Poštnina plačana v gotovini
Maribor, torek 19. januarja 1957
Štev. 14. Leto XI. (XVIII.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo id uprava: Maribor, Gosposka u). 11 / Tel uredn. 2440, uprave 2455 Uhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri I Velja mesečno prejeman v upravi ali po posti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Ogla-se sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
JUTRA
99
PMmki
<UŽDI ARAS V BEOGRADU.
•	Na potu v Ženevo se je ustavil turški zunanji minister Ruždi Aras v Beogradu ter je izjavil novinarjem, da se je prijateljska in bratska atmosfera prijateljstva na Balkanu v zadnjem času v precejšnji meri izboljšala, kar dokazuje zlasti jugo-slov.-bolg'. pakt. Balkanska zveza je sedaj trdnejša kakor kedaj preje. Glede francosko turškega spora radi Aleksan-<lrette je izrazil iskreno željo, da bi se h spor obojestransko ugodno rešil.
PREDSTAVNIKI JNS
»z Vojvodine so se sestali v Novem Sadu h konferenci, ki ji je predsedoval senator D. Popovič in na kateri so obravnavali politični položaj ter razpravljali o strankinem organizacijskem delu. Za zet-sko banovino pa je bila konferenca v nercegnovem pod predsedstvom senatorja dr. Uroša Krulja.
NOVI PETSTOTAKI.
Z ozirom na govorice, češ da pomenijo novi bankovci po 500 Din nekako inflacijo, oziroma da nimajo tistega kritja, kakor drugi bankovci, opozarja Na-
10	na banka, da je d0 izdMave ter izdaje bankovcev po 500 Din prišlo baš na zanteve iz gospodarskih krogov, da bi n“š penami promet lažje in bolje vr-'ii. dočim je doslej prevelika vrzei med Jaiuovci po 1000 Din in 100 Din ovirala 'tok denarja. Teh novih bankovcev je Mio ,z_da.nl, doslej samo 150.000 v vred-losti /5 milijonov dinarjev.
PRAZNIK SV. TRL JERARHOV,
K! «a ' novala stara radialna.,stranka dne 12. februarja vsako leto ŽU stran-f111 Praznik, je prevzela sedaj kot stran-■•i! praznik tudi JRZ. Ker pa pack po 'atoligkem koledarju ta praznik na i?ost-J*1 čas. se še točno ne ve, kako bo v ■ 'oveniii s praznovanjem tega praznika. ^RONANJSKE SVFČ*NOSTI V LONDONU
bodo v smislu pravkar objavljenega “radnega programa svečanosti pričele maja in se bodo nadaljevale še ves Unij in julij ter se bodo zaključile dne j - julija z »garden partijo« v bucking-'.‘"ijski palači.
SREČNA BOSNA!
Kakor smo pred dnevi poročali se bo Gradila v Bosni od Bugojna do Gornjega akufa nova železniška proga. Med goz-
I	Tskim podjetjem »Ugar« in upravo že-°2nic je že sklenjen sporazum, da zgradi s.u«ar« železnico, ki bo služila za Indu-' njske potrebe podjetja in javili promet. ‘;nska uprava je že odobrila <ikspro-'acijo zemljišč, ki se bo pa izvedla sa-tedni, če ne bodo sklenjeni dogovori j\e&3 odkupa s posameznimi lastniki. Pre-'.^alsfvo teh kraiev, kjer bo tekla želez* '‘ca, si je v »vesti velikega pomena nove -(‘ie/niec za njihov napredek in bo od-Pilo svoja zemliišča po zmerni ceni.
1 ‘'Cakliirt	U.,	~	.41,....1 j i y v ;_
Timesove senzacije  5-----------
V Španskem Maroku so
vendarle nemški letalci
LONDON, 19. januarja. Havas poroča; »Times« poročajo iz Seville po svojem posebnem dopisniku, da so nemški vojaki ipak v španskem Maroku. Poročilo pravi: Prvi vtis površnega opazovanja prilik v španskem Maroku je ta, da imajo Nemci svoje skupine v španskj zoni, ki služijo v španski tuji legiji. V teh skupinah se nahajajo številni letalci, ki gospodarijo po Francovih aerodromih. Nemški piloti nosijo uniormo španske tujske legije in tako so izgledali tudi ob priliki obiska britanske vojne mornarice v Melilli. Nemci so sedaj aktivni zlasti v srednjem delu španskega Maroka, napram Sredozemskemu morju, ne pa v notranjem delu španske zone. Vpliv Nemcev na domačine se vrši potom propagande in poklanjanja raznih daril. Nemci delajo to na svojo roko brez pomoči in vednosti španskih upravnih oblasti. Gospodarsko prodiranje Nemčije se sedaj množi na škodo gospodarskih interesov ostalih držav.« Dopisn:k pravi nadalje, da mu je španski visoki komisar dal dovoljenje, da obišče vsa mesta v španski zoni, tako da je lahko posetil tudi aerodrom v Melilli. Dopisnk pravi, da je v Melilli in Tetuanu srečal vel!ko število mladih Nemcev v meščanski obleki, ki nimajo pojma o španščini. Dopisnik meni, da so to nameščenci zračne družbe »Hansa«. Proučujoč te pr.like sem prišel do prepričanja — tako pravi dopisn k —, da gre tu za nemške vojne letalce, katerih služba je v tem, da sodelujejo z vojsko generala Franca na španskih obalah napram Sredozemskemu morju.
; -	.	......	.	....vm yj\j
Šimi*"Je -se' b() odkup zemljišč izvr-"ajkastieje do konca marca, nakar ' ()uo priče]; z gradnjo.
MAZILNO OLJE.
i,	,V'; V "^em ,e navada, da se pri pol-
11	u ^°z'č in v božičnih praznikih ied maso darovanju okrog oltarja ojuii) tudi tarodavne slovenske božične Pesmi U pesmi eje v zboru vse v cer-i	ljudstvo.	Takšna	navada je
UKh v Podpori pri O-.-i-i. Nekateri pa
•	o hoteli to preprečiti. Ko jc župnik za > namero e lel. je odredil, da se med _<i)» božjo slovenske nesmi ne bodo ' 'innnk šele po maši. Obvestil ie o •'li vid- H,ri«ko 'kvesturo, ki je poslala Polnočni službi božji večje število po-
ftemiia m lUdi^a ta^en sovjetskega
RIM, 19. januarja. General Gtiring je s svojo soprogo in spremstvom odpotoval zjutraj v Napolj in odtod na otok Capri. O rezultatu sestanka med Mussolinijem in Gdringom ne bo izšel nikakšen poseben komunike, ker niso imeli ti razgovori nikakšnega službenega diploma-tičnega značaja. Smatra se, da se je dosegel ob tej priliki konkreten sporazum, v smislu katerega sta se uskladila odgovora italijanske in nemške vlade na znano britansko iniciativo o prepovedi pošiljanja prostovoljcev v Španijo. Zanimivo je pisanje nekaterih italijanskih listov, češ, da je italijanski odgovor v glavnih linijah bil že gotov pred Gorin-govim prihodom in da ni imel Goring nikakšnega vpliva na končno redakcijo tega odgovora. Italijanski odgovor bo danes ali jutri izročen tukajšnjemu britanskemu poslaniku Drymondu, ki bo osebno ponesel odgovor v London. Smatra se, da bo odgovor Italije ter Nemčije na britanski apel pozitiven in da bosta Rim kakor Berlin brez vsakršnih pogojev sprejela britanski načrt, po katerem naj bi se preprečilo zbiranje prostovoljcev za Španijo in naj bi sc istočasno uvedle nove kontrolne mere v svrho preprečenja, da bi se vojskujočima se strankama v Španiji nudila v inozemstvu katerakoli pomoč. Sporazum med Mussolinijem in Goringom ima svoj najmočnejši povda-
Skakiii luUetikaii
rek v tem, ker se je ob tej priliki dosegel (kompromis z ozirom na situacijo v Španiji. Nemčija ter Italija sta namreč pripravljeni priznati v Španiji kakršnokoli vlado, četudi ne bi bila fašistična, pod pogojeni, da se v nobenem delu Španije ne uvede sovjetski režim. V di-plomatičnih krogih računajo, da bo na osnovi te platforme mogoče doseči po-polen sporazum med Italijo, Nemčijo ter Veliko Britanijo.
