12

l> ilbert - kinnesota

za deceibber 191)2 Leto II

Hev.. Mrko Godina

rozdravljena nebes r3 oepa.* pozdrav¬
ljena Sevica, Brezmadežna! Tako jo danes
pozdravlja in proslavlja nebo in zemllja.

Ba današnji dan se zbira katoliška
mladina in v slovesnih'sprevodih, pod
svojimi zastavami, koraka pred ari ji n
oltar, da svojo zvestobo oonovi, vs<. .
sebe Brezmadežni posveti in svoja nedol¬
žna srca k je j izroči.

Tudi slovenska mladina je nekoč v in
trumah prihajala pred karijino podobo,
da počasti »rszmadsžno Def ico in da ji
slovesno obljubi, da bo slovenski vladi,
rod ostal, zvest karijin otrok, ka ža¬
lost je danes naši 'lamini v domovini
prepovedano javno mani!.steranje lju¬
bezni do Brezmadežne, kaše organizacije:

- d  -

Marijine družbe. Slovenski fantje, Irosvetna drukbsa, '-'ari¬
ji ni vrtci itd., so vsled komunističnega nasilja prepovedane
in njihove zastave oskrunjene. Vencar pa zaupajmo, da med
našo mladino Še ni prenehala in usahnila tista otročka vdanost

in ljube, en do Brezmadežne-,

Toda mlanina, ki je morala bežati v tujino, se danes tem-*!
bolj oklfma svoje nebeške iaččitnice, rezmadežne Device in hoče
s svojo ljubeznijo in vdanostjo nadomestiti to, kar mladi roo v
domovini toliko pogreša. 6ato se bo bernska mladina, raztrese-*' n
na po celem svetu, še na poseben način letos Njej posvetila in
svoja mlada srna izročila.

d\j to je prev in nadvse potrebno, iladina je raztresena,
površno in lahkomiselne«? Vsaka stvar jo raztrese in note^ne nase.
Hitro pozabi na večnost, na x-o fc a, na čednost. 1  kolika navarnost
za nar.naravno življenje miičsti božje. 1  Hočasi začne pešati versko
življenje, mladina postaja vedno bolj posvetna. Iz um;- pušča
večnost in r&zue svoje dolžnosti, vsega se navsliča, a poču-
tnost in nagib k uživanju se vzbuja. Na potu je k smrti in moglo
bi se zgoditi, da pade in izgubi življenje milosti.

V mladem srcu se najbolj vzbujajo slaba nagnjenja, plamtijo
hude strasti, oaj sam čutiš, kako si nagnjen k slabemu, na jezo,
na sovražnost, na prevzetnost in ošabnost, na kreg in prepir,
na požrešnost in -oželjivost; kako olamti v tebi o^eljenje oči,
po^eljenje mesa in napuh -ivljenja. Koli o greši mladina zoner
Boga, zoper bližnjega, zoper starše in poglavarje, zoper samo
sebe, posebno zip^r svoje telo.’ ali naj mladina pogine v svojih
mehih? Kje naj bi dobila moč, da oi se jih iznebila, se jih
obvarovala, prej kakor da bo okusila njihovo bridkost? Kje dru¬
god, kakor pri brezmadežni devici, ki je »zor božjih otrok.

Nihče v svojih bojih ne potrebuje bolj tarijinega varstva
kot ravno mladina, r.i je namenjena storiti orvi korak v nev»rno*ui
sti colno, nepoznano življenje. Nevarnosti oretijo mladini neš-
tete:od znotraj lastna vzbujajoča se ooželjivest, od zunaj pa
vabilo sveta s tisočerimi sr-dstvi, da jo ujs-e v svoje mreže,
dato, če morda še nisi ciovolj i-erijin, postani čimprej. Kmalu
boš spoznal, da je bila najbolj srečna tista ura v tvojem živ*,.
ljenju, ko si se posvetil in izročil Dariji.

Danes r.a posebno molimo za našo mla-ino v -omovink. Lalo-
kdaj je bila vera v hujši nevarnosti - tuni malokdaj je bilo treba

- 3  -

toliko moiitve da se ohrani, vzdrži in ostane slovenska mladina »» mla¬
dina Brezmadežne.

4

/7



'}  / y  S r
U 4WV\JL


/

i~' r

'1  1  . j!  1

sl'UMa<<"h‘

c

xyixy fy<y jr\Krt' -ao

/ A'. • f/  °

kL.

( k,Jcr

Jj-

%

'ČOPU ‘'Ote ux>y 'YQIh/iii>

* . 7 . ‘ /  • ;/

/? 'jr^Jč/Jf flj sto > if i 1( Aty  v / // / 7, vi /<//>./

/ / / // / ž. n v  ; /7 ,

v  /)*£///, iV/G # 1  'j.cuv 'JnotLvv/h/

/ ;

% 7 •

vAi; c

, v 'V<# /
/>

/•

1 '

/• (.Vi. 7 L<>4/ J  /J

//'


C /n/, kjt^L'  •-' 7 *./ /

!  ' X

: 7 /-Č<V

/ / • • -

. ,7 o..., Un<-/.

