države bolje ostale zadušene.
To se je čitalo iz interpelacij, katere sta stavila poslanca progresa Benussi in Venezian v drugi seji tržaške deželne zbornice dne 21. t. m. Da-si jo prva interpelacija ie podobna mačku, ki hodi okoli vrele kaše, interpelacija, tičoča se uzrokov, zakaj so sklenili slovenski poslanci, ne udeleževati so zborničnih sej, je ista vender v nekakem notranjem soglasju z drugo i n t e r -
p'e 1 a c i j o do vlade radi spremembe na namestništvu. V obeh interpelacijah pak je združena celotna radovednost, da - li se spremeni pod novim žezlom v tržaški rumeni hisi tudi oblika vladanja v Primorju ; da - li postane ista pravična obe m a narodnostima, ali ostane naklonjena le jedni, t. j. italijanski. 7,a prvi slučaj so gospodje od progresa že povedali svojo me-nenje — citirali so Danteja — in so kazali nezadovoljno z odgovorom vladnega zastopnika, ki jo dejal, da je sprememba na namestništvu ekvivalentno le čin najvišje volje avstrijskega cesarja.
Slovenski poslanci so za v prvo storili najboljši korak, da so napovedali abstinenco, pokazali so, da reagujejo na osebna in politična ža-ljenja kakor možje omike in zdravega čuta. Za bodoče se bode videlo, česa je pričakovati, vse-kako kaže Slovencem pripraviti so na nove boje, ki morda prav v kratkem zadobe živahni značaj.
Se nekaj, kar je jako značilno za razmere v najnovejem času v Trstu, je naprava novih uradnih napisov v deželnem sodišču tržaškem. Le-ti napisi so so namreč izvršili v izklj učljivo italijanskem jeziku. Da jo to jako čudno z ozirom na dejstvo, da občuje na tem sodišču velik del slovenskega prebivalstva, a tudi precejšen del nemškega, o tem ni da bi se še razmišljalo. Tudi naglica, s katero se je to izvršilo, baš ob nastopu novega namestnika, je velepo-membna.
Toda o tej točki pri drugi priliki. Za danes je jasno le to: na strani nasprotnikov jo zavladal strah prod pravico, na naši strani
LISTEK.
0 božiču.
Češki spisal Vacslav Kosmak. Priredil Iv. P.
Zadnji dan pred Božičem. Mrak ogrne zemljo in nastane najkrasnejši večer v letu — sveti večer. Sveti večer! Kaj so vsi pomladni večeri z očaru-jočim leskom luninim, s svojim uspivajočim vonjem, z vsemi nežnimi sapicami in z vsem slav-čevim petjem — s celim svojim čarokrasom v primeri s teboj — sveti večer 1 ?
Pri oknu stojim, in gledam ven. Zunaj leži debel sneg: na polji, na strehah, vrtih, drevesih — povsod. Vsaka bilka se šibi pod njegovo težo. Veter potegne, kakor bi oddihaval v svojem obupu, in vzdigne cel oblak snega. Sneg pa se ne da odgnati, tem bolj trdo pade za nekaj trenotkov na zemljo. Povsod ga je polno : na zemlji, v zraku, na oboku. Zmrznila, zamrla, v mrtvaški prt sta ae zavila nebo in zemlja. Gluha, slepa tema se plazi iz črnih gozdov in se širi dalje in dalje. Tako se razprostira bolest v nesrečnih hišah . . .
Zdaj se začuje tromba pastirjeva (v mnogih krajih trobijo pastirji na sv. večer po vasi, v spomin Betlehemskih pastirjev), meni pa izgine sneg in led izpred očij, in duh se mi zamisli v davne čase, polne veselih dogodkov. V svojem notranjem zaslišim šumenje palmovih in oljkinih vrhov;
čujem rog pastirjev - čuvarjev na Betlehemskih gorah ; vidim nebeški žar, in v nebeški zarji an-gelja Božjega, ki se z lilijo v roki spušča k pastirjem ; slišim do sedaj na zemlji nečuveno petje o slavi Božji v nebesih in miru sinov Adamovih na zemlji, in moja duša se hrepeneč dvigne na perutih k Tebi, Odrešenik sveta, ki si povit v revne plenice — k Tebi leti s perutami škrjančka in toži z glasom slavčkovim.
Stemnilo se je popolnoma, in prasketajoč ogenj v peči me vzdrami in pokliče nazaj v vsakdanje življenje.
Prižgem luč, sedem k topli peči, in z žalostnim srcem se spomnim mladih detinskih let. Vse je prešlo, le nekaj velih, orumenelih listov mi pade v spomin.
Lansko leto sem sedel na današnji večer na strani ljubljene mi matere, gledal som ji v razbrazdan obraz in mile oči, in poslušal prijazno njeno pripovedovanje. Govorila je z menoj, kakor bi bil še otrok, in jaz sem pri zvoku tega milega glasu pozabil, da sem že dorastel v moža, in postal sem zopet malo dete.
Danes pa moje matere ni med živimi — sester in bratov nimam — sedaj sedim sam in zapuščen. Kdo danes pogleda na me, in me vpraša, sem - li srečen, kdo se mi zadovoljno nasmeje videč, da sem zadovoljen. Oh, nikdo!
Nepopisna tesnoba se me polasti v prsih. Začnem plakati kakor Adam, ko je stal pred zapr-
timi rajskimi vrati, kakor otrok, ki ga jo neusmiljen oče zapodil iz doma.
Skočim kvišku, oblečem zimsko suknjo, pihnem svetilnico, zaklenem svojo sobico, in grem po mestu, da se sprehodim, utešim telo in dušo, in prepodim žalostne misli.
Mrzel veter mi je pihal čez gorko obleko prav do kože. Vsa okna so bila razsvetljena, nikjer ni bilo zaslon, videl sem družino sedeti okrog mize. Mir in zadovoljnost je sijala iz takih oken. Iz mnogih sem čul glas otroških trobent ali orgije. Poslal jih je Jezušček. Kaka radost, kaka zadovoljnost v teh mladih srcih !
Privoščil in zavidal sem jim. Rad bi bil nekoga obiskal, a nisem hotel s poznim obiskom motiti.