LONDON, 19. januarja. Sinoči sta bili izročeni francoska ter sovjetska nota kot odgovor na angleški predlog od 10. januarja glede španskih prostovoljcev. Sovjetska vlada povdarja, da nima ničesar proti temu, da se v Španiji uvede poostrena kontrola. Sovjetska Rusija povdarja, da ni nikdar pošiljala prostovoljcev v Španijo in smatra, da je vsaka enostranska akcija neoportuna. Prav fako vsebujeta ostala že došla odgovora Franci ie in Portugalske razne rezerve, ki bi utegnile ogrožati britansko akcijo. Ne more se predvideti, ali bo korak Velike Britanije v skorajšnjem času žel kakšne uspehe, ker je treba ustvariti kompromis med vsemi temi neštetimi rezervami in pogoji, ki jih stavijo Francija, Rusija in Portugalska in ki se pričakujejo tudi v italijanskem ter nemškem odgovoru, ki se pričakuje za danes ali jutri.
licijskih agentov, da preprečijo vse nerede. Tako je bila polnočnica opravljena v največjein redu in verniki so po službi božji nemoteno prepevali stare božične pesmi. Nemirneži se petja niso upali motiti, ker so se zbali policijskih agentov.
V	nedeljo, dne 27. decembra pa se je zgodilo, da je bil od zgoraj imenovanih nemirnežev organist Lojze Bratuž obe-nemt s pevci Nacetom Lehovcem, Simonitijem. uslužbencem knjigarne v Gorici in še dveh drugih domačih pcveev povabljen, naj se javi -v- določenem poslopju. Tam je bil vsak posebej zaslišan in so vsakega prisilili, da je popil iz četrt-litrskega kozarca neko tekočino, o kateri so pozneje zvedeli, da je mazilno olje. Preiskava, ki so jo uvedle politične oblasti, je dognala, da je bilo to dejanje organizirano od sedmih fantov Od štirih, ki so morali piti mazilno olje, so trije
brez nadaljnjega prenesli vse posledice, le Lojze Bratuž je težko obolel. Prepeljan jc bil v bolnišnico, kjer se nahaja v deliriju. Zdravniki so ga natančno preiskali ter pravijo, da je nevarno, da se mu zmrači um. Strokovnjak iz bolnišnice za duševne bolezni je predlagal njegov prenos v njegov oddelek, toda predlog ni bil sprejet. Podgorski župnik je takoj zaprl cerkev in poslal poročilo o dogodku nadškofijskemu ordinarijatu v Gorico, kjer so takoj vložili pritožbo na •prefekturo in na državno pravdništvo ovadbo proti krivcem, ki so motili božjo službo. Pritožbo je vložil tudi župan. Prefektura je takoj odredila preiskavo in je nadškofijskemu ordinarijatu obljubila. da bo krivce strogo kaznovala ne glede na kazni, ki jim bodo prisojene od sodišča na osnovi ovadbe državnega tožilstva.
UTRINEK.
Neki ljublj. list piše: »Bivši fronini bojevnik Kreutzinger, ki trdi, da je bil svo-ječasno član SLS, pred 5. majem 1935: Prvo zakonodajno delo bodočega parlamenta in prihodnje vlade mora biti uveljavljenje najpopolnejšega »zakona proti korupciji«, z veljavnostjo za nazaj in sicer od 1. 1921. dalje. Isti bojevnik par mesecev pozneje: Do sedaj je šlo vse dobro. Prva skrb bližnje prihodnosti pa nam mora biti sporazum s Hrvati, potem je naša pozicija nepremagljiva.«
KATOLIŠKI ŠKOFJE IN DR. MAČEK-
Beograjsko »Vreme« poroča med drugim, da prevladuje v Zagrebu splošno | mnenje, da sklepi katoliškega episkopa-j ta, ki so bili objavljeni v obliki pastirskega pisma, nikakor ne morejo biti v ! skladu s prizadevanji dr. Vladka Mačka.
' Dr. Maček ni dal na to poročilo nikalnega odgovora oz. pojasnila.
ZANIMIVE REČI.
Ljubljanski »Pohod« piše v svoji ii'ji številki: Svoječasno smo odkrili nekoliko zgodovine g. Frana Erjavca izpred vojne, danes citiramo nekoliko zgodovinskih ugotovitev tega gospoda iz njegove knjige »Za staro pravdo«, ki je iz-| šla v založbi »Ljudski glas« 1. 1920. v j Ljubljani: »...SLS je iz te dr. Krekove , misli ustvarila grdo potvorbo, ker so ho-
I teli vse zadružništvo vpreči v svoj stran-| karski voz in ga zlorabljati v strankar-ske namene.« — »... Hranilnice, zadruge | in konzumna društva so rastla kakor go-! be po dežju, njim na čelu je pa stala večji del mlada, nezrela ter neizkušena duhovščina in drugi taki nesposobni ljudje, ki niso imeli pojma o umnem gospodarstvu. Ni čudno tedaj, če je en polom sledil drugemu, stotine, da tisoči našega ljudstva pa so prišli ob vse. In s tem je prišla tudi ta lepa misel za dolgo let na slab glas med narodom ...» — »... Dolgo, predolgo so držali ti gospodje slovenskega kmeta v terni...« — »...Le poglejmo okrog po Sloveniji! Kaj niso gospodarji najlepših njiv in najgostejših gozdov še vedno razni baroni, veleposestniki, cerkve, samostani in grofje? .. .c
—	»...Gospoda, ki se Je vrtela blizu cesarskega dvora, to so visoki plemenitaši, generali, denarni mogotci in višji cerkveni dostojanstveniki, da, pogosto celo njihove ljubice?...« — »...Tako hvalisana »deželna • samouprava« (ki je bila vedno popolnoma v klerikalnih rokah, op. ur.), je bila torej v Avstriji le polovična in navidezna, od katere je imelo ljudstvo bore malo...«
NAJVEČ DELA — NAŠI ŽELEZNIČARJI.
»Trg. list« objavlja v zadnjem ■uvodniku: »Vseli potnikov na jugoslov. železnicah je bilo v 1. 1935 38.1 milijona. Od teh odpade: na ljubljansko direkcijo 10.0, na zagrebško 9.4, na beograjsko 7.7, na su-botiško 6.8 in na sarajevsko 4.2 milijona potnikov. Torej glede potnikov je ljubljanska direkcija na 1. mestu. Ne pa tudi glede uslužbencev, kakor kažejo naslednic številke: Od vseh 59.167 jugoslovanskih železniških uslužbencev jih je bilo 1. 1935 nameščenih na območju beograjske direkcije 16.385, zagrebške 14.792, sa-j rajevske 9956 in ljubljanske 9382. Glede j števila nameščencev je b'la torej beo-. Krajska prva, ljubljanska pa zadnja, Zato je prišlo na 1 uslužbenca v ljubljanski direkciji 1076, v zagrebški 640, v beograjski 471 in v sarajevski 430 potnikov.
—	Največ dela so torej morali opraviti
Odlikovani strelci
Vzorna delavnost tezenskih strelcev
V	soboto se je vršil v Pulkovi dvorani občni zbor tezenskih strelcev, katerega je otvoril ob 19. uri predsednik g. Luk-n a r in se najprej poklonil spominu Kralja Mučenika Aleksandra I. Ujedinitelja, nato pa podal zaobljubo mlademu kralju Petru II. in Kraljevskemu domu. Pozdravil je številne ugledne osebnosti strelskega pokreta:	predsednika Strelskega
okrožja g. gene rala Milenkoviča, podpredsednika dr. Vauhnika, preds. mariborske Strelske družine ravnatelja g. Stergarja, tajnika Mohorja s soprogo, upravnika »Jutra« in »Večerni-ka« g. Reja, vrlega organizatorja strelskih družin, državnega prvaka gospo
železničarji v ljubljanski direkciji, najmanj pa v beograjski in sarajevski.«
GLIHA VKUP ŠTRIHA.
