Štev. 320. V Trii«, ¥ soboto, tt, novembr« 116, Letnik XII. Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, Ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv. Frančifika AsiSkega st 20, I. nadsir. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu lisi«. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo in rok*pisl se ne vračajo. Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij lista .Edinost*. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge S omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška A»I5kega št. 20. Telefon uredništva in uprave Jtev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto...... . K 24.— Za pol leta ... -................ 12— za tri mesece......................• - za nedeljsko izdajo za celo leto ,».».. • 5.20 za pol leta.....................• 2.60 Posamezne številke .Eoložaja in javnost ie spoznala, da bo za vlo^ego cilja Trsta vsaj še treba velikih žrtev. Splošno pa se smatrajo pridobljeni uspehi pri Gorici in na Krasu za zavarovane proti vsakemu protisunku. To mnenje ie sedaj močno omajalo ono kratko priznanje, za katerim splošno nezanpaiije sluti še kaj mnogo hujšega. Italijanskemu armadnemu vodstvu je bilo to povod, da skuša v daljšem poročilu oslabiti ta vtisk. Vkljub skrajno srditi sovražni artiljerijski pripravi in kljub srditemu zapornemu ogniu, ki je oteževal pritegnitev ojačenj, da se sovražnim protinapadom ni posrečilo, vdreti v italijanske postojanke, in šele potem, ko je sovražnik ves ogenj svoje mnogoštevilne artiljerije združil na kratko črto 200 metrov na zapadnem pobočju Sv. Marka, da se je zdelo i tal. vrhovnemu poveljništvu potrebno, da svoje Čete umakne za kakih sto metrov v bolj zavarovano postojanko. V tem pa laški dnevniki tolažijo svoje čitatelje s poročili o domnevno pričetem izpraznjeva-nju Trsta. ____ Kemško uradno poročilo. BEROLIN, 17. (Kor.) Veliki glavni stan, !7. nov. 1916. ^ a Zapadno bojišče. — Fronta prestolonaslednika Ruprehta: Na obeh bregovih Somme je prišlo od časa do časa do zelo močnega topovskega ognja. Zvečer je sledil angleški napad pri Beaucourtu, ki je posegel tudi na južni breg Ancre. Ponesrečil se je ravnotako kakor ponocm napad zapadno Le Sarsa. Na črti fler*— 1 hillot je uplenil g2rdni grenadirski polk št 5 pri očiščevanju nekega angleškega gnezda 5 strojnih pušk. Francoski napadi na obeh straneh Sailly Sallisela niso imeli nikakega uspeha. Cez dan in tekom noči PODLISTEK. Njegov ta s. Roman. Iz angleškega. Minilo je že skoraj popoldne, ko je prišla Tamara v salon, kier je našla že vse polno gostov pri čaju. Storila je že svoj sklep in zopet našla svoj mir. Z Gričkom je nameravala občevati popolnoma mirno in ravnodušno, obenem pa je čisto slučajno hotela biti kolikor le mogoče prijazna z Jackom. Tako bi še mogla prenesti kratki, kratki čas svojega bivanja na Ruskem. Kajti v svojo žalost je sama prišla do prepričanja, da bi ne bil storil vsega tega, če bi jo v resnici ljubil. Ko sta kmalu nato skupaj vstopila knez in lord Courtray, je pozdravila oba z največjo naravnostjo. Pote-m pa je poklicala je bilo obojestransko letalsko delovanje zelo živahno. Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Bojno delovanje med morjem in Karpati je bilo majhno. — Fronta nadvojvode Karla: V pogorju GyergyO, na višinah vzhodno doline Putne, se Rusi žilavo upirajo našim napadom. Na meji vzhodno Kezdi Vasarhelyja je prosluli bavarski rezervni pešpolk št. 19 zavzel z naskokom vrh Runcul Mare m ga obdržal kljub močnim protinapadom. Zapadno Pre-dealske ceste so nemške in avstrijske čete prodrle v romunsko postojanko. Pod poveljstvom generala Krafta Delmenstagena južno Rotemturmskega prelaza prodirajoče čete so ujele tekom včerajšnjih bojev zopet 10 oficirjev in nad 1500 mož. Na drugih točkah sedmograške fronte smo ujeli vrh tega 650 Romunov in uplenili 12 strojnih pušk. Po poročilih čet sodeluje pri bojih romunsko prebivalstvo. Balkansko b o j I š č e. — Macken-senova armada: Pri Siiistriji živahen to* povski boj. — Macedonska fronta: Med Malim in Prespanskim jezerom, na zapadnem obronku bitoljske nižine in na višinah severovzhodno Cegla (v kolenu Černe) so bili novi močni napadi ententnih čet zavrnjeni. Prvi generalni kvartirmojstera pl. Ludendorff. BITKA OB SOMMI. BEROLIN, 16. (Kor.) VVolffov urad poroča s pristojne vojaške strani: Napadi ob Ancri na severu in pri Pressoire na jugu tvorijo dokaz, da je ententa definitivno opustila prvotni načrt, da bi prebila nemško fronto v oddelku Peronne—Bapaume. Po 136 težkih krvavih bojnih dneh, ki so stali Angleže in Francoze nad 600.000 mož, niso še niti v oblasti tega malega frontnega odseka ob Sommi, ampak so prisiljeni, da prednje postojanke, ki so jih zamogli doseči z ogromnimi človeškimi in materialnimi žrtvami tekom AV2 meseca in ki segajo pri Gueudecourtu, Sailly Salliselu najglobočje v nemško fronto, zavarujejo v bokih, predno se zamorejo odločiti za na-daljno prodiranje. Bili so prisiljeni, da so nemške postojanke ob njihovih krilih vtisnili, da preprečijo tako nevarnost, da bi bili v slučaju nemške