Pridem do konca mesta.
Tam stoji razupita žganjarija, kjer so se zbirali izmečki človeštva obojega spola. Skozi zaprta okna se čuje hripavo petje, divje vpitje, brenkanje harfe in piskanje klarineta. Stopim k oknu in gledam skozi tenki zastor v krčmo. Vse polno dima. Videl sem samo na jedno mizo. Za njo sedi pijan mož. Jo klobaso, katero kaže na vse strani, kakor bi so bahal, in se smeje na vsa usta, Pred njim stoji bled, raztrgan deček, in ga vleče za obleko. Pijanec mu ponuja klobaso — deček je noče ; ponuja mu kozarec z žganjem, deček stresa z glavo in še silneje vleče moža za obleko.
(Dalje sledi.)
pa up, da po trdem boju morda vender pridemo do pravice, lioj pa, boj na vsak način!
Deželni zbor Kranjski.
IV. seja dne 25. jan.
(Konec.)
Posl. Jelovšek poroča o ustanovitvi samostojne občine Štrekljevec v črnomaljskem okraju ter v imenu upravnega odseka predlaga: Prošnja vasi Maline, Brezova Reber, Osojnik, Kal, Omota m Štr ekljeveo za izločitev davčne občine Štrek-ljevec iz selske občine Semič ter ustanovitev samostojne občine Štrekljevec se odkloni. — Obvelja-
Posl. J e 1 o v š e k poroča o izvolitvi enega dež. poslanca iz kurije vel. posestva ter predlaga, da so izvolitev potrdi, kar obvelja brez ugovora.
Posl. Povše poroča o združitvi vasi Hrib s trgom Vrhniko ter predlaga v imenu upravnega odseka, da se vsprejme dotični načrt zakona. Posl. Jelovšek navaja razne nedostatke sedanjih razmer ter toplo priporoča združitev Hriba z Vrhniko. Načrt zakona je bil soglasno vsprejet, kakor tudi resolucija, da dež. odbor predloži premembo volilnega reda v tem smislu, da se trg Vipava združi s Postojino in Vrhniko v jeden volilni okraj.
Posl. M od i c v imenu upravnega oilseka poroča o uvrstitvi občinske ceste Mala Slivica-Podpoljane v velikolaškem okraju med okrajne ceste ter predlaga :
1.	V cestnem okraju Velike Lašče se nahajajoča občinska cesta, katera se pri Mali Slivici od okrajne ceste Velike Lišče-Bloke odcepi in drži čez Dvorsko Vas do stika z deželno cesto Kočevje-Ljubljana pri Podpoljanah, se uvrsti med okrajne ceste.
2.	Izplačevanje občini Sv. Gregor za vzdrževanje ad 1. imenovane ceste iz deželnega zaklada dovoljene podpore letnih 100 gld. je koncem leta 1898 ustaviti.
3.	Deželnemu odboru se naroča, da radi izvršitve teb sklepov potrebno ukrene. — Obvelja.
Posl. M o d i c poroča o prošnji kmetijske podružnice v St. Petru na Krasu za uravnavo Pivke ter navaja vso zgodovino raznih prošenj v tem oziru. Prebivalstvo ima leto za letom mnogo škode vsled povodnji, trpi že veliko pomanjkanje in opravičeno prosi pomoči za uravnavo vode. Konečno predlaga, naj se prošnja odstopi dež. odboru z naročilom, da se v teku leta pošlje hidrotehnika na lice mesta, kateri naj naredi primeren načrt.
Posl. Zelen odločno zahteva, da se uravnava Pivke prej ko mogoče prične in izvrši, kajti škoda po povodnji je na travnikih in njivah vsako leto v resnici velikanska. Preje so ljudje vsaj led prodajali v Trst, a ta zaslužek je tudi prenehal. Prizadetih je 29 vasij v petih občinah. Delijo se Ka-listrove ustanove za marljive živinorejce, toda ljudem zmanjkuje krme, ker jo uničuje voda. Zato jo pač skrajni čas, da se z delom prične še to leto. — Vsprejet je bil predlog upravnega odseka.
Posl. Glob o čn i k poroča o prošnji županstva v Kranju za uvrstitev okr. ceste Kranj-Škofja Loka med deželne ceste ter predlaga, naj dež. odbor izvrši potrebne poizvedbe ter poroča v prih. zasedanju.
Posl. Jelovšek poroča o prošnji županstva v Iški Loki za uvrstitev poljske poti Kožuh-Motena mej okrajne ceste. Ker je prošnja jako površna, predlaga, naj se odstopi dež. odboru, da zvrši nadaljne poizvedbe.
Istotako se izroči prošnja posestnikov iz vasi Brezje, Selo itd. za uravnavo potoka Veliki Breg v občini Grosuplje dež. odboru, da, če mogoče, še letos pošlje hidrotehnika na lice mesta. Posl. K o š a k toplo priporoča prošnjo, ker je povsem utemeljena. Že pri naravni visočini vode je obrežje nerodovitno. Ob vsaki najmanjši povodnji pa voda preplavi plitvo strugo ter se razliva po travnikih in njiv.ih, vsled česar posestniki nimajo nobenega dohodka. Z uravnavo bi se tek potoka za polovico skrajšal ter pospešil, kar bi bilo koristno v gospodarskem in zdravstvenem oziru. — Predlog soglasno obvelja.
O §. 2. letnega poročila poroča posl. Koša k; o § 8, ki se tiče ljudskih in srednjih šol ter obrt-
nega pouka, poročata poslanca A ž m a n in K 1 e i n. Poročila zbornica \zame na znanje.
Koncem seje je bila prečitana interpelacija posl. Grassellija in tovarišev na dež. vlado, zakaj se ne gradi v Ljubljani justično poslopje.
Dež. predsednik takoj odgovori, da mu vzroki niso znani, ker to ne spada v delokrog dež. vlade, da pa hoče interpelacijo predložiti pravosodnemu ministerstvu.
Politični pregled.
V Ljubljani, 26. januvarija.