-Slov. Narod« piše:	»Revija	»Euro-
piiische Stimmen«, ki izhaja tudi v francoskem jeziku kot »Voix Europeennes« objavlja beležko, da služijo sedaj dr. Paveličev! emigranti, o katerih je svoje-časno obširno pisala »Politika«, da so koncentrirani v posebnih taboriščih nekje v bližini Verone, v armadi generala Franca. Že preje za časa abesinske vojne jih je mnogo — prostovoljno seveda
—	vstopilo v okupacijsko vojsko. V zadnjem času so bili zaposleni kot cenene delovne moči v raznih poljedelskih velepodjetjih. Nedavno tega so jim prijateljsko nasvetovali, da bi odšli v Španijo. Res jih je odšlo nekaj sto. Sedaj se bore, kakor se zatrjuje, brez navdušenja na madridski fronti!«
RADI POLOMA.
Del. politka« poroča:	»Radi poloma
pri občinskih volitvah se morajo sedaj zagovarjati bivši člani JRZ v Trbovljah, o čemer priča nazorno naslednji poziv, kateremu ni treba dodati nikakega komentarja: »Gosp............kot člana JRZ.
Vas pozivamo, da se pismeno opravičite glede Vašega nastopanja pri zadnjih občinskih volitvah. Ali pa ustmeno v nedeljo 10. t. m. od 8. do 10. ure zjutraj, v pisarni št. 9 v Društvenem domu. — Krajevni odbor JRZ Trbovlje.««
V	u k m a n i č e v o in prof. Pero Cestnika, prijatelja zelene bratovščine in odličnega strelca g. Vukmaniča, pred sednika ljutomerske Strelske družine g Porekarja, za Zvezo Maistrovih borcev prof. dr. Dolarja, Petroviča in Ž o h e r j a, ravnatelja »Splošne« g. Babiča s soprogo, starosto domačega Sokolskega društva br. Špesa Franja ml., številno uradništvo »Splošne« in »Tekste«, pevce »Radosit«, vse domačine in strelce, ki prisostvujejo obračunu dela in odlikovanju zaslužnih strelcev. Prečital je pozdravno pismo bivšemu predsedniku Strelskega okrožja in častnemu članu družin g. generalu B. Pu t-ni k o v iču.
Poročilo predsednika je bilo stvarno in kratko. Navedel je število vaj v sobnem in ostrem streljanju, strelskih tekmah. in prireditvah. Člani so se udeležili tudi tekme v Ljutomeru, kjer ie bil br. Sinič najboljši strelec dneva. Družina je posvetila vso pozornost strelskemu naraščaju, katerega sta vežbala br. L i b i š in R a n e r. Pri sobnih strelskih vajah na tarčo in figure je znašala povprečna udeležba 34 strelcev, pri ostrih vajah 16 strelcev. Ostre tekme so se udeležili tudi Mariborčani in predsednik Ljutomerske družine g. Por e kar. Najboljši na tarči za Mariborčane je bil prof Cestnik (86 točk) za Tezno Sinič (79 točk) in damski ga. Siničeva. Imenoval je podpornike družine in vse člane, ki so kakorkoli pomagali pri tekmah in prireditvah. Po poročilu tajnika br. R a n e r j a, je poročal o stanju blagajne komandir žan. stanice narednik Bajec Alojz. Član nadzorstva br. Ledinek je predlagal blagajniku in odboru razrešnico, ki je bila sprejeta soglasno. Po kratkem odmoru se je izvolil ponovno malo izpreme-rajen stari odbor s predsednikom gosp. Luknarjem.
Sledile so spodbudne besede o pomenu strelskih družin, ki jih je spregovoril predsednik okrožja g. general Mi 1 e n-kovic, ki žrtvuje ves svoj prosti čas organizaciji strelskih družin.
Najlepši je bil slavnostni del veččra. Predsednik družine je očrtal zaslužno delovanje ravnatelja »Splošne« g. Fr,
Babiča, ki ob vsaki,priliki dokaže izredno naklonjenost družini in je v prvi vrsti njegova zasluga, da lahko družina dela in usposoblja svoje strelce tudi za tekme izven okoliša v zadovoljstvo o-krožja. Odbor je na željo članstva imenoval g. ravnatelja ustanovnim članom in mu izroči! v priznanje naklonjenosti lično diplomo. Podpredsednik Strelskega okrožja g. dr. V a u h n i k je v prisrčnem nagovoru orisal marljivost tezenske dru žine, zlasti člana br. S i n i č a, kakor zaslužnega organizatorja strelskih družin upravnika »Jutra« in »Večernika« gosp. Slavka Reje in pripel obema odlikova-
nje Strelskega okrožja in sicer br. Sini-ču kolajno najboljšega strelca družine za leto 1936 in g. Slavku Reji spominsko kolajno generala B. Putnikoviča. Pevci »Radosti« so ubrano' zapeli vsem odlikovancem mogočno »Zadoni nam«, nakar je še predsednik Zveze Maistrovih borcev g. dr. Dolar čestita! družini in vsem odlikovancem.
Razvil se je prav prisrčen večer, katerega so poživili vztrajni pevci »Radosti « in gospodinja gospa P u 1 k o v a z izborno postrežbo, saj se je ravno ta večer srečala z Abrahamom in so ji bile od vseh gostov izrečene prisrčne čestitke. Tezenskim strelcem bo stal ta večer v najlepšem spominu in bo v trajno spod budo zapisan v društveni kroniki vrlih tezenskih strelcev.
h Sivtfekia in sveta
Mladenke bežijo od doma . .. zakaj?
Londonska policija ima z ubeglimi mladenkami največ posla. Ni dneva, da ne bi bila primorana stikati za to ali ono mladenko, ki je iz neznanih vzrokov zbežala od doma. V 15.0C0 slučajih se je posrečilo policiji, da je končno le izsledila pobegla dekleta in jih vrnila njihovim staršem. Prvotno mnenje o vzrokih teh pobegov je bilo, da bežijo mladenke od doma najbrže radi mednarodne trgovine z dekleti. Izkazalo se je pa, da to ne drži in da v tem ne more biti vzrok tako številnim pobegom mladih deklet. Kolikor zamore posneti londonska policija iz vseh
preje navedenih 15.000 slučajev, je glavni vzrok edino v družinskih prepirih, katerih neposredna krivda so navadno ljubezenski odnošaji prizadetih mladenk. Iz strahu pred kaznijo ip obračunom za ta ali oni prestopek v krogu družine mladenke kar pobegnejo od hiše. Kolikokrat se križajo nazori razborite mladine z nazori konservativnih staršev. Iz teh križanj nazorov se vname prepir, ki se morda večkrat ponavlja, ker noče nikdo popustiti. Prepiri se največkrat končajo z
—	begom iz domače hiše.
TUDI MOŠEJE SE AlODERNIZIRAJO.
Pridobitve zapadne civilizacije prodirajo polagoma tudi v Orient in celo tja, kjer tega še nedavno nihče ni pričakoval. Iz Singapura poročajo, da so te dni izginili iz minaretov oudotne glavne mošeje tradicionalni muezini, ki so cela stoletja oznanjali vernikom v singapurskih ulicah, da je napočil čas molitve. Izginili so zato, ker je zadnja leta trušč po singapurskih ulicah tako narasel, da muezi-nov ljudje sploh niso več slišali. Prej orientalsko vrvenje ni bilo nikoli tako živahno, da bi ga muezin s svojim močnim glasom ne prevpil. Ko so pa jeli vo-
ziti po mestu tovorni avtomobili, zlasti težki vojaški avtomobili, in ko so se jim pridružila še mnoga letala, ki brne dan za dnem v bližini ogromne obrambne baze Anglije v Singapuru, so se morali muezini umakniti. Niso se pa umaknili povsem. Njihova mesta so zavzeli veliki megafoni in muezin kliče zdaj vernike k molitvi zelo udobno iz skrivališča. Zato pa odmeva njegov glas uad mestom mnogo močneje kakor prej. Tako je zopet izginil en orijentalski Čar, vsaj iz Singapura. Vprašanje je samo, kako dolgo bodo ostali ti čari drugod.
Dr. Fran Vatovec:
140 let	slovenske čutna-
tisiike
(Dalje.)
8. V št. 37. z dne 14. septembra 1799 nahajamo v L. N.« poročilo, da so 24. avgusta marširali »vun-^ pot^gneni francosi regimenta. Prinz Koude skusi Prag proti Rajini.« Od dogodka do objave poročila je torej poteklo 21 dni.