protiofenzive močno ogroženi. Umetnost in žilavost branitelja sta obstojala v tem, da drži ta odsek zelo dolgo. V tem znamenju so bili izvršeni napadi Francozov pri Pressoire in Angležev ob Ancri. Ob Ancri je tvorila nemška tx>stojanka kot, kojega vrh je bil pri Saint Pierre Divion že napol obkoljen. Kljub trajnemu pritisku 11a severno Ancre se nahajajoče koleno Beaumont—Beau-court in na. južno Ancre ležeče koleno Thiepval—Courcelette, Angleži nikakor niso mogli iztisniti braniteljev iz te izpostavljene postodanke, čeprav so bili jarki, i>ota in baterije že cele tedne v bočnem ognju angleških baterij. Žilava obramba je končno prisilila sovražnika, da je stisnil to postojanko s privedbo premoči na moštvu in materijalu. Dne 12. novembra je bruhal že zelo močen ogenj na odsek Serre—Beaumont in pri Courcelettu, ki je bil vedno močnejši. S točo najtežjih kalibrov je bila nemška kotna postojanka tekom 12. in 13. t. m. sesuta v razvalino. Vsa dovozna pota so bila neprestano v močnem ognju granat in plinov. Potem ko je spustil sovražnik še plin, je bil izvršen na obeh straneh Ancre naskok mas. Glavni sunek proti višinam pri Serre in proti cesti Serre MaiIIy se je po srditem boju izjalovil. Najmanj 7 angleških divizij je bilo tu v boju. Prodrle so že deloma preko ceste Mailly—Serre, vendar pa niso mogle vzdržati energičnega protisunka. Le na skrajni točki prednje kotne postojanke pri Beaumont—Beaucourt—Saint Pierre Divion je imel sovražnik krajevni uspeh. Po srditih bojih za kose jarkov, granatne kotline in razvaline sestreljenih vasi Beaucourt, Beaumont, Saint Pierre Divion, se je Angležem posrečilo vtisniti že 12 dni obstreljevano in zravnano postojanko. Toda branitelj je ustavil sovražnika že pri Grandcourtu.__ Posvetovanja aliiranlh vlad v Parizu. PARIZ, 16. (Kor.) Odposlanci aliiranih vlad so imeli popoldne v Quai d* Orsay Jacka, se vsedJa žnjim na divan, ki je stal bolj v ozadju, in se je prijazno in zaupno pogovarjala ž njim o rodbinskih stvareh. — By Jove, Tamara, veš, zelo si napredovala. dete moje, — je dejal Jack čez nekaj časa. — Pridobila si si tako neki pogled! Ce bi ne bil tako zelo zaljubljen v sladko malo grofico Olgo, bi se skoraj ne branil dvoriti tebi. — Ti dobri neumni stari Jack! — je dejala Tamara. Lord Courtray je imel navado, če je govoril z žensko, pa naj je tudi bila njegova lastna mati, da se je sklanjal nadnjo in jo vdano pogledoval. Tamara, ki je nehote pogledala kneza, je opazila v njegovem obrazu izraz, da se ga je skoraj prestrašila. Na noben način ni smela povzročiti prepira med knezom in dobrim starim Jackom, ki je bil popolnoma nedolžen na vsej stvari. Obenem pa je bila zanjo vendar tolažba, da je mogla po svoji volji zadnje zborovanje, ki so se ga udeležili tudi zastopniki aliiranih generalnih štabov, kojih konference v francoskem velikem glavnem stanu končale že dopoldne. Angleške Izgube. LONDON. 16. (Kor.) Seznami izgub, izdani 13., 14. in 15. novembra, vsebujejo imena 115 častnikov (54 pkdlih, moštvo ni označeno), oz. 68 častnikov (30 padlih) in 3000 mož ter 85 častnikov (27 padlih) in 4714 mož. _______ Sovražna uradna poroiiia. Italijansko uradno poročilo. 16. novembra. (Kor.) — Na trentinski fronti razne topovske akcije. Naša artiljerija je obstreljevale kolone čet in vozov, ki so bili na pohodu v pasu doline Adiže in v Astaški kotlini. Na Koroškem vpad sovražnih letal, ki so bombardirala koio-dvor v Per la Carnia. ne da bi napravila kako škodo. VFerro ste ubili dve z Moggio Udinese padli bombi dve ženske, tri pa ranili. Na višini Sv. Marka vzhodno Gorice so zasedle od mogočnega zapornega ognja topov zavarovane čete jarke, ki smo jih izpraznili dne 14. t. m. Tekom noči je skušal izvesti sovražnik srdit presenetljiv napad, ki je bil gladko odbit. Na Krasu topovsko delovanje. V jami Hudegaloga je naša pehota popravila neki kos fronte. Ujela je v raznih praskah par mož in se polastila dveh minovk. Sovražna letala so vrgla par bomb na Vailone, ne da bi napravila kako škodo ali povzročila žrtve. Rusko uradno poročilo. 15. novembra. — Zapadna fronta: Ob Narajovki so prešle naše čete v ozemlju višin vzhodno vasi Lipnice dolne v napad in so pregnale sovražnika iz naših jarkov, ki jih je zasedel na obeh straneh ceste južno vasi Saventina. Napravili smo ujetnike in uplenili dve strojni puškf. Protinapadi sovražnika niso imeli nobenega uspeha. — Romunska fronta: Severno in južno Oitoške doline so izvršili Romuni napad in pognali sovražnika nazaj, pri čemer so privedli ujetnike in 3 strojne puške. V dolinah rek Tergului in Jiu se nadaljujejo trdovratni napadi sovražnika. Sovražniku, ki je dobil znatna . sveža nemška ojačenja, se je posrečilo potisniti romunske čete na nekaterih točkah nazaj. — V Dobrudži nič važnega. Romunsko uradno poročilo. 