/

iv

/■.14.

; rv

.4jkv#Xr' J<v
/ / 77

V'-

/

-••■v j  / oG / 'C

/



,</  / / ^ --/// 7 J w/  /' V/^ v  ../O X'

i i ^ ^ ./ ^'

v / -• :  *• X/  . / 'X '~“0 L i f  / '

sCjt s i i  / - / f /> t  v. 7  77 /

, V

&yzjcL^asv~

- 6  -

Franci Jiosem

D pol g t sp MM*p£-

Dragi sv. Miklavž.' Bliža se čas tvojega prihoda. Ves vesel
te pričakujem v upanju, da mi boš prinesel čevlje, copatke, kocke
karte in rištpngo. V šoli so mi rekli, da ne boš razumel te be¬
sede. Meni se pa zdi, da Ti že veš, kaj mislim. "Rištenga" -
to se vse take reči, ki jih rabijo mizarji* kladivo, klešče, iz¬
vijač, sveder, privijalo, žeblj.j. - Vse to bi rad imel, da bi lahko
sam kaj naredil doma.

Zdaj je pa še eritn, ki ne zna nič pisati, ime mu je Lado,
piše se pa'Meček. On bi rad imel obleko, čevlje, igrače, bon¬
bone .piškote, pištolo in kolo.

1  oj brat Marijan bi pa imel rad avtomobil. Ali sb ti zdi
čudno, kaj? Veš »daj im^kolo, pa pozimi, ko je visok sneg*
ga ne more rabiti. On r^naša časopi e , in če se ti ne zdi -
njegoval|el ja prevelika, te prosim, pripelji mu ga. Ne vem, za¬
kaj Ti sam ne piše o tem.-

Zdaj pa končam in te lepo pozdravljam.

Jože okorjanec

IBdi-td:' se  MJfeA

Bližajo se božični praeniki. Otroci se jih posebno vese¬
limo, ja$ zdaj že veliko bolj razumemm kako imenitni so ti prazni¬
ki. A -ta nam je obljubil, da mu bomo smeli pomagati delati
jaslice. Mamica je pa rekla, da bo kupila nov hlevček, lepe
nove kipce in sicer: Marijo, Jožefa, Jezuščka, pastirčke, ovce,
tri kralje. Nekaj starih ovčk in pastircev bomo tudi imeli.

Vsi se že veselimo, kako bomo pomagali atku, posebno pa bratec
Marijan in jaz. Navadno jih postavimh v kot pod božično
drevesce. Ata je obljubil, da bom šel z njim ponj, seveda, če
le ne bo hud mraz. Na sv, večer, ko bodo že pečene potice, ko
bo že vse dišalo po prazniku, bomo šli okoli oo sobah, kropili
in kanili In molili bomo, Potem bomo prišli k jaslicam in bo¬
mo molili vse tri rožne vence, Pri nas znamo že vsi trije trio—
liti, tudi Milica, ki še v vrtec ne hodi. n veste, kaj bo še?-
Na sv, večer ko nosil Jeeušček darila, jfed smrečico, pri jaslicah,

- 7  *

/

, c w i

jih pusti. Tu pa pravijo, da pride takrat M-klavž. Jaz pa vem, da nosi
sv, -iklavž na njegov god zjutraj dne 6. decembra. - Joj, koliko
veselja nas čaka.'

liro kedved

Prašiča smo zredili ■

Otroci smo bili zelo veseli, ko smo dobili spomladi mladega pra¬
šička. Z njim smo imeli veliko zabave, taka prijazen se nam je zdel.
Večkrat nam je ušel na vrt in nam poteptal sadike, ©težka smo 0 a spra¬
vili nazaj v hiev. Hitro je rasel in otroci se ni s o več brigali zanj,
le mama je skrbela, da bi bil čim bolj debel.

prišla je zima, veselili smo se kolin. Navsezgodaj so že čaiflli
sosedovi otroci, da bo prišel mesar in ga nam zakolje, saj bodo to prve
koline, odkar smo zapustili dom. &.esar je kar hitro opravil svojh de¬
lo in v nekaj urah šo že delali klobase, mesene in riževe, lieso so
razsekali na kose in ga posolili.

po  stari navadi smo otroci Znosili koline k sosedom. Za večerjo
pa sno že jedli domače pečene klobase.

Doma sem slišal, da je na kmetih tak dsaprdcb so klali prašiča,
domačt praznik in otroci so navadno ostali doma. Součenci so jih opra¬
vičili ob takih prilikah v šoli: 1 ' Ga ni, imajo prazniki 0

Franci A-ruls

Srno  bi Radi.

Jaz rad hodim k starim Amerikancem, zlasti) še zdaj, ko so hodili
na lov.

Srno so si nekje zaželeli in vsak dan sem šel gledat, če jo že
imajo. Še v šoli mi je prišlo na misel, kako jo bodo ubtli. Ko sem
prišel iz šole, še časa nisem imel, da bi šel domov, že s-potoraa sem
stopil z busa, da bi čim prej zvedel če jo že imajo.