Položaj na Češkem se dosedaj še ni prav nič zholjšal, akoravno neprestano deluje ves vladni aparat. Sekcijski načelnik Hartel se neprestano dogovarja z raznimi zastopniki in posamnimi člani vseučiliškega senata. — Govori se, da ie glede ostavke senata vlada odločila, da morajo na svojem mestu vsi dosedanji člani senata ostati, dokler se naučni minister ne odloči za ali proti vspre-jemu resignacije. Najbolj se seveda pritiska na vlado, da bi čim preje preklicala naredbo gledd društvenih znakov, nasproti pa izjavljajo razni češki listi, da mora sedanja vlada odstopiti, ako bi se pokazala omahljivo ter se udala zahtevi nemških kričačev. Češki narod v najkrajšem času pričakuje odločne vladne izjave na vsa izzivanja nemške klike. Za kaj se bo vlada konečno odločila, ni znano, vender se pa že sedaj lahko sodi iz postopanja namestnika Coudenhove, da se bo težko ustreglo vsem kričaškim željam.
Vpliv zadnjega govora kneza llohen-lolie jo napravil na vso treznomisleče politike v Avstriji in v inozemlju najneugodneji utis. Posebno pa jih je opravičeno zbodlo nečuveno pi-sarenje židovsko liberalnih listov, v prvi vrsti dunajske Židinje, ki je neosnovano napadala avstrijsko Poljake. Mej drugim piše »No\va Reforma« : Liberalni dunajski list, namreč »N. Fr. Presse«, skuša svojim bralcem na nečuveni način dokazati, da so kruto usodo, ki bo brez dvoma zadela Poljake na Poznanjskem, največ zakrivili avstrijski Poljaki, posebno pa sedanja večina v avstrijskem parlamentu. Kako abotna, pertidna in neumna je poslednja trditev, je pač najbolji dokaz to, da se je pričelo Poljakom sovražno gibanje na Pruskem že davno poprej, ko še ni bilo duha o sedanji večini. Že pred več leti, ko Slovan v Avstriji skoro ni smel odpreti ust v svojo obrambo, je pruska vlada že določila poseben fond za zatiranje poznanjskih Poljakov. — Skoro v istem smislu piše sicer liberalnim Nemcem precej prijazni »Prze-glad«, ki pravi, da je res škoda, ko pogrešamo v dunajski Židinji pripomnje, da bode knez Ilohen-lohe takoj umaknil svoj stomilijonski načrt, ako poljski klub pretrga zvezo s Čehi. Jednako dokazujejo lažnjivost poročil tega lista tudi drugi ne-slovanski listi, ki zelo zamerijo nemškim kričačem, ki se v Avstriji s tako silo bore za ohranitev tolikih krivičnih predpravic, Poljakom v Prusiji pa ne privoščijo niti najskromnejih pravic.
Proti pomažarjenju krajevnih imen. Mnogim korakom, ki so jih že storili in jih bodo brez dvoma še storili razni ogerski nemažarski narodi proti nasilstvu Banffyjeve vlade, ki hoče na mah odpraviti vse, kar ne diši po pristnem mažarstvu, pridružuje se sedaj nenavaden korak, ki ga nameravajo te dni izvesti saksonske žene in dekleta s Sedmograškega. V nedeljo zvečer je došla namreč na Dunaj deputacija, obstoječa iz 20 žen in deklet, pod vodstvom dveh moških ki namerava izročiti cesarju spomenico, v kateri se z živimi bojami slika občuten udarec, ki preti ne-mažarskim narodom na Ogerskem, in prosi vladarja, da ne odobri predloženega zakona. Spomenica nosi več tisoč podpisov žensk raznih stanov. Deputacija se nadeja, da se ji bode posrečilo, kar vkljub raznim protestom od strani zastopnikov ne-mažarskih narodnostij v zbornici in zunaj nje ni bilo mogoče doseči. Zatrjuje se pa, da deputacija ne bode vsprejeta pri cesarju, marveč bo nakazana na ministerskega predsednika.
Italijanska poslanska zbornica je pričela včeraj po preteku precej dolgih počitnic svoje pomladansko zasedanje. Opozicija, ki je bila že dosedaj Rudinijevi vladi trn v peti, si je nabrala tekom r linulih počitnic precej gradiva, katero bode podaj uporabljala pri vsaki priliki. Vlada so je sicer nekoliko pripravila na ta boj z najnovejo naredbo, s katero se zniža previsoka carina na
žito za kaki dve liri, kar je pa v očigled sedanjim neznosnim razmeram očividno premalo. S tem torej ne bo posebno zadovoljila zastopnikov strada-jočega naroda, najmanj pa še z zadnjim sklepom ministerskega sveta, da se morajo s silo zatreti vsi nadaljni upori lačnih množic in sme vojni minister v to svrho v slučaju potrebe pozvati pod orožje jeden razred dopustnikov, da se na ta način pomnoži vojna moč in z njo lažjo zatre in uduši glas stradajočega prebivalstva. Rudini torej še no ve, da se z bajoneti ne nasiti lačni želodec.