16. novembra. — Severna in severo-zapadna fronta. — Na zapadni meji Mol-dave je sovražuik brezuspešno napadel na več točkah. Ujeli smo 90 mož in uplenili dve strojni puški. Na meji severno Mun-genija do doline Prahova bojno delovanje brez važnosti in topovski boj. V ozemlju Dragoslavele je napadel sovražnik srdito, a brezuspešno; bil je odbit z velikimi izgubami. V dolini Alute srditi boji. Na levem bregu so se umaknile naše čete proti Arefu in Radacinesti, na desnem so obdržale vse postojanke. V ozemlju Jiu so se umaknile naše čete proti Capacioasa in proti Carbesti. Ob Čemi patruljni boji in slab topovski ogenj. — Južna fronta: Ob vsej Donavi slabi topovski in pehotni boji. — V Dobrudži nobene izpremembe. Francosko uradno poroČHo. 16. novembra popoldne. (Kor.) — Severno Somtne Nemci niso obnovili napadov na francosko fronto. Južno Somme so napadli Francozi tekom noči vzhodni del vasi Pressoire, ki je bil zaseden od Nemcev in kjer so pokazali francoski oddelki občudovanja vredno odpornost Vsled te vztrajnosti in obkoljenja čet so bili Nemci po srditem boju in izredno močnem obstreljevanju pognani iz vasi. Vas Pressoire je popolnoma v naših rokah. Po novih poročilih so izvršili Nemci včeraj napad s četami od treh različnih divizij. Imeli so zelo težke izgube. Edini rezultat je bil težek poraz, ki so ga doživeli. Zapadno Reiinsa se je ponesrečil nenadni nemški napad na francoski jarek, ki je bil pripravljen z artiljerijo. — Z drugih delov front nič važnega. — Orijent-ska armada: Ob Strumi so Angleži v sijajnem boju zavzeli vas Kakaracko na vzhodnem bregu Tahinskega jezera. Bolgari so pobegnili na levi breg potoka Nio-be. Na fronti Černe se nadaljuje naša zina- razburjati kneza. Smatrala je torej za pametneje, da je kmalu vstala in odšla k ostalim, dočim se je Jack, ki je mislil na svojo lastno zabavo, poslovil od nje. Vsedla se je k Stefenu Strongu in je bila videti prav dobre volje. — Ali ste že slišal o našem nameravanem potovanju v Moskvo, mr. Strong? — ga je vprašala. — Kneginja meni, da morate tudi vi z nami. Zelo se že veselim tega potovanja. — Kakor se ini zdi, nasi čaka čas, ki nam obeta zelo veliko, — je odgovoril stari Anglež, puhajoč kolobarčke v zrak. — Mislim, da bo ta čas tako poln dogodkov kot morje vode. — Prečitala s<*n že nekatere »voditelje po Moskvi«, da se bom spoznala in mogla dajati pojasnila Jacku, ki ima še manj pojma o celi stvari kot pa Tomi — je vzkliknila smeje. .(Dalje.) govita ofenziva kljub snegu. V kolenu | reke je bila bitka izredno srdita. Nemško-bolgaski protinapadi v noči od 14. na 15. t. m. niso nikjer zamogli ovirati naše ofenzive. Bili so uničevalni za sovražnika. Nad 400 nemških ujetnikov je ostalo v naših rokah. Francosko-srbske čete, ki so razširile uspehe severno Tepavcev, so prodrle proti Jaratoku. Zapadno Černe je sovražnik vsled učinka našega topovskega ognja in vsled močnega pritiska naše pehote tekom noči zapustil svoje glavne postojanke, ki so bile že pred več meseci močno zgrajene. Francosko-ruske čete, ki so zasledovale sovražnika severno Kena-lov, so dospele do vzhodnega brega Vire, 6 km južno Bitolja in so zasedle vasi Bal-bjant, Torodjin in Velosino. Vesti iz GrSke. General Roques odgodi! potovanje iz Aten. Nove zahteve od Grkov. LUGANO, 17. (Kor.) Alilanski časopisi poročajo iz Aten: Francoski vojni minister general R^ques je odgodil svoj odhod. Imel je nov razgovor z atenskimi minisitri. Prvo optimistično presojanje njegovih uspehov sc je izprenienilo. Kakor poroča »Neon Asti«, zahteva Roques poleg ustvaritve nevtralnega pasu med kralju zvestimi in Venizelosovimi četami in poleg za-sedenja tega pasu po Francozih še izročitev grških zalog pušk, topov, vojnega materijala in neomejeno prepustitev grških železnic. Vendar pa so naletele njegove zahteve na močen odpor. Roques se je izrazil napram nekemu zastopniku atenske francoske kolonije, da so Venizelisti že odposlali en polk na fronto solunske armade in da oborožujejo sedaj . drugi polk, da je položaj solunske armade ugoden in da bo zmago entente odločit gran-dijozen udarec spomladi. ATENE, 17. (Kor.) Francoski vojni minister je izročil grškemu vojnemu ministru spomenico z zahtevami entente. ki so: posluževanje grških železnic kot poroštvo za prijateljsko stališče Grške, dalje izročitev dela artiljerije, izgon oseb, ki so osumljene, da so nemški agenti in zase-denje nevtralnega pasu med Staro in Novo Grško po zaveznikih. Nove italijanske čete v Solunu. LUGANO, 16. (Kor.) Kakor poročajo listi, je prispel v Solun nov kontingent italijanskih čet. _ AMERIŠKA NOTA NEMČIJI GLEDE BELGIJE. BEROLIN, 17. (Kor.) Kakor poročajo večerni listi, je ameriški poslanik radi uvedbe prisilnega dela v Belgiji in od-vedbe belgijskih delavcev v Nemčijo interveniral pri vnanjem uradu in zaprosil za informacije glede motivov, cilja in načina izvedbe novih odredb. Poslaništvo je utemeljilo svojo prošnjo z opozorilom, da je v Združenih državah znana dosedaj le razlaga ententnih držav in da bo Anglija mogoče z ozirom nato zahtevala od Amerike ustavitev pomožne akcije za Belgijo. Ameriško poslaništvo je dobilo zaprošeni materijal od nemške vlade. Napad na Monakovo. MONAKOVO, 17. (Kor.) Vojno ministrstvo poroča: Danes ob eni popoldne se je pojavil nad Monakovom sovražen letalec, ki je vrgel skupno 7 bomb, ki pa so napravile le stvarno škodo. Človeških izgub ni. Letalec je odplul v zapadni smeri. \Vilsoiiova mirovna akcija. BASEL, 16. (Kor.) »Baseler National-zeitung« je baje izvedela iz neodvisnega drpiomatičnega vira, da se je vvashingtorr-ska vlada faktično izjavila pripravljeno delati za sklicanje konference v svrho uvedbe mirovnih razprav. Konferenca bi se vršila v Ameriki, ali v kaki drugi nevtralni državi. Baje se vrši sedaj med raznimi nevtralnimi državami izmenjava misli o tem koraku._ Nemški konzul v Mehiki umorjen ali po roparjih ujet NEW YORK, 8. (Wolff. — Kor.) — Zakasnelo.) Brzojavka »Associated Presse:; javlja iz Ei Pasa (Texas): Iz Chihnahne je dospela semkaj vest, da je bil nemški konzul v Paralu, Edgar Koch ali umorjen, ali pa da ga imajo ujetega roparji, ki hočejo izsiliti odkupnino.