9. Št. 16 z dne 23. februarja 1799 vsebuje vest iz Benetk, da je tjakaj prispel dne 3. februarja opolno-močeni minister Cavalier Pesaro. Presledek 20 dni!
10. V isti številki zasledimo poročilo, da sta 26. januarja 1799 prispela v Berlin princ Viljem iz Braun-schvveiga in deželni grof von Hessenkassel. 28 dni presledka!
11. Ista številka »L. N.« prinaša poročilo iz Londona, da je 24. januarja ob priliki parlamentarne de-bate v parlamentu Pitt omenil združitev Irske in Vel, Britanije. Objava je potemtakem sledila v 30 dueli po dogodku.
Ob teh primerih, kakršnih je še dovelj na razpolago, je lahko povzeti, da izkazuje pri inozemskih dogodkih časovni presledek od nastopa dogodka do objave povprečno 20—25 dni.
Nič manj pa ni zanimivo, v kakšnem 'časovnem presledku so v »L. Novizah« zagledale beli dan 1 j u b-1 j a n s k e oziroma domače novice. Nekateri primeri nudijo jasen odgovor na to vprašanje.
1. Št. 13 »L. N.« z dne 15. februarja 1799 vsebuje poročilo o tem, da so 12. februarja »v’ Lublanfkim iheatri eno pgscni po ntjmško peji...« Presledek izkazuje 3 dni.
2. V št. 15 z dne 22. februarja 1797 beremo, da so 18. februarja (t. j. pred štirimi dnevi!) »v’ Lublano perpelali njih kralgvc visokosti Princ Karl.«
3. V št. 8 »L. N.« z dne 28. januarja 1797 zasledimo vest, da je 22. januarja (torej pred 6 dnevi!)
Joannes Anton Ricci z škofovo kapo pokril
bi!.«	...
4. V št. 35 1. 1798. z dne 2. maja nahaiamo poro-čilo, da ie 29. aprili (pred 4 dnevi) izbruhnil v Krakovom požar.
5.	V št. 29 1. 1798. z dne U. aprila beremo vest o požarni katastrofi v Celju dne 5. aprila. Poročilo je bilo torej objavljeno šest dni po dogodku in sicer v drugi prihodnji številki »Lubl. Noviz«..
Potemtakem bi mogli po teh in drugih nenavedenih primerih sklepati, da je uvrščanje d o m a č i h novic sledilo tri do šest dni po dogodku, kar je smatrati kot precej ekspeditivno plasiranje novičarskega gradiva. Ne smemo namreč pozabiti, da so »Lubl. Novize« izhajale v času navedenih domačih dogodkov dvakrat tedensko in sicer oh sredah in sobotah, radi česar ni mogel Vodnik dogodkov s toliko naglico stlačiti v Novice, kakor če bi n. pr. izhajale večkrat kakor dvakrat tedensko. Spričo gornjih slučajev moramo dati Vodnikovi pridnosti ter vneti žurnalistični prizadevnosti polno priznanje.
Ne bi pa menda bili dandanes zadovoljni s presledkom pri inozemskih vesteh. Delali pa hi Lubl. No-vizam« krivico z morebitno prenagljeno sodbo, pred-no hi se prepričali o tem, kako je bilo pri tedanjih tujih listih. Takšna primerjava hi utegnila namreč izkazati, da so bili takšni presledki precejanji, četudi morebiti ne tako izdatni kakor pri »Lubl. Novizah«. Gotovo je zanimiva primerjava s poročevalsko brzino »Laibacher Zeitung«. Tako noroča n. pr. »Laibachcr Zcitung« v št. 6 1. 1799 z dne 19. januarja iz Italije o nekaterih francoskih zadevali z dne 7. decembra. Presledek je sicer ogromen, kakršnega v >L. Novizah« zlepa ne najdemo, ie pa menda tudi edini te vrste.
Vzporcdba ekspeditivnosti pri »Laibacher Zei-tuug« ter »Lublanfkih Novizah« kaže poučne rezultate.
»Laibacher Zeitung« z dne 11. maja 1799 (št. 38) poroča iz Turčije o dveh dogodkih: a) o Napoleonovem prodiranju proti Smirni; b) o požaru v carigrajski Peri. V »Lubl. Novizah« beremo že istega dne o požaru v Peri, dočim prinašajo poročilo o Napoleonovem prodiraniu šele v St. 20 I. 1799, to je v prvi prihodnji številki dne 18. maja 1799, vendar z razliko, da dodaja Vodnik temu poročilu svoje pripombe.
Drugi primer: Kreditni patent objavlja »Laibacher Zeitung« dne 22. juniia 1799, dočim je izšel Lubl. Novizah« 29. iunija 1799.
Razlika v ekspeditivnosti je sicer tu in to v prilog Laib. Zeitung«, treba je pa upoštevati, da so »Lubl. Novizc« izhajale v času izišlih gornjih novic enkrat tedensko, doeni in imela Laib. Zeitung. radi svojega dvakratnega tedenskega izhajanja gotov predskok, ki
pa ni bil tako izdaten v prvih dveh »Novičuih« letih ko so »Lubl. Novize<f izhajalo tudi kot dvotednik.
Ob teiii bi se nemara vrinilo vprašanje, ali ni bil morda Vodnik glede informacij navezan na »Laib. Zeitung«, iz katere bi bil utegnil črpati zadevne uovi-c:e. Poraja se torej vprašanje četrtega glavnega momenta novinarjeve strokovne uspešnosti, to je stopnje odvisnosti od uporabljenih virov. Pojasnilo na to vprašanje, ki spada v področje žurnalistično kritičnega raziskovanja ter v okvir žurnalizma kot vede, nudi precej zanimivih ter značilnih zaključkov, zlasti glede tega, kje je Vodnik prvenstveno črpal 6voja poročila. Sledove bomo lahko izluščili, če ob analizi Vodnikovega žurnalističuega dela ugotovimo tri glavne skupino njegovega gradiva: domače novice, tuje novice in »Po-vijdanje«. Domače novice je Vodnik sam oskrboval ter prispeval. Gre torej za razjasuitev novičarsko informacijskih virov, ki so mu dobro služili pri urejevanju ter zbiranju tujih novic. Pri tem prihajajo v poštev predvsem one poučne zanimivosti in novice, ki so izven okvira tedaj razburljivih vojnih dogodkov, ki so jih kolikortoliko podobno objavljali in najbrže. tudi cnakosmiselno prinašali itak vsi tedanji listi.
Na prvi pogled hi sc zdelo, da je Vodnik zajemal informacije o tujih dogodkih tam, kjer se mu je zato nudila najbližja prilika: pri »konkurenčni« »Laibacher Zcitung«. Ta domneva ima svoje oporišč-m momente, v »LublanTkli Novizah« samih, kjer sc Vodnik nekajkrat sklicuje na »nemške lubl. novize« (»Laibacher Zeitung«) in kjer iz nekaterih Vodnikovih zagovorov v zvezi z nekaterimi očitki radi prepoznega ali nedo-statnegu prinašanja novic od strani kritikujočh citate-ljev »Lubl. Noviz« lakko razberemo, da je med temi kritikastri najbrže prevladoval vtis, češ da povzema Vodnik vesti po »Laib. Zeitung«, ki preje izhajajo, dočim je Vodnik prepričan, »de po vsi moči hitro in«
resnično piše-«
Pri prelistavanju zadevnih številk »Laibacher Zcitung« ter primerjanju s prispevki »L. Noviz« pa se glede že poudarjenih novic-zanimivosti, ki so izven tedanjih političnih ter vojnih dogodkov in pri katerih je tem določneje nogočc izreči pozitivno sodbo, lahko
prepričamo, da imajo sicer »Lubl. Novize« precci no-včarskeara materiala skupnega z »T nib. Zeitung«. da ie pa vendarle mnogo, mnogo takšnih novic, po katerih
v »
Laibacher Zeitung« zaman stikamo.