Demonstracije na francoskih tleh. Minulo nedeljo so so prirejale po raznih mestih Francije manjšo in večje demonstracije pri katerih je prišlo do pretepov mej antisemiti in anarhisti ter socijalisti in pri katerih je morala v več slučajih posredovati vojaštvo in policija. Najhuje je bilo v Parizu in pa v Algiru. V prvem mestu so nameravali antisemitje pod vodstvom Guerina prirediti antisemitičen protestni shod. Predsednikom je bil izvoljen Thiebaud. Zborovanje so pa onemogočili anarhisti in njih zavezniki socijalisti. Vsprejel se je samo predlog, naj se na Plače de la Concorde položi venec z napisom : Živela Francija ! Proč z izdajicami. Nameraval se je prirediti sprevod, toda policija in vojaštvo, ki sta zastavili vso ulice in trge, sta preprečili ta naklep. Vodji sta smela le vence položiti in oditi. Pri odhodu bilo je nad 1000 demonstrantov, razlegal se je stoteri glas: Proč z Zolo ! Proč z Židi 1 Skoro istodobno so demonstrovali anarhisti. Na shodu so govorili revolucijonar Faure in razni socijalisti seveda največ o »zvezi mej sabljo in kropilnikom«. Večje rogoviljenje jo onemogočila mnogoštevilna straža. — Mnogo huje je bilo pa v Algiru, glavnem mestu istoimensko francoske provincije v severni Afriki. Povod nemirom jo bil, kakor se uradno poroča, antisemitski shod, katerega se je vdeležilo do 6000 oseb. Govorilo se je na shodu o škandalozni Dreytusovi aleri ter o premoči židovske klike. Vsprejeli so tudi resolucijo, v kateri se govori o ustanovitvi zveze vseh Algircev proti Židom. Kmalu za tem pa je pridrvilo v dvorano do 300 s palicami in dr. oboroženih Židov. Policija je sicer odvrnila prvo nevarnost, vendar pa je židovska druhal že pri prvem naskoku ubila dva kristijana. Sedaj je bil umevno ogenj v strehi. Do 500 zborovalcev je drlo na prosto, razbili so vse, kar je bilo židovskega, pometali blago iz pro-dajalnic ter v nekaterih zanetili ogenj. Vojaštvo, ki je bilo vse alarmirano, in policija imeli sta dovolj, da preveč opravila, ker dolgo časa nista bili kos svoji nalogi. Zabodenih in sploh ranjenih je bilo mnogo oseb, izmej katerih jih je nekaj na mestu umrlo. Ob 9. uri zvečer je nemir trajal nadalje, krik in vik je bil nepopisen. Aretovanih je bilo do 400 oseb, največ seveda antisemitov.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 26. januvarija.
(Diplomo) častnega meščanstva je včeraj posebna deputacija iz Črnomlja izročila eksc. g. dež. predsedniku baronu Ileinu.
(Ustanova.| Znana dobrotnica gospica Josipina Hočevar v Krškem je povodom cesarjeve vladarske petdesetletnice volila 20.000 gld. kot ustanovni zaklad za tukajšnji »Josephinum«, oziroma za revne in za delo nezmožne služkinje.
(Napoved dokodariue.) Ker se vprašanja o napovedi novega dohodninskega davka vedno ponavljajo, se sklicujemo še jedenkrat na pojasnilo, katero je »Slovenec« že objavil v 9. št. letošnjega leta ter dodamo k temu še naslednja pojasnila : Ker postava odločno zahteva, da se duhovnikom dohodnina odmeri po fasiji, tedaj zadostuje, ako so v obče dohodek navede po fasiji in se zraven prišteje še cena prostega stanovanja, v kongruo nevračunjenih ustanov in prostovoljni doneski približno po naslednjem obrazcu: Župnik, ki ima kongruo na 700 gld, naj k tej svoti pridene vrednost stanovanja primeroma 50 gl., v kongruo nevračunjenih ustanov (n. pr.) 12 gld., prostovoljno darilo (bira) n. pr. 20 gld, skupaj 782 gl. — Ker postava izrečno zahteva le ustanovljene (errichtete Messen) sv. maše, o ma-nualnih mašah pa popolnoma molči, torej se po dosedanjem tolmačenju postave ne more nikdo siliti, da bi tudi manualne maše, katere itak pri župniku, ki je z župnimi ustanovljenimi in mašami za verski zaklad preobložen, ne pridejo v
poštev. — Fasija kaplanov itak navadno ne presega 300 gld. Ako temu tudi prištejemo prosto stanovanje (v približnem znesku 30 gld.) in dohodke proste bire, utegne kaplane novi davek la v kakem posameznem slučaju (ako ima kako večjo nagrado kot katehet i. dr.) zadeti. Nagrade za katehetski poduk zunaj domačega kraja (excur-rendo šole) ne morejo priti v poštev, ker se s tem le povrnejo stroški, ki jih imajo dotičniki za svoja pota. (Verguttungen ftir ausserordentliche Dienst-leistung sind nicht einrechenbar).
(Izjava.) Občni zbor slovenskega izobraževalnega društva v Mengšu izreka popolno zaupanje združenim slovenskim državnozborskim poslancem, da so pričeli po vzgledu lepega mejsebojnega združenja na Dunaju delovati tudi doma za zbli-žanje in konečno združenje slovenskih strank v deželnem zboru. Občni zbor radostnim srcem pozdravlja vse slovenske časopise in veljake slovenskega naroda, ki si prizadevajo, da bi prelepa in vzvišena misel postala kmalu tudi dejanje. Najostreje pa obsoja občni zbor one izdajice, ki polnijo žalibože slovenski časopis z žveplom in žerjavico, da bi pričeto sporazumljenje in spravo v kalu zadušili. — Občni zbor želi kar najbolje in trdno pričakuje od slovenskih deželnih poslancev, da delujejo z vsemi močmi za deželno zavarovalnico.