___ Ustanovitev poljske armade. DUNAJ, 17. (Kor.) Kakor poročajo listi s poučene strani, poskrbi za ustanovitev poljske armade Nemčija s sodelovanjem avstrijskih oficirjev. Jedro bodoče armade tvorijo poljske legije (poljski pomožni zbor), ki so se zmagovito bojevale od avgusta 1914 kot del avstrijske brambne sile v vrstah zveznih armad in jih bo dal sedaj cesar Franc Jožef poljski armadi na razpolago. Poljska armada je poljsko-11arodna, torej niti avstrijska niti nemška. Vsa poveljniška mesta so odprta Poljakom, a bodo sedaj radi pomanjkanja takih nadomeščena z avstrijskimi deloma z nemškimi oficirji. Bodoča poljska armada se priklopi začasno nemški armadi. Ta priklopitev — ne združenje, kakor so po- motoma pisali nekateri listi — ima namen, zagotoviti poljskim skupinam značaj regularnih čet. Stališče obeh generalnih gu-bernij Varšava in Lublin napram najvišjim armadnim vodstvom in vladam z dogovorom glede poljske armade ni tangirana. Ruski komunike o ustanovitvi Poljske. PETROGRAD, 16. (Kor.) Petrograjska brzojavna agentura razširja sledeče poročilo: Nemška in avstrijska vlada ste izrabili začasno zasedenje dela ruskega ozemlja v svrho, da proklamirate ločitev poljskega ozemlja od ruske države iit izpre-menitev v neodvisno državo. Naši sovražniki skušajo očividno dobiti na Ru-sko-Poljskem rekrute, da spopolnijo svoje armade. Carska vlada smatra ta akt Nemčije in Avstrije za novo težko kršitev temeljnih zakonov mednarodnega prava, ki prepovedujejo, da bi se prebivalstvo vojaško zasedenih ozemelj sililo v boj proti lastni domovini. Ona smatra ta akt kot ni-čeven in neveljaven. Rusija se je od izbruha vojne že dvakrat izrazila o bistvu poljskega vprašanja in njene namere obsegajo ustvaritev celokupne Poljske, v kateri bodo vsa poljska ozemlja, in ki bo po sklepu vojne imela pravico, biti svobodna in staviti narodno, kulturno in gospodarsko življenje na temeljih samouprave pod žezlo ruskega vladarja. Poljska bo tvorila tudi državno enoto. Ta sklep našega vzvišenega gospoda ostane neomajen.___ CESARJEVO ZDRAVSTVENO STANJE. DUNAJ, 17. (Kor.) Korespondenza Wil-helm poroča: V zdravstvenem stanju cesarja, ni zaznamovati nobene imenovanja vredne izpreineinbe. Cesar je sprejel danes vrhovnega dvornega mojstra kneza Montenuova. generalna adjutanta grofa Paara in Bolfrasa, kabinetnega ravnatelja Chessla, sekcijskega načelnika Daru-varvja in končno v 1% urni avdijenci načelnika generalnega štaba Conrada Hot-zendorfa. Baron Burian se ie vrnil na Dunaj. DUNAJ, 17. (Kor.) Minister zunanjih stvari, baron Burian, je v spremstvu veleposlanika pl. Mereya in legacijskega svetnika grofa Hoyosa davi despel iz Berolirra semkaj. Peto vojno posojilo. DUNAJ, 17. (Kur.) Brata Gutmann (Dunaj) sta podpisala na peto avstrijsko vojno posojilo 6 milijonov kron. PozHjsno M iz srca itavestjg! S člankom v številki od 15. novembra 1916. pod naslovom »Avstrija nova-- je prineslo glasilo ^Slovenske ljudske stranke« blagovestje, ki je more narod slovenski pozdravljati iz globine src. In posebej še je pozdravljamo mi pri »Edinosti«, ki smo se z nepremično doslednostjo že dolgo borili za cilj, ki si ga osvaja sedaj tud? »Slovenec«. Konincidenca misli z nami se izraža že v dejstvu, da »Slovenec« svoja velepo-mernbna izvajanja začenja s polemiko proti nemškim krščanskim socijalcem. dokazujoč njihovo nedoslednost, ali — po našem — neiskrenost, zavratno&t. Konsta-tuje, da so še pred par tedni vse drugače pisali, nego govore in — delajo danes. Še pred par tedni so pisali, da je prvo kulturno poslanstvo Avstrije, da dokaže svetu, da je zmožna in pravična država, ki ni nacijonalna. Avstrija da ni država enega naroda, marveč država narodov, in nje naloga da je, da združi te narode na podlagi pravice in svobode! Sedaj pa je krščansko-socijaina stranka sprejela itacijonahii program nemških nacijenal-cev s kardinalnima točkama: nemški državni jezik in parlament brez zastopnikov Galicije, torej z nemško večino. »Slovenec« nadaljuje: »Kaj ta program pomeni, pojasnjuje »Tagespostc z dne 14. novembra, ko pravi, da se sedaj, ko dobi še Galicija avtonomijo, izpolnijo stare želje nemških na-cijonalcev: parlament dobi nemško večino, Nemci odločilni vpliv glede uprave, šolstva in sodstva, Avstrija bo — Deutscli-osterreiche:. Naravno je. da nas take vesti ne morejo