(Se nadaljuje.)
ttlmttmke m dtat&lte Movkt
Dva milifona litrov alkohola po mariborskem grlu
Po statističnih čani v preteklem alkoholnih pijač, 68.0001 vinskega in 460.0001 piva. pram letu 1935 medtem ko se je šta neznatno dvi
podatkih so Maribor-letu popili za 1,914.0001 in sicer 1,351.0001 vina, mošta. 35.400 1 žganja Potrošnja vina je na-nekoliko nazadovala, potrošnja vinskega mo-gnila. Ogromno pa je
nazadovanje točenja žganja (zganili alkoholnih pijač), in sicer so ga Mariborčani v preteklem letu popili za 50001 manj kakor leta 1935 in za 35.0001 manj kakor leta 1934. Pač pa so Mariborčani v preteklem letu popili za 40.000! piva več kakor leta 1935.
I<ino Union. Danes najkrasnejši dunajski velefikn »Burgtheater«, najnovejše ■remek delo Willyja Forsta.
NAŠIM NAROČNIKOM!
Cenjene naročnike prosimo, da nam vse zaostanke na naročnini nakažejo najkasneje do 31. januarja, ker bomo tega dne vsem brez razlike, ki bi ne izpolnili svojih obveznosti, list ustavili.
Uprava »VEČERNIKA«.
Smrt na preži: hlapčeva smrt pod korejskimi kopiti
V takozvanem »Danijelovem jarku« pri Prevaljah se je pripetila grozna nesreča, ki je pretresla vse tamošnje ljudstvo. Hlapec, 541etni Matija Zobej, ki je bil uslužben pri lesnem trgovcu Francu Kuncu, je zvečer okoli 6. ure korakal skozi omenjeni jarek pred težko naloženim dvovprežnim vozom, na katerem so bili naloženi hlodi. Bila je /e tema. Radi tega je Zobej korakal pred konjema, da ne bi konja ž vozom strmoglavila v globoki obcestni prepad. Ker je bila cesta
precej poledenela, se je Zobej spodrsnil ter padel na tla. Padi strmega klanca se konji niso mogli ustaviti in tako je nesrečni hlapec prišel pod konjska kopita. Nato je še kolesje šlo preko prs in nog, tako da je Zobej obležal s strtim prsnim košem in strtimi nogami ter razbito lobanjo. Konja sta prišla z vozom sama domov. Ker pa hlapca ni 'bilo zraven, so ga šli ljudje iskat in so ga končno našli v omenjenem jarku mrtvega.
Tradicionalni obred Bogojavljenja se
K izvršil danes dopoldne ob .izredno veliki udeležbi občinstva na Trgu svobode. h meljske vojašnice se je razvil krasen bogojavljenski sprevod z vojaško godbo na čelu, v katerem so poleg izredno številnega občinstva korakali tudi predstavniki oblastev z mestnim poveljnikom generalom M. Milenkovičem na čelu. Prelepa bogojavljenske obrede je opravil prota Ivoševič.
Iz železniške službe. Premeščen je za višjega kontrolorja v 6. skupini v Ljubljano, gl. kolodvor, g. Leopold Gruden, kontrolor pri postaji Maribor, gl. kolodvor.
Smrtna kosa. V častitljivi starosti 84 let .ie preminila v Principovi ulici 4 hišna posestnica Jožefa Javnikova. Žalujočim naše toplo sočutje!
»Ministrski odposlanec« v kehi. Mariborska policija je danes prejela iz Dubrovnika vest, da je tamkajšnja policija aretirala 361etnega trgovskega pomočnika Rudolfa Vodopivca, ki je lani poleti s svojimi pustolovščinami v Mariboru °fernažil nekaj oseb. Med drugim je pri Sv. Lovrencu na Pohorju naročil za neko »visoko damo« apartmane ter se izdal za odposlanca ministrstva. Pri nekem tukajšnjem mesarju pa je naročil Par sto sendvičev za neko čehpslovaško ekškurzijo. Na vesti ima tudi več drugih s'eparij.
Razen srečolova velikomestni spored v Veliki kavarni.
Koncerti simfonične glasbe so v Ma-
r*boru redki. Izvedba simfoničnega progama zahteva velikega aparata, 50 in ?eč dobrih godbenikov, dolgotrajnega sfudija in tudi velikili denarnih investi-tlj- Zato je vredna tem večjega priznajo iniciativnost Glasbene Matice, k' '^nore take koncerte in jih dostojno iz-.Vede. Za simfonični koncert v petek 22. Wnuarja ic naštudiral dirigent M. Kozina ^niniiv in raznoter program, ki nas po-od Mozarta, ki je zastopan z vio-,lll$kim koncertom, preko Beethovna Uvertura Egmont) do velikega češkega ^"'ifoifika Dvoraka. Njegovo prekrasno |-etrto simfonijo, imenovano »londonsko«, °nio čuli prvič v Mariboru. Gotovo bo 'Kij ta veliki koncert, prvi v letošnji sejani, deležen tistega odziva naše publi-ki vedno visoko ceni in s številnim i^skom priznava kvaliteto glasbenih Prireditev naše Glasbene Matice. Vstop-!llce so v predprodaji v trgovinah Zlata /išnik, Slovenska ulica, in .los. Hofer,
Qo5
sposka ul. 46.
Odlični praški socialni reformator dr. P. Zenkel v Mariboru. Jutri, v sredo 20. t. m., prispe s popoldanskim ljubljanskim brzovlakom ob 15.52 v Maribor znameniti praški socialni reformator g. dr. Peter Zenkl, ki bo zvečer ob 20. v dvorani Ljudske univerze predaval o temi: »Praga, mati svojih občanov«. Na kolodvoru bodo odličnega gosta pozdravili predstavniki občine, člani Češkega kluba in Jugoslovensko-čehoslovaške lige, narodno občinstvo pa se bo prav gotovo polnoštevilno udeležilo sprejema odličnega in dragega gosta ter na ta način .manifestiralo za jugoslovensko čehoslova-ško vzajemnost. Dr. Zenkel odpotuje v Prago že v četrtek popoldne in odpade za četrtek dopoldne napovedana konferenca z zastopniki socialnih zavodov.
Prva velika predpustna veselica »Društva različnih čednosti« se je vršila pred mnogimi leti v Dolini šentflorjanski. Ko so vrli Sentflorjanci leto kasneje prirejali drugo tako veselico, so »dvignili« veliko reklamo za to svoje tradicionalno prireditev. Proti izrazu tradicionalno so se takrat uprli graditelji planinskega plesa v Mariboru, kajti pridevnik tradicionalno si sme v Mariboru lastiti samo planinski ples, ki bo tudi letos 1. februarja pri Unionu.
Počastitev spomina javnega delavca in voditelja tržaških in soriških Slovencev dr. Otokarja Rybara se bo vršila v četrtek 21. januarja ob 20. uri v Narodnem domu. Govoril bo g. R. Golouh. Primorski rojaki in rojaki severne meje vljudno vabljeni. Društvi »Jadran« in »Nanos«.
Kam...? 5. januarja t. 1. je.šel čevljarski pomočnik g. Ivan Svenšek iz Pobrežja, Aleksandrova cesta 16. nakupovat čevljarske potrebščine. Istega dne proti večeru so ga ljudje še videli v mestu. Odtlej pa se Svenšek ni več vrnil in manjka &51 njim vsaka sled. Kdor bi kaj o njem vedel, naj sporoči gospej Belec, Pobrežje, Aleksandrova c. 16, policiji ali žandarmeriji. Svenšek je bil male postave, grbast in oblečen v črno suknjo.
Dečja zadru#st* 3. deš. osn. šole ima med drugim 'tudi natnen podpirati siromašne učence, člane zadruge. Dognalo se je, da je vsaki tretji član potreben pomoči. Zato je zadruga, če je hotela letos za božičnico vsaj skromno obdariti tovariše, zaprositi pomoči pri tukajšnjih nabavljalnih in kreditnih zadrugah, tvrdkah in denarnih zavodih, ki se jim s tem toplo zahvaljuje. Tako so darovalci po-
•Vilada življenja krvave in padajo pod nožem
Zopet .ie padlo mlado življenje kot žr-ev noža. V Podgorcih v ormoškem sre-‘U so se zbrali ob veseli priliki fantje, ja Proslavijo god. Beseda je dala bese-°> vmes je zadonela vesela pesem, na-Vj .	. se ic veselje pretvorilo v jezo,
'zzva' PrtJP'r- Fantje so se spo-ijen m je sredi gneče obležal mrtev ves v krvi pos. sin Franc Sameršek,
katerega truplo so prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Lenartu, kjer bo danes izvršena obdukcija njegovega trupla. Orožniki so takoj pričeli s poizvedbami glede izsleditve krivca in so radi suma krivde zaprli posestniškega sina Franca Krajnca iz Lasigovcev. Uboj je zbudil med ljudmi veliko ogorčenje in razburjenje.
kazali razumevanje do siromašnih otrok, ki ne nosijo lastne krivde za težke socialne prilike, katere jim ovirajo duševni razmah in redko otroško veselje. Obdarjenih je bilo 38 članov v skupni vrednosti 1.200 Din, dočim se bo z nabrano gotovino Din 349.50 pomagalo učencem s šol. potrebščinami.