(Vinogradarstvo na Belokranjskem.) Poslanec Schvveiger je v tretji seji deželnega zbora omenjal glede vinogradarstva nastopno: V prijetnem položaju sem, da smem in moram deželnemu odboru vse svoje priznanje izreči za trudoljubivo delovanje, s katerim pospešuje vinogradarstvo na Kranjskem. Istega mnenja sem glede visoke vlade, pa s posebno željo in prošnjo, da skuša ugoditi zlasti drugemu delu resolucije finančnega odseka. V predlanskem zasedanju sem visoko zbornico pri jednaki razpravi opozoril na ogromne stroške, katere provzročuje obnovljenje opustošenih vinogradov. Omenjal sem pa le stroške, ki naraščajo do časa, ko je rigolana parcela zasajena z novimi trtami, oziroma ko so trte tudi že požlahtnene. Toda to delo in ti stroški so za nas vinogradnike še le A, za katerim mora priti tudi B, namreč skrb, da se novi nasadi tudi ohranijo in vzdržujejo. Gospoda moja! Tisti izmed nas, ki smo vinogradniki, vemo, pa tudi drugi gospodje vedo, da svoje dni ni bilo toliko različnih bolezni, ki so trte napadale, kakor se to godi dandanes. Res je sicer, kar pravi rek: Omni morbo remedium su-um — vsaka bolezen najde svoj lek — ali lek stane denarja in treba je dosti denarja pa truda, da se človek ustavlja vsem tistim boleznim, ki z nova pretijo končati sadove njegovega truda in stroškov. Sem jaz vinogradnik srečno prestal zimsko, zlasti nevarno pomladno pozebo, tedaj se prikažejo novi sovražniki, v prvi vrsti strupena rosa. Naše ljudstvo se dolgo ni moglo privaditi škropljenja in v začetku ni škropilo, ali kvar ga je poučila, da mora škropiti, in sedaj tudi pridno škropi. Zato mislim, kakor poznam naše ljudstvo, da pri nas ne bo treba jednakega predloga, kakor se je stavil v štajerskem deželnem zboru, da bi se namreč naredil zakon za prisilno škropljenje. Gospoda moja! Sem tedaj z velikim trudom in mnogimi stroški izvršil prvo škropljenje pred cvetjem, že me čaka drugi sovražnik, ki hoče uničiti sad mojega trtja, in ta je oidium (plesnoba), katera je do najnovejših časov bila malo znana. Lansko leto se je pa plesnoba tudi pri nas prikazala in teclaj je bilo potrebno, pripraviti se na žvepljanje. Moj vinograd ima prilično tri tisoč trt. Vzemimo, da ima vsaka trta povprek le deset grozdov, je v vinogradu 30.000 grozdov z nebroj-nimi jagodami in vsako jagodo moram z žveplom posuti, če ne ugonobi jo plesnoba. S tem pa delo ni končano. Mene čaka po cvetju drugo, oziroma tretje škropljenje in drugo žvepljanje. Čaka me pa tudi novi sovražnik, katerega dosedaj še nismo poznali, to je kiseljak (Sauervvurm), o katerem sem bral, daje po nekaterih krajih naredil mnogo kvara, bral pa tudi sredstva zoper njega, med drugimi zopet nekako škropljenje, in to oni čas, ko je treba grozdje v miru pustiti, namreč med cvetjem, ker se ravno med cvetjem v grozdju leže. Ko bi bilo s tem škodljivcem končano število trt-nih sovražnikov! Opomnim na bledico (chloroso) in na črne koze, ki so se pojavile na trtnem lesu. Če samo te sovražnike jemljemo v poštev in pomislimo, da se moramo poslužiti pripravnih pri-
pomočkov, vidimo, koliko dela, skrbi in stroškov Drovzročuje vzdrževanje novih vinskih nasadov niti glede na to, da preto vinogradu še druge nevarnosti, za katerih odvrnitev vsak dan vinogradnik moli, zlasti: »Treska in hudega vremena reši nas, o Gospod!« — Zakaj omenjam teh stvari? V pričetku govora izrazil sem so pohvalno o vladi in deželnem odboru za podpore, katere se dele vinogradarstvu. Glede na mnogi trud in velike stroške pri vzdrževanju novih nasadov prosim ne samo vztrajnosti od obeh oblastij, ampak prosim zlasti visoko vlado, da globoko posezi v listnico, vsaj bo tudi njej v korist, ker bo tako omogočila ljudstvu, plačevati davke. Ista prošnja velja deželnemu odboru. Pomaga naj se pa tudi v tem oziru, da se vinogradnikom omogoči, dobiti ceno galico, da se škropilnice razdele, kakor tudi mehovi za žvepljanje. C. kr. kranjska kmetijska družba je zelo skrbna za prospeh narodnega gospodarstva v vseh panogah, tako tudi glede na vinogradarstvo. Zatorej naj se ta družba zdatno podpira, ker ravno ona je, katera vinogradnikom poskrbljuje ceno galico. škropilnice in druge za trtje potrebne stvari. Ni pa dovolj, da ima vinogradnik vinograde ki mu dado sladko vinsko kapljico, mora vinogradnik tudi znati, kako se s pridelanim trtnim sadom nadalje ravna, da postane dobro, stanovitno vino, in v to je treba umnega kletarstva. Naravnost povem, da smo v umnem kletarstvu kaj malo napredovali. Zatorej bode umestno, ako dobimo kako knjižico, ki nas naj bi poučevala o umnem kletarstvu. Dosedaj imamo samo jedno tako knjigo, in to je Vošnjakova »Umno kletarstvo«, katero je izdala družba bvc-tega Mohorja. Ta knjiga je pa že pošla, ni tudi praktična, ker je preobširna Nam treba knjigo, prikladne našemu kmetskemu vinogradniku. Zatorej stavim nastopno resolucijo: Visoki deželni zbor skleni: Deželnemu odboru se naroča, da preskrbi knjižico o umnem kletarstvu. Knjižica bodi pisana poljudno, umevna za kmetskega vinogradnika in da se bo dobila za nizko ceno. — Na strani 12. priloge 21: »Poročilo o pospeševanju vinogradarstva na Kranjskem« berem, da so se obrestna posojila v letu 1897 podelila 337 vinogradnikom in se je razdelilo 55.550 gld. Pri tej priliki prosim njega ekscelenco gospoda deželnega predsednika, da v prihodnje vinogradniki dob6 kakor hitro mogoče zagotovljena brezobrestna posojila. Lansko leto razdelila so se ta posojila dosti kasno in ljudje so dvomili, jih li dob<5 ali ne. Kdor prosi za brezobrestno posojilo, ne dela vinogradov s svojim denarjem, ampak si ga izposodi in mora od tega obresti plačevati. Zatorej bo prosilcem jako ustreženo, da dobe denar kakor hitro mogoče.