veseliti. Tu čujemo in beremo, izrecno ali med vrsticami, mnogo o nemštvu in gospodstvu nemštva, a o sporazumu narodov ne besede. Škoda! Škoda, da so krščansko-socijal-ni politiki tako prezrli misel, ki so jo še pred par tedni svetu razglašali, misel o Avstriji — državi narodov. Ali da bi vsaj ne bili zastopnikov drugih narodov tako hladno potisnili v stran! Sporazumno delo-bi imelo mnogo več upanja, da doseže srečen uspeh za blagor države. Sedaj drugim narodom ne preostaja drugega, kakor da se združijo tudi sami in si sami začrtajo svoj avstrijski program. To se razume, da se moramo združiti tudi mi Slovenci. Ko gre za Avstrijo in nje bodočnost, gre tudi za nas in bilo bi blazno, če bi mi s prekrižanimi rokami ob strani stali in čakali, naj drugi za nas mislijo in sklepajo, kako in kaj. Te odgo- Mran II. „EDINOST* štev. 320. V Trstu, dne 18. novembra 191». vornosti ne more prevzeti v ustavili državi noben narod in noben zastopnik narodov. Kakor se Nemci združili brez ozira na vsa globoka, načelna, svetovna nasprotja, ki jih sicer ločijo, z edinim ozi-rom na veliki moment, ki je za Avstrijo prišel, tako se morajo zecfiniti tudi vse Slovenske stranke. Ločijo nas načela in nas bodo ločila, ampak to hočemo vsi, da bodi naš narod vreden velikega časa, v katerem živimo. Če smo edini !e v tej misli, da hočemo vsi narodi pravico in svobodo, smo za sedaj dosti edini. To načelo nas druži, to načelo naj nas združi! To ni nobena fuzija, ki bi stranke spojila; to ni noben kompromis, kjer bi se moral vsak čemu odpovedati; to je samo zveza za to, da zdiuženi izrečemo v zboru avstrijskih narodov svojo misel o veliki bodočnosti Avstrije. Jasno je pa tudi, da naša zveza ne sme ostati osamljena, temveč da moramo iskati stika in zveze z vsemi drugimi slovanskimi strankami v Avstriji. Tudi s strankami drugih avstrijskih narodov bi se morala doseči zveza. Tu ne gre za nobeno zvezo proti komurkoli, ampak le za zvezo narodov, ki hočejo vsi eno ter isto: svobodno, mogočno in vsem pravično Avstrijo. Take Avstrije ne more biti brez sporazuma narodov, a narodi se sporazumejo le, če se da vsakemu svobodna beseda, da odloČi nazadnje skupna pamet in pravica, kakor bo najbolje za vse.-- Čas je silno resen. Ko se vrnejo naši polki s krvavih bojišč, nas bodo vprašali: In kaj ste storili vi za nas? Kaj ste storili vi, ko so drugi trgali tiste lepe sanje, ki so nam dajale poguma, v najstrašnejšem trpljenju, da smo vztrajali, sanje o lepši in srečnejši bodočnosti v svobodni in vsem narodom pravični Avstriji? Kaj jim odgovorimo, ali to, da nismo storili prav nič, in sicer zato ne, ker se nismo mogli zedi-niti v vprašanju, ali naj tudi mi skupno nastopimo ali ne? Zeio se bojimo: kdor bo šel mimo tega velikega momenta hladan in brezbrižen, tega bo ncircd pc vojski brezobzirno sodil in — obsodil.« Po takem'zedinjenju sil smo klicali ke so zborovale in zavzele odločen protest proti težnjam združenih Nemcev. . . . In Slovenci? Hrvati. Veselimo se, da moramo konstatirati že na podlagi včerajšnjega »Slovenčevega« uvodnega članka, da je združenje Slovencev, čeravno ne še formalno, toda faktičoo že Izvedeno. Toda ne samo to. Današnji dan je velik zgodovinsko pomembni dan za našo Avstrijo. Danes se sestane jo na Dunaju zastopniki vseh avstrijskih nenemških narodov, da si podajo roke k skupnemu delu za zgradbo prave resnične Avstrije, narodom pravične Avstrije narodov. Da se pogovore o skupni obrambi, da osnujejo blok nenemških avstrijskih narodov. Poudarjamo, da so dali inicijativo k temu sestanku, k temu velikemu momentu Slovenci. Danes ne stojimo sanic pred dejstvom koncentracije slovenskih, ampak danes stojimo pred dejstvom širšega združenja vseh avstrijskih zastopnikov nenemških narodov. In ti odločno ockianjajo »Deutsch-Oesterreich«, njihov cilj je prava resnična velika Avstrija narodov. Avstrija nova. s krvjo vseh narodov kupljena, zgrajena na zgradbi enakopravnosti, pravičnosti. Pozdravljamo to današnje zborovanje, pozdravljamo ta veliki zgodovinski dan! Pozdravljamo novo Avstrijo narodov!« Rame peiitiine vesti. Sestanek zastopnikov nenemških strank. »Narodni politika« poroča, da so se s češke strani storili koraki, da bi se v prihodnjem tednu sešii zastopniki nenemških državnozborskih strank na posvetovanje, kaj bi bilo ukreniti z ozirom na načrte, stremljenja in konsekvence, ki jih Nemci izvajajo iz napovedanega razširjenja ga-liške avtonomije. Rečeni list meni: »Zadnji dogodki kažejo jasno, da se notranje politično mirovanje, ki je trajalo nad dve leti, bliža svojemu koncu. S tein zadobiva na aktuvaiiiosti vprašanje, kako so češki poslanci pripravljeni. Danes stojimo res pred resno sltuvacijo, kakršnje ne beleži novodobna zgodovina. Če se ozremo na m> koncentracijska prizadevanja na Češki in vedno: brez škode za specijelna stremlje-1 nemški strani, čitajmo sklepe in zahteve in rja ni načtla poedinih strank oziroma struj, naj bomo tem — kakor pov-darj i »Slovenec« — velikem momentu vsi edini v misli, da hočemo narodu pravico in svobodo! Koincidenca misli v »Slovencu« z našimi pa se kaže še