Ljudska univerza. Ponovno se opo zaria na filmsko predavanje, ki ga bo imel v sredo 20. t. m. ob 20. uri o ureditvi socialnega skrbstva mesla Prage g. proi. dr. Peter Zenkel, znameniti socialni reformator čehoslovaške republike. Njega kot predavatelja pač ni treba priporočati našemu občinstvu. Priporoča ga njegovo vzorno delo na socialnem polju, s katerim delom je upravičeno zaslovel po vsej Evropi. Nepozabni in veličastni spomenik si je postavil z Ma-sarykovimi domovi v Pragi in 'kronal je svojo globoko prijateljstvo do Jugoslavije z zgradbo Aleksandrovega dijaškega kolegija v Pragi! — Vstop k predavanju je prosi. — Gospod profesor predava v srbohrvaščini. — V petek, dne 22. t. m. profesor inž. Richtman iz Zagreba o Einsteinovi relativnostni teoriji.
Putnikovo vremensko poročilo z dne 19. t. 111. ob 7. uri zjutraj: Ruška koča: temperatura —S, 20 cm pršiča, sneži: Pesek:	—6, 20 cm pršiča na podlagi
40 cm, skakalnica uporabna; Senjorjev dom: —8, 20 cm pršiča na podlagi 40 cm; Rimski vrelec:	—8, 15 cm pršiča na
podlagi 18 cm.
Popisovanje leta 1919 roj. voj. obveznikov. Vsi v Mariboru stanujoči mladeniči. roj. 1. 1919 brez ozira na kraj njihovega domovinstva (pristojnosti) se morajo tekom tega meseca zaradi vpisa v seznam voj. obveznikov zglasiti v uradnem času v mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu št. 11 in prinesti s seboj krstni in domovinski list. One 1. 1919 rojene in v Maribor pristojne mladeniče, ki žive izven Maribora, so dolžni prijaviti za vpis v vojaško evidenco njihovi v Mariboru stanujoči starši ali sorodniki. Za neprijavljenje so omenjene osebe oziroma njihovi starši odgovorni po odredbah vojaškega kazenskega zakonika.
Kam? Delavec Jurij Kranjec, stanujoč na Koroški cesti 79, prijavil policiji, da je pred dnevi odšla od doma njegova 91etna hčerka Rozalija, ki se do danes še ni vrnila.
Radlska nesreča pred sodiščem. Danes je 'bil pred tukajšnjim sodiščem obsojen 31!etni šofer Ladislav Ruter iz Ma-renberga na mesec dni zapora, pogojno na 2 leti, radi znane avtomobilske nesreče na Radiu dne 5. maja 1935 ob priliki prevažanja volilcev, o kateri smo svojčas poročali in ob kateri priliki je bilo osem oseb poškodovanih.
Izgnani... Avstrijska oblastva so danes dopoldne zopet izgnala sedem naših državljanov, ki so dolgo vrsto let bili zaposleni v Avstriji. Nesrečneže so naša oblastva odpravila v njihove domovinske občine.
Vlomilci v mlinu. V mlin Ivana Klemenčiča pri Sv. Martinu na Dravskem polju so vdrli tatovi ter odnesli 16 m dolg gonilni jermen v vrednosti 1100 di-
ledfefg idefeume vesti
SKUPŠČINA SE SESTANE 26. T. M.
BEOGRAD, 19. januarja. Kakor poroča skupščinska predsedstvena pisarna, je plenum skupščine sklican za 26. januarja.
14)0 ŠOL »ADOLFA HITLERJA«.
BERLIN. 19. januarja. Državni kance-lar Hitler je podpisal dekret, s katerim se v Nemčiji osnuje 100 šol imenovanih po Adolfu Hitlerju. Te šole bodo služile vzgoji strankinih funkcionarjev in državnih uradnikov. Študijska doba bo trajala 6 let in bo študij brezplačen. Gojenci uživajo brezplačno stanovanje in hrano v internatih.
NOV INCIDENT V ŠPANSKIH VODAH.
PARIZ. 19. januarja. Včeraj popoldne se je pripetil v španskih vodah nov incident. Še neznano letalo je vrglo na francosko križarko »Maille Breze« pet bomb, ki so pa zgrešile svoj cilj. Pričakujejo energičnega protesta francoske vlade pri Francovi vladi.
KONCENTRACIJA VOJNIH SiL PRED MALAGO.
PARIZ. 19. januarja. General Franco osredotoča svoje vojne sile pri Malagi. V Valenciji bivajoči sovjetski poslanik Rosenberg je na konferenci z ruskimi častniki odredil obrambne ukrepe za Malago, kamor se bodo takoj poslale tri sovjetske podmornice. Razen tega bo na razpolago 14 letal in pet bataljonov mednarodne komunistične brigade. Tudi general Franco je pritegnil rezerve iz španskega Maroka. Francova križarka »Ca-narias« je bombardirala danes ponoči Barcelono, kamor je treščilo okoli 30 težkih granat. Pristaniške baterije so takoj stopile v akcijo.
narjev. V zvezi z omenjeno tatvino so orožniki aretirali štiri mladeniče, ki so po daljšem oklevanju tatvino priznali.
Nočno lekarniško službo imata ta teden Maverjeva lekarna v Gosposki ulici in Konigova lekarna na Aleksandrovi cesti.
Kakšno vreme se nam obeta. V smislu dunajske vremenske napovedi za danes bo večinoma oblačno, na zapadu in jugu pa bo morda snežilo.
Nezaželjen obisk je imela včeraj popoldne zasebnica Elizabeta Breznikova, stanujoča v Vrbanovi ulici 22. Neki nepridiprav se je s pomočjo vetriha vtihotapil v njeno stanovanje, kjer je prebrskal vse omare in odnesel 70 dinarjev gotovine, ki jih je našel pod nekim kipom. Zadeva je biia prijavljena policiji, ki sedaj poizveduje za drznim tatunom.
Čudna osveta. Kakor smo pred dnevi poročali, je neki lat odnesel Djordjeju Bhmienrcderjii iz stanovanja v Vetrinjski ulici 4. modele za izložbe v vrednosti 4000 dinarjev. Policiji se je sedaj posrečilo, da je tatu iztaknila. Je to neki 26let-ni Franc V., ki je bil svojčas pri Blunien-rederju zaposlen. Pri zaslišanju je V. dejal, da je modele ukradel zato, češ da mu je delodajalec premalo plačal...
Navihanec.
Gospod: »Tonček, pridi sem; tu imaš dinar, samo da ne poveš mami, da sem poljubil sestro!«	(
Tonček: »Sijajen gospod! Hvala lepa!« Gospod: »Zakaj pa sem ,sijajen’?« Tonček zaupljivo:	»Veste,	drugi	go-
spodje mi pri taki malenkosti daio klofuto, ne pa dinarja!«
Spomnit® se CTfEM
Četrt milijona potnikov preko severne meje
Pravkar so na komisarijatu mariborske obmejne policije sestavili statistiko o obmejnem prometu, ki izkazuje naslednje številke: leta 1936 je dopotovalo preko naše severne meje v našo državo 89.233 oseb, odpotovalo pa 100.971 oseb, in sicer je na progi Maribor—Rakek in obratno, Prevalje—Maribor in obratno ter Prevalje—Labud in obratno potovalo v preteklem letu 55.572 oseb. Največji promet je bil v mesecih junij, julij, avgust in september. Tako jc meseca junija dopotovalo v našo državo S.646
oseb, meseca julija 15.613, avgusta 16.175 in meseca septembra 9.525 oseb, odpotovalo pa je v mesecu juniju 9.515 oseb, juliju 14.850, avgustu 20.001 in septembru 15.929 potnikov. Najmanjši promet je bil v mesecu januarju, ko je v našo državo dopotovalo 3.471 oseb, odpotovalo pa 3.904 oseb. Celotni promet na severni meji je znašal v preteklem letu 215.776 oseb, ki so bodisi dopotovali ali odpotovali ali pa tranzitno potovali preko našega ozemlja.