(Kovorski most.) Poslanec K a 1 a n s tovariši je vložil v deželnem zboru nastopno interpelacijo : Vsled pritiska tržiške gospode je deželni zbor predlanskim sklenil, da premesti jarek, ki vas Kovor deli v dva nejednaka dela. Ta jarek je kakih 80—100 korakov širok in kakih 30 m globok. Lansko leto se je pričelo z gradbo mostu in se je do jeseni izgotovil takozvani polni, masivni moht t. j. prsteni nasip. Gradilo se je kar mogoče hitro, da bi se most še pred zimo kolavdiral. Res se je delo v toliko dovršilo, da se je zamogel izročiti most javnemu prometu. Komaj pa je priše prvi jesenski naliv, že se je začela prstena masa sesedati in lezti narazen. Plošča za ploščo se je odgrezala in kmalu so jo vse mostne ograje po-romale v dolino. Izdatne poprave ni bilo in v razpadajočem stanu nastopil je prsteni kolos ne varno zimsko dobo. — Dokler je zmrzovalo, ostalo je pri starem. Ko pa se je pred par tedni vreme obrnilo na jug in se je zemlja začela taliti, postal je most zopet — živ. Na obeh straneh od-krehavale so se prstene plasti in se pomikale navzdol, cestni tir na vrhu nasipa se je od dne do dne ožil, spodnje mostove škarpe, prej proti mostu nagnjene, jele so se vsled silnega pritiska navzdo težeče? prstene m?se odmikati in so se sprva navpično zravnale, naposled pa deloma že prevrnile, deloma pa od mostu proč nagnile. Bivši načelnik cestnega odbora je sedaj sprevidel, da treba ka ukreniti. Dal je na obeh straneh nasipa in sicer na vsaki strani v štirih vrstah nabiti močne ve-reje, za te pa položiti borovčeva debla, ob kojih naj bi se ujemala razpadajoča prst. Toda ta naprava ne more dosti koristiti, ker sama na sebi evisi in nima nobene trdne podpore. To se da že
sedaj opazovati; kaj pa nastane, ko nastopi pomladanska vlaga, ko mine kohezijska moč zmrz-ino in se zemlja popolnem otali ? Že sedaj se je cestni nivo sredi mostu za kak l1/« m znižal, ši-rokost cesto jo komaj še kaka 2 m, baš toliko, da jo prostor za j o d e n voz, dočim se dva voza absolutno ne moreta srečati. Provizorična mostna ograja so jo deloma že pogreznila, ostala pa je tudi že nagnjena čisto navzdol. Kratko — most že sedaj pravzaprav ni več za promet. Pa še nekaj! Dnu nasipa je primeroma 2—3 m visok, l1/« m širok in 25—30 m dolg s cementom obokan predor (tunel) za odtakanjo potočnice, ki prihaja po jarku doli proti Bistrici. Cement očitno slabo drži, ker v predoru opažaš od stropa doli visečo ledene sveče — znak, da je notranji ne zmrzli del nasipno prsti vlažen, vode napojen, poln ekspanzivne sile. Nevarnost je, da teža naložene prsti strop udere. Da je to istina, priča južni tunelov vhod Pri tem jo namreč močna škarpa iz masivnega kamena že za kakih 30 cm odjenjala in se na vun nagnila, jeden temeljnih kamenov je od silnega pritiska od zgoraj in znotraj že na dvoje razpočil. Gotovo jo, da se na pomlad vsa južna škarpa odgrne in torej pade jedina opora. Za škarpo pa se bo brezdvomno pogreznil velik del nasipa — in katastrofa za dol kovorske vasi jo neizogibna, kajti zajezi so gotovo jedini odtok vodi, katera bo, ker celega nasipa no bo mogla prodreti, zastala in naraščala in — nastalo bo pravo pravcato jezero, ki bo 5—7 v jarku zgor nasipa se nahajajočih hiš — do vrh streha pokrilo, celi vrsti ob jarkovem robu stoječih hiš pa temelje podkopalo. To je eventualiteta, ki jo z vso sigurnostjo zamore prorokovati vsak, kdor teren pozna in ve, da se potočnica zbira iz precejšnjega okrožja in da je kotel, ki ga tvorita ob obeh straneh jarkova robova, na jugu pa mostni nasip, proti severu vsled napetega terena tudi zaprt, primeroma inaloobsežen, par sto korakov dolg in samo kakih 100—150 korakov širok, da bi torej hudourna voda v njem vsled zastajanja primeroma jako hitro naraščala, kar bi utegnilo ne samo za tistih 5—7 v njem stoječih hiš, ampak če bi prišla nesreča ponoči, celo za življenje njihovih prebivalcev postati osodno. Z ozirom na vse tukaj navedeno in vzlasti z ozirom na to, da je sila tako nujna, da ne dovoli nobenega odlašanja odpomoči, usojajo si podpisani staviti na slavni deželni odbor vprašanje: Kaj misli slavno-isti storiti, da se preprečijo nevarnosti, grozečo premoženju in življenju ondotnih prebivalcev?
(Štajerski deželni zbor) jo imel v ponedeljek deveto sejo, v kateri je baron llokitansky zlobno napadal poslance katoliške ljudske stranke in vlado, češ, da premalo store za poškodovance vsled uim. Predlagal je, da dež. zbor v ta namen za letos dovoli 30.000 glcl. Pošteno je tega kričača in »kmečkega prijatelja« okrcal ces. namestnik marki Bacquehem. Nato je posl. Ilagenhofer utemeljeval predlog, naj bi vlada od ogerske zahtevala prepoved takozvanega mlinarskega prometa. Mej govorom so ga nemški liberalci, posebno baron Ro-kitansky in Mosdorfer, surovo napadali. — Včeraj je bila deseta seja, v kateri je poslanec Ilagenhofer utemeljeval predlog glede hipotečne banke. Posl. dr. Rosina je predlagal, da se iz deželnega zaklada dovoli primeren znesek za nakup bakrenega vitriiola in škropilnic proti peronosperi.
(Cudua pošta) Danes, dnč 24. jan. sem hotel oddati na pošto nekaj knjig, pa sem imel smolo. Poštar je odšel z doma, njegov namestnik pa ne zna nič. Tehta in tehta moje knjige, toda glej spaka, trebalo bi pisati v gramih, a na tehtnici vidi le »deke«. Kaj bo? In koliko bi bilo poštnino? 21, 15, 30 kr.? Ko bi vedel! Skratka: Ni mogel vsprejeti. Taka pošta ali pa nič! Ali naj nesem na sosednjo pošto ali kaj naj storim ? Po noči bi se vsprejelo, toda po noči ni varno okoli hoditi. Da nisem »še silno mlad«, kakor mi je rekel svoj čas poštar, sodil bi, da mora biti na pošti ob uradnih urah vselej možno oddajati zavoje in drugo, ne lo pisma. Ker sem pa mlad, ne sodim nič, ampak pri c. kr. ravnateljstvu v Trstu bom povprašal, kako in kaj. Pa to ni le danes. Ta nezmožni namestnik je uradoval 30. dec. lani in 13. jan. dopoludne letos in še večkrat, kolikor jaz vem. Kako hudo jo bilo zadnjič »Narodu«, ker iia dan volitve nisem čepel vedno v zakristiji, a za poštarja ima isti list drugo mero, on je »vrl«, dasi za pošto še toliko ne poskrbi, da bi mogel
človek oddati par knjig. O zmotah, recimo, da pošlje na tukajšnjega trgovca naslovljen časopis meni, ne govorim, ker imajo nekateri ljudje že tako srečo, da je pri njih vse vrlo, če tudi ni vrlo. — Tako se godi ondi, »kjer se Krki prav ponaša« znani Fortunat.