nadalje v klicu glasila »Slovenske ljudske stranke« po stikih z avstrijskimi slovanskimi narodi, ki naj si začrtajo svoj avstrijski program! Pozdravljeno bodi blagovestje, da je v našem narodu vse premagujoča ljubezen in zvestoba do svojega naroda še živa, da je v njegovih vodilnih faktorjih razumevanja za velike čase in njih zahteve, da sov teh usodnih časih pripravljeni stavljati v ozadje, kar nas ločuje, da se vse sile združijo za skupno delo med seboj in zdrugimi krvnimi sorodniki! Pozdravljeno blagovestje, ki nam v času največjih skrbi do-naša tolažbe in vere v bodočnost naroda! Padla je velika beseda. Sedaj naj jej slede dejanja krepke in neupogljive volje, da bo mogel naš narod v sredi velikega trpljenja z zaupanjem pričakovati boljših časov, varnega in zavarovanega narodnega življenja! * ♦ * : Slovenski Narod« je v svoji četrtkovi številki pripomnil naslednje h gornjim »Slovenčevim« izvajanjem: »Slovenec« se je postavil na stališče, da je treba spri-to postopanja nemških strank združenja narod! izjave v časopisju, m uvazujmo priprave, ki jih delajo naši poslanci, da bi nastopali enotno in se, če bo potrebno, branili. Zato moramo vedeti, kaj hočemo, in česar nočemo, in kako naj se uredimo že v času priprav, da velike odločitve, ki nas čakajo v bližnji bodočnosti, ne zadenejo korenov našega obstanka. V ta namen je potrebna faktična in programatična enotnost \rseh političnih sil, in sicer toliko od skrajne desnice kolikor od skrajne levice. Istotakopa moramo že sedaj iskati bližjega kontakta s strankami z analognimi interesi, kajti le taka trdna in smotrena vzajemnost nudi jamstvo trajnega uspeha skupnih stremljenj ... Cas je resen kakor še nikdar poprej. Bil bi torej nepopravljiv greh, ako bi ne razumeli znakov sedanjosti in se pripravljali za bodočnost.« — Čitatelji vedo, da smo se tudi mi pred par dnevi oglasili z analognim klicem in analognim utemeljevanjem: narodi z analognimi interesi naj se organizujejo v sebi in med seboj. V interesu velike stvari pozdravljamo korak od češke strani in mu želimo popolnega uspeha, oziroma odziva od strani južnih Slovanov. Časi so res vele resni in naši poslanci naj gledajo, da ne zagreše nepopravljivega greha, o katerem govori češko glasilo. Na obrambo torej, slovenski poslanci od desne in leve! Sprejmite roko pomočnico, ki vam jo nudi bratski češki Slovencev brez ozira na vsa načelna in svetovna nasprotja in zgolj z ozirom na veliki moment, ki je prišel za Avstrijo. »Ločijo nas načela in nas bodo ločila.« pravi »Slovenec«, »ampak to hočemo vsi, da bodi naš narod vreden velikega časa, v katerem živimo. Če smo edini le v tej misli, da hočemo vsi narodu pravico in svobodo, smo za sedaj dosti edini.« — To so lojalne in pametne besede in če stoji »SIo-venčeva« stranka cela na tem stališču, petem je od besede do dejanj samo Še en korak.« V naslednjem pa nai še povzamemo iz četrtkove »Slovenčeve« številke (16. t. m.) na uvodnem mestu pod zaglavjem »Avstrija narodov« objavljena pomembna izvajanja: -Nemške stranke so se združile v skupen nemški blok in zahtevajo soglasno takojšnje preureditve sedanje Avstrije v izrazili »Deutschosterreich«. In to tudi stranka, ki je svoječasno bila zgrajena na temelju načela krščanske pravičnosti, ki je stavila svoj čas zahtevo po enakopravnosti vseh narodov. Govornik krščanskih so-cijalcev je govoril svoj govor čisto v vse-neiriškeni smislu in je končal s klicem; : lieil dem deutschen Volke«. Nemška krščansko socijalna stranka je prišla čisto v nemško radikaino vodo. Wolff je zmagal. Obžalujemo, da se je to zgodilo. Z vprašanjem proglasitve samostojne Poljske, avtonomije Galicije so se načelr. vsa vprašanja narodov Avstrije. Če so Nemci pozabili na poslanstvo in koristi Avstrije, nenemški avstrijski narodi niso tega pozabili m ne bodo pozabili nikoli. Avstrijski nenemški narodi odklanjajo naj-odločnejše nemški »Deutschosterreich«, kot za državo poguben, oni zidato pravo! resnično Avstrijo, Avstrijo narodov. In ta edino, taka Avstrija narodov je Avstrija] bodočnosti. Ukrajinci so dvignili viharen protest proti avtonomiji Galicije. Oni smatrajo pripadnost k Avstriji kot svojo rešitev: zahtevajo pa naiodno avtonomijo pod žezlom habsburške monarhije in deiitev dežele in države po narodnih skupinah. Jstotako Čehi. Vsi češki listi poudarjajo potrebo skupnega nastopa celokupnega češkega naroda, vseli nenemških narodov, ki in i a jo skupne koristi.... Češke stran- Maforusl hočejo ostati v avstrijskem državnem zboru. »Berliner Tageblatt« pri-občnje razgovor z voditeljem Malorusov, drom. Levickim, ki je izjavil: Vest o razširjenju samostojnosti Galicije nas je zadela kakor strela iz jasnega; presenečeni smo tern bolj, ker nismo po ničemur mogli piičakovati uničenja naših nad. Nasprotno povsem gotovi smo bili, da se bodo naše želje popolnoma uvaževale. Malorusko vprašanje je bilo med vojno opetovano predmetom razgovorov med grofom Stiirgkhom m menoj. Grofa Stiirgkha nazor je bil, da se vzhodna Galicija odleči od zapadne. Pravice Poljakov v vzhodno-gališkem deželnem zboru naj bi se zagotovile