Škm ju svet
: Hated, Iti Udu SweUt m sme mešat pcaototi
nejši način proslavi. Izvolil se je tudi odbor za gradnjo novega Gasilskega doma, kateri bi naj bil izročen namenu ob 50-letnici obstoja ruške gasilske čete.
METZ, 19. januarja. Šef francoskega generalnega Štaba Camelin je imel včeraj govor, v katerem je povdarjal, da ne smejo Francozi pozabiti onih motnili dni
pMtd 7000 kaoMutev
PARIZ, 19. januarja. Havas poroča iz Guelpha v Kanadi, pokrajina Ontario, da je v tamoštiji kaznilnici izbruhnil upor, pri katerem je sodelovalo 7000 kaznen-cev, ki so navalili s kamenjem na paznike in popolnoma razdejali ves inventar. Prodrl; so na dvorišče in hoteli s
leta 1870 in 1914, prav tako tudi ne težkih žrtev za časa obeh vojn. Dejal je, da narod, ki hoče živeti, ne sme ničesar pozabiti.
silo na prosto. Pazniškemu osobju je prihitela pa pomoč policija in gasilci ter se je 150 kaznencem posrečilo, da so pobegnili. Materialna škoda radi tega upora, ki so ga šele z brezobzirnim postopkom zadušili, znaša okoli 40.000 funtov S te rl in go v.
gr.-isr-jaavi ■ n avr- »ii——
Kolesarski savez kraljevine Jugoslavije poroča službeno, da bo 17. redna glavna skupščina dne 14. februarja t. 1. ob 8. uri v Zagrebu, in sicer v prostorih gostilne »Zvonimir«, Petrinjska ulica 2/1.
Letošnja balkaniada v Beogradu? Letošnja Vlil. balkaniada bi se morala po razporedu vršiti v Bukarešti, toda Romuni so igre odpovedali. Sedaj se JLAS poteguje za foalkaniado, ki bi se naj vršila meseca septembra v Beogradu, seveda pod pogojem, da bi dobil JLAS od države primemo podporo.
Kaj bo z mariborskim Okrožnim odborom LNP? Kakor smo poročali, je LNP celotnn mariborski Okrožni odbor LNP razreši! funkcij. Bliža se pomladanska sezona in zadeva še ni urejena. Mariborski športniki se vprašujejo, kaj je temu vzrok? Zadeva je pereča in zahteva nujno rešitev!
Bo — ne bo smučarsko tekmovanje za državno prvenstvo v klasični kombinaciji dne 23. in 24. t. m. v Mariboru? Tre-notne snežne razmere namreč za izvedbo tekmovanja niso dovelj ugodne. Če pa bo do petka zapadel novi snegec, potem se bo prireditev vršila, v nasprotnem slučaju pa bo preložena.
Dttluiiir.uo unuii£
Putnikova pavšalna potovanja na Jadran v letu 1937. V prizadevanju, da pov zdigne razvoj notranjega tujskega prometa iti v stremljenju, da nudi vsem slojem možnost za spoznavanje lepot naše domovine in predvsem našega edinstvenega Jadrana, in to pod najugodnejšimi pogoji, je Putnik v svoj letošnji delovni program uvrstil niz skupinskih pavšalnih potovanj z bivanji v najlepših krajih ob naši jadranski obali in na otočju. Program predvideva od marca do oktobra mesečno najmanj po dve potovanji s približno 14-dnevnim bivanjem v Crikveni-ci. Novem Vinodolu, na Rabu, v Krku. Aleksandrovem in Omišlju, na otoku Krku, v Podgori pri Makarski. v Kaštel Starem, na Korčuli, na Hvaru, v Herceg-novem itd. — Glavna prednost pavšalnih potovanj je pač v tem, da računa udeleženec s fiksnimi izdatki, da mu ni potrebno skrbeti za rezerviranje sob, za
plačevanje posameznih uslug in za iskanje najugodnejših prometnih zvez. da je obvarovan vseh presenečenj in sploh, da je rešen vseh onih velikih in majhnih skrbi, ki so vezane z vsakim individualnim potovanjem. V pavšalnih cenah za ta potovanja je vselej vračunano potovanje z železnico in parnikom, prenos prtljage, postrežba, polna oskrba za ves čas bivanja v dotičnem kraju, vse takse, pristojbine in napitnine. Udeleženec torej nima po plačilu pavšalne cene nika-kih izdatkov več za ves čas potovanja in bivanja. — Že za Veliko noč je razpisal Putnik dve pavšalni potovanji na Jadran, in sicer prvo potovanje s 14dnev-nim bivanjem v Kaštel Starem, drugo pa na Korčuli. Paušalna cena za prvo potovanje znaša Din 1.450.—, za drugo potovanje Din 1.660.—. Vse podrobnejše informacije daje in prijave sprejema Putnik v Mariboru, Aleksandrova 35, tel. 21-22, kakor tudi vse njegove podružnice in ekspoziture.
jluske navite
Ptujske Movite
Kino. V sredo 20. t. m. in v četrtek 21. t. m., obakrat ob 20. uri se predvaja film »Silva in nien šofer«. V soboto 23. in v nedeljo 24. t m. ob običajni uri pa je na vrsti film »Princeza Marjeta«.
Rojstni dan gasilskega pokrovitelja Nj Vis. kraljeviča Tomislava je proslavila gasilska četa na dostojen način dne 17 t. m. Ob 9. uri se je udeležila slavnostne; službe božje v farni cerkvi, kateri so prisostvovale tudi deputacije sosednjih gasilskih čet Ruše II. in Bistrica pri Rušah. Med mašo je svirala četna godba znano Haydnovo mašo. Po maši so v obč. pisarni prisegli zvestobo najvišj. pokrovitelju in gasilskemu praporu gasilci novinci, ki so prestali poskusno dobo. Nato se je vršil občni zbor čete, ki je potekel v znamenju sloge in bratstva. Tovarišu predsedniku Stani-ju so poklonili gasilci lično diplomo v znak zahvale za 40 letno delovanje v četi. Čestitkam tovariša Dolinška in počaščenju se je predsednik Stani ginjen zahvalil, saj v svoji skromnosti ta j takega ni pričakoval. Pri volitvah se je izvolil soglasno stari odbor s tov. Stanijem kot predsednikom. V odboru so: Dolinšek kot načelnik, Bigner kot načelnikov namestnik, Toplak kot tajnik, Kupčič kot blagajnik, Sket, Kac, Prosen jak, Repolusk, Hani člani uprave. Mnogo se je med drugim razpravljalo o proslavi 501ctnice četnega obstoja 1. 1940, ki se naj na iiaidostoj-
Divjaški nočni napad. V nedeljo 17. t. m. se je pripetil blizu Polenšaka žalosten dogodek, ki bo najbrž zahteval življenje mladega moškega. Pred nekaj dnevi je odslužil Anton Kranjc, 251etni sin posestnika v Polenšaku, svoj kadrski rok in se vrnil k svojim staršem. Svojo vrnitev je hotel proslaviti v bližnjem vinogradu svojih staršev. Pozval je nekaj svojih prijateljev in se podal z njimi v vinograd. Ko so se proti večeru vračali, so bili dobre volje in so prepevali. Na nekem ovinku pa se pojavijo naenkrat štirje moški, oboroženi z noži in koli, ki so koncentrično napadli družbo in jo začeli obdelovati. Nekateri so pravočasno zbežali, ostali pa so bili vsi več ali manj težko ranjeni. Najhujše poškodbe je za-dobil Anton Kranjc in sicer vbodljaje z nožem v hrbet ter s kolom po vsem telesu. Ima zlomljeno tudi levo roko. Smrtno nevarno ranjenega Kranjca so prepeljali v ptujsko bolnišnico, kjer se trudijo, da ga ohranijo pri življenju. Ostali ranjenci so ostali zaenkrat v domači oskrbi. Divjaški napad je povzročil veliko razburjenje.