Društva.
(»S 1 o v o n s k a k r š č a n s k o s o c i j a 1 n a delavska zveza« v Ljubljani) otvori svojo govorniško in dramatično šolo prihodnjo soboto ob '/,8. uri ZVečer. Kdor želi poduka v tej stroki, se lahko oglasi v »Zvezinih« prostorih v »Katoliškem Domu« vsak dan od 6.—7. ure zvečer. — Ondi je vsak večer otvorjena tudi društvena čitalnica, v kateri je dosedaj na razpolago že okolu 30 časopisov. — Dne 13. februvarija priredi »Zveza« veliko predpustno veselico.
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj, 26. januvarija. Danes se je pred dunajsko poroto vršila pravda, pri kateri je tožil kurat B u d i n v Pevmi pri Gorici odgovorna vrednika iredentovskih listov „Cor-riere" in „Sentinella" zaradi hudega razža-ljenja časti. Tožitelj je zahteval drugo poroto, ker v Gorici pri laških porotnikih ni upal najti potrebne objektivnosti. Tožitelj je dobil sijajno zadoščenje, oba vrednika sta bila obsojena, „Corrier-jev" vrednik Candutti na 200 gld. in „Senti-nellin" vrednik Cortich na 100 gld. denarne globe. Tožitelja je zastopal goriški advokat dr. Stanič, ki je povdarjal, da imajo v tem slučaju porotniki priliko občudovati starodavno kulturo iredentovskih prenapetežev.
Dunaj, 26. jan. Nemško-nacijonalni poslanci so v deželnem zboru dolenjeavstrij-skem stavili interpelacijo glede na baje provo-katorično postopanje nekaterih čeških k a -tehetov, ker se po nekaterih okrajih na
Dunaju v šolah pri pouku veronauka ne čuje nobena nemška beseda, ampak se poučuje veronauk v češkem jeziku, jednako se otroci češki spovedujejo in molitve po maši se molijo v češkem jeziku, ter vprašajo, ali hoče vlada temu konec napraviti ter dotične katehete disciplinarno prestaviti. Pozabili so pa interpelantje povedati, da je v marsikaterem teh razredov 95 odst. čeških šolarjev, da torej katehetje drugače učiti ne morejo.
Dunaj, 26. januvarija. Liberalni mestni odbornik dr. JVlittler je bil obsojen na denarno kazen, ker je razžalil podžupana Stro-bacha.
Dunaj, 26. januvarija. Dunajsko mesto si je najelo v svrho pokritja stroškov za mestno plinarno 60 milijonov kron posojila pri nemški banki v Berolinu proti 4 odst. o bresti m.
Budjejevice, 26. januvarija. Pri občinski volitvi iz drugega volilnega razreda so prodrli nemški kandidatje. Čehi se volitve niso udeležili.
Levov, 26. januvarija. Povodom boja mej socijalisti in policijo je bilo aretovanih 150 oseb, mej temi sedem žensk.
Atene, 26. januvarija. Princ Jurij se osebno predstavi na vseh evropskih dvorih, da si pridobi dovoljenje prevzeti mesto go-vernerja na Kreti.
Rim, 26. januvarija. V prvi seji državnega zbora je predložil finančni minister Branca načrt zakona glede znižanja carine na žito. Volitev predsednika se vrši danes.
Rim, 26. januvarija. Kakor poročajo listi, je sklenil ministerski svet z ozirom na agitacijo, ki se vprizarja v zadnjih dneh proti vladi, pozvati pod orožje jeden razred na dopustu bivajočih vojakov, ako se bo pokazala potreba.
Pariz, ^ 26. januvarija. Zola zahteva, kakor poročajo listi, da se povodom njegovega zaslišanja pozove pred sodišče 104 priče, mej temi več višjih častnikov in di-plomatičmh zastopnikov.
Pariz, 26. januvarija. V ministerskem svetu je naznanil zunanji minister, da nekatere velevlasti,. posebno Rusija, kandidujejo princa Jurija za mesto krečanskega guvernerja.
Algir, 26. januvarija. Nad deset tisoč oseb se je udeležilo pogreba nekega Cayolsa, katerega so židje povodom zadnjih nemirov umorili. Sprevod se je vršil mirno, čuli so se le posainni klici: „Proč z Židi!"
Rio de Janeiro, 26. januvarija. Mar-cellino Bispo, ki je pred nekaj meseci umoril vojnega ministra, se je v ječi sam usmrtil.
Tujci.
24. januvarija.
Pri Slonu: Scalettari iz Gorice. — Sonnenberg iz Ča-kovca. — Mrak iz Pazna. - Mayer, Geisel, Baum, Burckt, Miillner z Dunaja. — Lončarič iz Selc. — Starč iz Kamnika! Schvventner iz Brežic. — Schanta iz Hamerstiel-a. — Stein-hUusl iz Celovca. — Lenarčič z Vrhuike.
Pri Maličii: Brunn iz Bregenca. — Puchek, Lackner, Kunz iz Črnomlja. — Haselsteiner iz Gradca. — Kremsier 17. Siska. - Spitz, Rother, Popovitsch, Kellermann, Barbarits, Trosili, Komorner, Miltz, Auersperg z Dunaja. — Neumann iz Prosnice.
Pri Lloydu: Pavločifi iz Suhora. — Zelnik iz Čer-venika. — Mokur iz Idrije. — Medved, Mencinger iz Boh. Bistrice.
Meteorologično porodilo.
Višina nai morjem 306'2 m.