s podelitvijo posebne avtonomije. Lvovu in ustanovitvijo posebne kurije poljskega plemstva, ki ima v vzhodni Galiciji velika posestva. Na isti način se je izrazil grof Tisza napram nekemu odposlanstvu maloruskih poslancev. Tudi s princem Alojzijem Liechtensteinom kot zastopnikom nemških krščanskih socijal-cev seje grof Stiirgkh pogajal na tej podlagi. Se deset dni pred svojo smrtjo je grof Stiirgkh govoril v istem smislu — o tem se ki informiral ukrajinske zastopnike. Po dogodkih sem popolnoma desavoiran. Nove rešitve ne sprejmemo mi Malorusi nikoli. Mi hočemo ostati v avstrijskem državnem zboru; v posebnem stališču Galicije vidimo naitežie osrroženje monarhije. r-oglavje o miru je še vedno predmet razprav po listih, ki jim je v podlago zadnji govor nemškega kancelarja. Angleški listi izvajajo iz tega govora, da so Nemci že začeli drugače govoriti, nego so govorili nekdaj. Sedaj da se ne sklicujejo več na svoje militarične uspehe, marveč le dokazujejo, da niso oni krivi na tej vojni. To da je že napredek. Ali, da treba jih dovesti še do drugih potrebnih korakov, da bomo mogli govoriti o možnosti miru. — Iz teh izjav v angleških listih se morajo izvajati pol pesenristični. pol optimistični zaključki. Odločno pesimistično sodijo iz-vestni politični krogi na Angleškem — kateri, ni povedano, — ki računajo, da bo vojne konec šestega leta njenega trajanja. Tudi pariška »La France« meni, da stojimo pred tretjo vojno zimo. Vojna vodstva, da so izvršila priprave za razdobje 1917 na 1918. Ni gotovo, ali se vojna konča v letu 1919, ali 1920. — No, tako hudo pa menda že ne bo. Ali, nadi do bližnjega miru se moramo že odreči, kakor nas uče tudi vejevite izjave v ruski dumi. Grenko je to za milijone, ki si žele blagoslova miru. Toda, če bo že moralo biti, narodi naše države bodo vstrajali in z dosedanjo požrtvovalnostjo prenašali bremena in nadloge te silne borbe. Aprovizitiiske stvari. KOŠTRUNJE MESO. Danes in jutri se bo v mesnicah po mestu nadaljevala prodaja koštrunjega mesa, dobavljenega po občini, m sicer po naslednjih cenah: prednji deli s priklado po K 5 84 kg, zadnji deli s priklado po K 6'40 kg. Za jutrišnjo prodajo se morajo mesarji prijaviti do 11 danes dopoldne v pritličju hiše št. 3. v ul. S. Zaccaria in priti po ko-štrune od 4 pop. dalje v isto skladišče. Domače vesti. »EDINOST« izide Jutri, v nedeljo, na štirih straneh z raznovrstnim gradivom, najnovejšimi brzojavnimi- poročili, drugimi političnimi in gospodarskimi članki ter prospektom petega avstrijskega vojnega posojila. Obrekovanje slovenskega naroda. V naši včerajšnji številki smo priobčili drugi članek Soldatenzeitunge o slovenskem iredentizmu. Naslov in neko našo priponu-bo nam je cenzura črtala. Ker je diskusija o tej zadevi prepovedana sedal za vse stranke, se moramo omejiti s tem, da še enkrat kar najodločneje protestiramo proti neutemeljenim napadom v onih člankih. God pok. cesarice Elizabete bodo šolski zavodi v Trstu praznovali v ponedeljek, 20. t. m. Ta dan ne bo šole. Učitelj-stvo in šolska mladina se udeležita službe božje, ki se bo vršila v raznih cerkvah. Odlikovanja. Cesar je podelil zlati zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje v priznanje najizbomejšega službovanja pred sovražnikom poštnima asistentoma Adolfu Kaffou in Martinu Mlakarju, viteški križec Fran Josipovega reda z vojno dekoracijo višjemu poštnemu stavbnemu komisarju Gustavu Stedryju, zlati zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje poštnemu podravnatelju Ivanu Bcnetti in stavbnemu komisarju Alfredu Dejatu ter v priznanje posebnega patrije-tičnega in požrtvovalnega delovanja pred sovražnikom viteški križec Fran Josipovega reda z vojno dekoracijo kanoniku goriškega stolnega kapitelja, Ivanu Ev. Kola v čiču. Na dekliški CM šoli na Acquedottu je prosto mesto suplentinje. Prosilke, ki bi reflektirale na to mesto, naj se zgiase ta-koj osebno ali pismeno pri šolskem vodstvu. Občinski zastop v Veprincu razpaščen. Namestništvo je razpustilo občinski zastoj v Veprincu, v vološčanskem političnem okraju v Istri, m je poverilo občinske po-. sle upravnemu odboru. VeliavnOst dvajsetvinarsklh novcev iz niklja v privatnem obratu jemali v pla-devne opomine, se zopet opozarja občinstvo, da se bodo dvajsetvinarski novci iz niklja se v privatnem obratu jemali v plačilo le do 31. decembra tega leta. Zato se poživljajo vse one osebe, ki imajo tak ni-kljasti drobiž, naj ga uporabijo za vplačila pri državnih blagajnah in uradih, ali pa naj ga pri Ie-teh ali pa pri podružnicah avstro-cgrske banke zamenjajo z železnimi novci. Boka Kotorska brez gimnazije. Trdovratno se širi glas, da mislijo oblasti gimnazij v Kotoru zapreti. Ugiba se, da hočejo to iz razlogov varčenja. »Naše Jedinstvo« pripominja na to, da bi bilo pametneje in pravičneje, ako bi edinemu gimnaziju v Kotoru prizanesli in odoravili eno srednjih šol v Zadru, kjer so tri. Hrvatski gimnazij v Zadru ima dvakrat več dijakov, nego italijanski. Italijanščina pa se poučuje tudi na hrvatski. Čemu je torej italijanska? V Kotoru pa je gimnazij potreben za