Prevzem poslov priključenih delov okoliških občin. Mestno poglavarstvo v Ptuju je prevzelo z 18. januarjem 1937 tudi na ozemlju občine Grajena in Rogoznica, ki je bilo k mestu priključeno, vse posle v smislu zakona o mestnih občinah kakor tudi posle obče uprave od navedenih občin. Pri tej priliki opozarja mestno poglavarstvo prebivalstvo priključenega ozemlja, da se mora vsaka oseba, ki se na novo priseli ali pa izseli iz mestnega območja, takoj prijaviti pri policijskemu oddelku. Uradni razglasi se bodo objavljali im uradni deski mestne hiše, na Bregu in v kraju Brstie.
Sprememba posesti. Staroznano gostilno pri »Veselem kmetu« pod banovinskim gradom v Gornji Radgoni, katero je doslej vodila ga. Fišer Marija, sta vzela v najem gostilničarja gg. Avgust in Ema Berlan, poprej gostilničarja pri Ledenici.
Čestitka. K odlikovanju, katerega je prejel za svoje uspešno in marljivo udejstvovanje pri'strelski družini g. Slavko Reja, upravnik »Jutra« in »Večernika« v Mariboru, čestitajo gornjeradg. strelci!
V dimnik se Je skril. Ker se poziv n sreskega sodišča v Gornji Radgoni n? nastop enomesečne zaporne kazni Anton I. od Sv. Jurija ob Ščavnici z lepa ni odzval, so se na njegovem domu zglasili orožniki, da mu napovedo aretacijo. Strah orožnikov ga je pregnal v dimnik, kamor se je podal Anton, da se odtegne roki pravice. Toda strogo oko postave je plahega Antona izsledilo tudi v dimniku ter ga s sajami pomazanega odvedlo v zapore sreskega sodišča v Ljutomeru.
gšedaiim
MARIBORSKO GLEDALIŠČE: Torek, 19. januarja ob 20. uri »Visokost pleše«. Red A.
Sreda, 20. januarja: Zaprto.
Četrtek, 21. januarja ob 20. uri: »Kadar se utrga oblak«. Red B.
Pri nocojšnji predstavi operete »Visokost pleše« igra namesto Pavla Koviča, ki je moral radi smrti svojega očeta odpotovati, vlogo bibliotekarja Veselka Pavel Rasberger.
Premiera Nušieeve komedija »Dr« se je morala radi odsotnosti glavnega režiserja J. Koviča odgoditi na prihodnji teden.
Razno
Zgubil se je
PES BERNHARDINEC.
Kdor ga najde, naj ga odda proti nagradi pri Šerbccu, mesarju, Studenci, Kralja Petra essta 70.	-307
prinaša
in
pajčolan za neveste vence in šopke nogavice in rokavice spodnje perilo
prinaša v bogati izbiri
MARIBOR, GOSPOSKA 14
ZA SLABOTNO DECO
in bolnike samo Robausov zdravilni prepečenec. 184
Prodam
APNENI PRAH.
Tomaževo in fosfatno žlindro. nitrofoskal, kalijevo sol in vsa druga umetna gnojila oddaja Kmetijska družba, Maribor	219
Sobo odda
LEPA. OPREMLJENA SOBA
velika ali mala, solnena, z uporabo kopalnicc, etažna kurjava, se odda. StroBmajer-jsva ul. 28, II. nadslr., 9- vra-
ta.
Stanovanie
m
DVA GOSPODA
ali gospodični sprejmem na stanovanjc.	Frankopanova
ulica 41.	313
SOBO IM KUHINJO
oddam. Stritarjeva ul. 29, Gulda.	310
TOPLE
rokavice nogavice kratke nogavice gamaše spodnje perilo
nudi vedno poceni
C. BODEFELDT
Gosposka ulica 234
Kupujt« svoje po* trebitlne pri naših iitserentih I
»ON JUAN
11
Tu pa tam pač pokašlja v spanju« je pripomnil diplomat. »Toda poslušajte, drqgi grof Meričev: vaša misija v Petrograd je bila samo majhna šala. Za Vas imamo nekaj drugega zanimivejšega v vidiku.«
Nato je baron Nelidov potegnil nemalo presenečenega grofa Meričeva v kot ter mu je dal na hitro roko nekaj navodil glede pogajanj s turškim poveljnikom Sulejmanom pašo, nakar ga je opozoril, da se naj za naporno potovanje dobro pripravi in da dvigne v teku ene ure v pisarni svoje dokumente. Globoko sklonjen sc nemalo presenečeni grof Meričev odstrani i/. male sobe. Ni še dobro zaprl vrat, ko je zadonet kratko zategnjen, tih smeh od postelje sem, na kateri je ležal veliki knez Nikolaj, ki se je medtem Že oglasil s postelje in spregovoril Nelido-vit:
takšnega pasivnega Don Juana za-
res ne moremo rabiti pri pomembni misiji v Carigradu. Rad bi, da bi nam tudi Voroncov ne prezentiral takšnih sličnih teorij ter pasivnih donjuanskih gobezda-vosti.«
V	tem trenotku pa je že vstopil V sobo visoko raščen, krasen človek v gordijski uniformi. Moral je glavo nekoliko skloniti, da je lahko vstopil skozi nizka vrata. Temni lasje, polna brada so povzdigovali ter izrazito podčrtavali njegove markantne ter svojevrstno estetično oblikovane poteze. Pod močno raščenimi obrvmi je liki oglju žarelo dvoje ognjevitih sivočrnih oči. Celo je bilo visoko, usta majhna in bleda. Pri vsem pojavu se je lahko opazila neugnana želja po večni mladosti, ki se je odražala v vsakem, tudi najmanjšem elastičnosti polnem gibu krasnega telesa. Knez Voroncov, ki je pred nami, je kazal svojih 6 do 38 let. S poklonom glave je knez Voroncov
vzel na znanje povabilo barona Nelido-va, da se vsede. Svojo lepo, belo desnico je potegnil preko brade in nato vprašal, kakšna povelja ga čakajo. Pri tem je knez zrl na navidezno spečega velikega kneza Nikolaja v postelji. Pravi, pravcati don Juan.
»Njegova carska visokost« je pričel baron Nedilov z izredno vljudnostjo, »me je pooblastila, da vas pritegnem k neki zadevi, ki nas trenotno vse prav živahno zanima. Gotovo se zavedate, da mora diplomacija nemalokrat seči po svo jevrstnih čudnih sredstvih, da doseže svoje cilje. Niso vedno odkritosrčna, iskrena, možata dela ona, ki najsigurneje pospešujejo dalekosežne načrte. Morda bi zgodovina diplomacije mogla ravno nasprotno dokazati, da je mnogotere u-spelie na področju meddržavnih spletk izvršila ženska diplomacija, ki ni prejela za to nikakšne denarne nagrade, razen...«
»Nedvomno« je posegel v razgovor knez Voroncov, svest si svoje nadrejenosti.« Hočete, gospod baron, izraziti mi sel, da velja tudi pri diplomaciji, kakor
pri policiji, če pride kakšni pomembni stvari na sled, znano reklo: Cherchez la femme.« (Iščite žensko.)
»V gotovem oziru morda« je pripomnil baron Nelidov, ki mu ni bilo do tegaj da bi z Voroncovom filozofiral, marveč da bi v teku zabavnega razgovora lahko izluščil sposobnosti, v kolikor bi prišle v poštev za predstoječo misijo v Carigradu.« So pa tudi lahko slučaji, ko potrebuje drugo reklo, to je »Cherchez 1’ homme« še krepkejšega povdarka in v svojem resoru imam sedaj pereč takšen slučaj. Da preidemo torej, dragi gospod knez, k stvari, bi vas prosil za mnenje glede tega, kakšne vrste mož bi moral biti oni, ki bi bil določen za to, da ne o-svoji sovražnic svojega naroda samo za službo osebnih nagnenj, marveč da jih pretvori v udane, zveste zaveznice, ki so vedno pripravljene storiti yse, da mu pomagajo in da mu zajamčijo uspeh 'r visoki stvari, ki mu je bila poverjena.'
(Dalje sledi.)
Darujte za azilni sklad PTLj
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN, ^. inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tkka M^ibotska tiskarna (L d.,
predstavnik SIANKO DfcILLA, vsi v Mariboru.