Č?.a opazovanja
251 9 zvečer
2£j! 7 zjutraj 1 2. popol.
Stanje barometra
v min.
Temperatura po Celziju
746-6" j -3-f
747 9 747-6
-53 -0 8
Vetrovi
Nebo
ar. sv/.h. | jasno
si. zali. I oblačno sr. jvzh. [pol oblačno
I6 g
in ►
oo
Ekaekutivne dražbe.
Frančiške J a r c iz Gomile zemljišče (490 gld.), terjatev i5 gld.. dne 81. jan in 28. febr. v Trebnjem.
Friderika in Matevža Tome iz St. Vida posestvo (460 gld.) dne 31. jan. in 12. marca v Ljubljani.
Srednin včerajšnja temperatura —2 5", za 0'4° pod normalom
Gosp. lekarnarju Piccoli-ju
v Ljubljani.
Podpisani usoja si Vašemu blagorodju uljudno naznaniti, da rabi poslano tinkturo za želodec (Tinctura Rhei composita G. Piccoli) z izvrstnim uspehom proti želodčnemu in kataru v črevesih, isto-tako tudi proti jetrnim in žolčnim Izlivanjem.
Bolnišnica usmiljenih bratov.
Gradec, dne 2. februvarija 1897.
232 100-88
Provincijal brat Emanuel Leltner.
nadzdravnik.
Stanarinske knjižice
za stran ke 2 uradno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku , z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobš se komad po 15 kr., 10 ... komadov vkup I gld. v U
Katol. Tiskarni 0 ^ » Ljubljani. [j]
fTTTTTTT
Srečke za princ Evgenov spomenik. J
Žrebanje
——---■ 11. febrnv.
KikV3
Kdor gospodov lastnikov konj spomladi potrebuje lepo, angleško
konjsko opravo s komatom
ali krasno, Ogersko
konjsko juker-opravo,
eško "S
M
883 8
75.000 kron
Srečke a kr. priporoča J. C. Mayer, menjalnica v Ljubljani.
naj se kar obrne na podpisanega in si tako naroči
Ravnotam je bogata zaloga izgotovljenih prodajalniiklh in drugih konjskih oprav. Popolna Jahalna oprava za civiliste in vojake, sedla, uzde, brzde itd. kakor tudi vsi v to stroko spadajoči predmeti.
Velika zaloga biče v. ločnih blčov, Jahalnih pallo in Jahalnih bicev, tudi s srebrnimi okovi.
Kdor bi potreboval za potovanje močnih, lepih kovfiegov ali torbic, naj si že sedaj naroči in se taki na zahtevo tudi pri meni izdeljujejo.
Za gospode tovarnarje in posestnike mlinov priporočam močna Jermena za stroje iz najboljšega ljubljanskega in inozemskega usnja, katero imam vedno v zalogi.
P. n. občinstvo opozarjam, da sem v desetih letih v prvih dunajskih in budimpeštanskih tovarnah in delavnicah pridobil si toliko prakse, da zamorem takoj z vsakim tekmovati, tako da ni nikomur potrebno finih stvarij si naro-čevati za drag denar od drugod, ker se take stvari dobč pri meni ceneje ter bolj elegantno in bolje izdelane, ker je pri meni vse ročno delo.
Vse poprave sedel, jermenov, torbio ln galanterije lz usnja se izvrže naglo in ceno. — Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Pričakujoč prav obilnih naročil in nalogov, bilježim velespoštovanjem
I
V i
Fran Primožič, jermenar,
Sv Petra cesta št. 34, Ljubljana.	Lw
I) U 11
a
sita borza.
Dn6 26. Januvarija.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru ..... Avstrijska zlata renta 4°/0 ....'.* Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 Kron' .'
Ogerska zlata renta 4°/0.......
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron .' .' Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld.
Kreditne delnice, 160 gld......i
London vista........
Nemški drž. bankovci za 100m. nem. drž.veli
20 mark ............
20 frankov (napoleondor) ......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini.......
102 gld. 45 kr.
102		4!) „
121		85 ,
102		70 „
121		15 „
99		35 n
934		
357		50 „
120	n	
b8	n	82'/, „
11	„	76 „
9		6» Vi.
45	n	40 „
5	n	68 „
Dne 25. Januvarija.
4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5°/„ državne srečke 1. 1860. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4°/0 zadolžnice Rudolfove zelez. po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 5. . ! ! Dunavsko vravnavno posojilo i. 1878 ! .
Posojilo goriškega mesta......
4"/„ kranjsko deželno posojilo . . ! . . Zastavna pisma av. osr. zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . n	„ južne železnice 3"/„
n	- južne železnice 5°/0 .
dolenjskih železnic 4°/0
162 gld. — kr.
162 „ „
lfc9 99 140 130 109 112 98 98 224 184 128 S9
25 80 25 40
50 70 60 75 60
Kreditne srečke, 100 gld.......... gld. E0 ^
470 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	165 -
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20 " — "
Rudolfove srečke, 10 gld. ......	26 "
Salmove srečke, 40 gld.......\	79
St. Genois srečke, 40 gld......j	79
Waldtteinove srečke, 20 gld.	57
Ljubljanske srečke........j	22
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .' '	162
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st.v.	3440
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ...	424
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	80
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	107
Montanska družba avstr. plan.....146
Trboveljska premogarska družba, 70 gld.	171
Papirnih rubljev 100........127
25 50
75
75
75
30 50 50
J?
& 1. januvarijem 189« se je pričelo novo celoletno naročevanje !
^^^ —' —. ■	Avtentično ?znanll° žrebanla tu in inozemskih loterijskih srečk,
izkaz vseh izžrebanih državnih in zasebnih obligacij.
Brft7n1arni nrivnpt »Flnanzlelle« Jahrbuoh", ki obsega za-DlGLpiaUll pilKUCli znamek vseh izžrebanih srečk.
XXXVI. leto.	Naročuje se najprimernejše s poštnimi nakaznloaml pri vseh c. in kr
_poštnih uradih in pri administraciji ,.Mercnr", Dunaj, I., Wollzolle loi
MERCUR
un-or-evaiije 2 gld
60
celoletna naročnina.