vse Bokelje. Splrtski list pripominja še: V naših srednjih zavodih se poučuje italijanski kolikor hrvatski in iz urnikov izhaja celo, da je za italijanski jezik določenih več ur, nego za hrvatski. Ali — trebalo je gledati, da se ne zadene v — parita. Toda mi ne zahtevamo s tem zmanjšanja učenja italijanščine, pač pa, da bi hrvaščino nekoliko več učili, in more se najti način, da ne bi se dijaki boli obremenili. ĆEŠKO - budjevjška restavracija (Bosžkova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul-ci delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti. zraven glavne pošte, Slovenska postrežba in slovenski jedilni li^ii. MAM OGLASI, PerzljsnsKe preproge, tudi stare kupujem ter plačam po dobri ceni. Pismene ponudbe na Carazzani, Via Valdirivo 21, L n. 749 se te. 6. Trst. živinski trgovec za nakupovanje živina za klanje. Mesnica, nI. Cereria 745 Slngerjeu originalen Šivalni stroj se p^oda. Via Barriera vecchia 31, I. n. 746 RHSSIIfDfH T°1Q0> bombaž, cunje in kovine po llupUjCIi! visoki cen?. Finzi. Via Settefontaue štev 260. Montebello. 744 Žtiklje vsake vrste kupuje prva slovanska trgovina, Jakob Margon, Trst, ulica Soli-iario 21 (pri mest:, i bolnišnici.) 722 □♦□♦□♦['♦□♦□♦□♦O IVAN KRŽE - Trst Plazu San (Hovennl 1. 7fllfl6f1 kuhinjskih in kletarsklh potreb-&UIU3U $čin od lesa fn pletenin, škafov, brent, čebrov in kad, sodčekov, lopat, re-Set, sit in vsakovrstnih koSev, jerbasev Ttt □ metel ter mnogo drugih v to stroko spa-^ dajočlh predmetov. — PRIPOROČA svojo ♦ trgovino s kuklojsko posodo vsak« vrste □ bodi od porcelane, zemlje, emaila, kosl-5 tarja ali cinka, nadalje pasamantorfe, kletke + Itd Za gostilničarje pipe, kroglje, sesalje □ in stekleno posodo za vino i. t. d. I. t. d. mmm o S vsaki večer i ob 97, vela mm jnttvi Vstopnina K 1- KofeS fn restavracija METROPOLE Trst, utka S. Nico!6 22. Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja stost. sobe. — Cene či- zmerne. Mu mesnica. ?: Od danes naprej odprta nova mesnica konjskega mesa. Ulica Montorsino št. 13, pri tramvajski postaji. 749 Kupujem železnino, kovino, rolno, bombaž _ in rubljen papir po primerni ceni i Via delTOlme 11. Micol. 742 ■■■llH3199BBBEaBfln3UBI fllHUBl B P S s a m E fl i Trst - Uša Stadion 10 - Trst gGMođ §'2 zA naprej _ Cena: i. vrste K 2. II. vrste KI. HfiiF&IflfAflA oliere, blakore in alkoholove P * rcirulcjcvgg sode plačam po visoki ceni. — ■■■■■■■■MSSfiBBflBBgBlHBKMaaMM Kuret, Scttefontaae L 3016 | ^ Glavno zastopstvo g i Splešneoa Ijuzavarovalngga Mva 1 i I9U1(II!R?«II Kit « naznanjam slavnomu občinstva, da sem prevzel hlev v ulici Fabio Se-vero St. 4 < Stari senen trg). Hlev ie na razpolago vsakeron. Priporoča se Vinko Živec. /43 Ha debelo samo za preprodajalce. Nogavice, sukaneo, pipe, milo, gumijev« podpet-aike, razni gumbi, deoarsiee, mazilo za Čevlje, •lektrične svetiljke, baterije, pisemski papir kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, žlice, razna rezila, robet, mrežica za brk«, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe" in drugo prodna JAJLOB LEVI. ulica 8. Ni«olo itev. 19 2« f 19 v Trstu ulica del Forni St. 9, II. nad* katero vedno posluje naznanja slav. občinstvu in vsem svojim članom naj sc takoj prijavijo v uradu v svrho nadziranja plačcvalnih premij in naj prinesejo seboj tozadevno plačilno knjfžfco. — BrsS ie odprt M! dan od 8 £q 12. — a r-♦ ■ s naprodaj je več kvintalov čokoladinega na-_ _ domestka „Maršner" in 5 »agonov dalmatinskega vina. Naslov pove Inser oddelek ! Edinosti. (C) j r"! I SI KI i K i i JOSIP STRUCKBL Trst vogsi M Marta Teresa-l Caierins Nov prihod volnenega blaga za moške, trliž po lzjeir.no nizkih Houl dohodi zb sezono. I in ženske, zefir, batist in perljiva svila 5 Kostimi, plašči, suknje, krila, bluze i za J°Pice- — Svilenlna in okraski zadnje 5 obleke itd Zaloga ženskih ohfek i novostI> ve,lk izbor ugotovljenega pe-1 UUICKC 11U. naloga zenSKin ODieK. g riIa in na metre spodnje srajce moderci. i Marco Conforti, Trst 0. Campanlls 21 £Vezeninc in drobnariie> z* ~ i j ve se, trliž po izjemno Alin iPidueia Trst ulica Scorzerla 4, vogal alice Brcniti. veliko skiadfšče izgotcvljenih moških indešk h oblek, fzbera otrcškfh oblek, volnenih in bcrnbaževih hlač, monlure, pe«i(o itd. po zmernih cenah. Vrhutega se prodaja najboljše zeleno milo po K 7.2D kg. — Mineralna veda Gishubler in RoiaŠka kis'a vrda, ZOBOZDRAVNIK 3 b v Trsžu, ul, Pc£t@ vecchie 12, vogal ulice cžs?la Posta. Izbiranje mbdv br@s feol^šina. P^mbSranle. :-: UMETNI ZOBJE. Baterije la „G O L D % % Ž? % in hilze za žepne svetlUke mmm prvo in sajveila uznošiljevslRica za Kranjsko *> K. A. KREGM, Ljubljana, So. Petra cesia stae. 21—23. t & Veliko skSadiiie klobukov deinikm*, bel K- in pisanih srajc, platna žepnih robcev, moških nogavic itd. iid. K. Cvenkal Trst corso 28 Cene zmerne. Postrežba toina. Narodna trgovina, Narodna trgovina. IROLINHRoche Prsne bolesni, oslovski kašelj, naduha, Anf!uenča Kdo nmj jemlje Sirolin f 1 Vsak. Hi h-iM ne f raj nem ke£ljw> 1 * Vedu4l|iv« .kaferfcn fitrolin *n*fn o oe dob) 9 . d K.v- s $trolin«m esdreve.