Cva fanta, odrasla sta hodila na lov. Njihov očka 6e norčujejo
iz njih, da bi jo kar s kožo vred pojedli, če bi jo kateri izmed njih
ustrelil, so rekli.

Hitro je minil čas lova, nič ni bilo. Hvala Bogu, da sta prišla

lovca srečno domov in se jima ni pripetila nesreča. Cak ti
bosti morala drugega leta, če jima bo oriteVrla srna rred ruško.

iila Vidmar

loj dom je bil na -Aurori. To je mesto v Minnesoti. M
veliko, a železne rune je tam nič koliko,- Tu je precej katoli4-r
Čanov, ki imajo lepo cerkev, .osvečeno rožnovenski Materi božji.

hod cerkvijo je velik prostor. Tu je dvorana, rihaja-

jo j&.r:rčani ob raznih prilikah, časih igrajo "bingo".

Tudi letos je priredil 6 . ž. tak večeh in še purani so tvori¬
li lepe dobitke, aekaj tecn i  prej je prišel Fatfcer v dvorano,
kjer sem stanoval.

V kot sem 6e stiskal, v^s zaprašen sem bil, in kazal svoja
suha rebra, ki so bila že nekoliko o 0 lodana. Gosnod me je nekoli¬
ko otipal, pa sem takoj zastokali joj, kako me je zabolelo."'Ti
si pa ubožec, kdo te je tako zmaličil?* je rekel župnik. Takih
bolnikov pa res ne morem imeti tu, ko bodo vsi 'migi veseli in
dobre volje." spet je skušal ne -.oliko uravnati bolna rebra, na
sem še huje zastokal.

"Tu ne moreš biti, kvaril boš dobro voljo mojih župjanov.
lorda se najce usmiljena duša, ki te bo vzela k sebi, da vsaj
nekoliko ozdraviš."

Jrovabil je nekaj mož, da so me prav previdno dvignili in >
odnesli na tovorni avto. Večkrat sem spotoma močno stokal.

/ripeljali so rr.e na dom slovenske družine. Čez nekaj dni je
rpišel zdravnik in me vsega preiskal. "Močno je trpel v svoji
mladosti, bil je v precej čudni družbi, ;<i je popivala in se
norčevala iz njega. Treba bo temeljitega zdravljenja. lorda
se mi bo posrečilo, " tako je Ugibal zdravnik. In ker je snaga p6-
alaga zdravju, me je vsega dobro očedil, nato pa začel z urejeva¬
njem reber. Res še malo stokam, vendar ne več tako obupno kot sno-
Č e tka.

Vsa< dan vidim okoli sebe veselo otroško družbo in poč-si
se bom privadil novim razmeram.

- 9  -

France irelič

\\

EC

//

Skoro vsak otrok dobi od časa do časa Ir dar kak denar, časih sr:o re¬
kli" 60ld". iridni otroci snranijo denar v hranilnik, ki smo mu rekli tu¬
di "Šparovec", Ko se nabere precej denarja, pa kupijo zanj kaj mami in
očetu za god ali materinski dan.

Pa tudi sebi kupijo kaj pametnega po maminem ali očetovem nasvetu.
Zapravljivi ali potepuški otroci pa znosijo vsak drobiž takoj sprotii
za sladoled in bonbone.. Pozneje pa zavistjo gledajo druge, ki si kupi¬
jo koristne reči iz prihranjenega denarja.

Pred leti sem bil tudi jaz sinček-edinček - narejen ve 3  na potep
in nisem mogel trpeti denarja v žepu, zato sem ga Čimprej zapravil.

To pa moji mami ni bilo všeč in mi je zato kupila lep porcelanast "Špa¬
rovec". Ko je bilo že precej denarja v njem, sem že tako ravnal, da se
mi je hote ali nehote razbil, La ta način sem prišel do denatja. La¬
ma mi je kupila novega, jaz pa sem ga čez čas spet razbil. In tako je
šlo precej časa. iiazadnje se je na mami, ki me je pogruntala, kam pes
taco moli, zdelo Že preneumno in mi je prinesla jeklen Šparovec s klju¬
čavnico. Ključ je spravila mama. Tako nisem mogel več priti do denarja.
.Ampak zvita glavca - kmalu sem po^runtal, kako se denar dobi iz zakljene-
ga Šparovca, fa tega pa ne povem, da mi ne bo kdo očital, da vas učim
lumparij.

Kadar sem dobil kak denar v dar, sem 0 a z velikim govoričenjem vpri¬
čo mame spustil v hranilnik. Če sem pa kak dinarček čofnili iz njega,
sem bil pa lepo tiho. Ker pa moja mama ni spadala med one mamice, ki
svojim sinčkom vse dovolijo, naj je pošteno ali nepošteno, zato me je
tudi pri tem poslu - praznenje šparovca-hitro našla.

Ko sem nekega opoldne pribežijal k kosilu - veste, lepo sploh nisem
znal hoditi, ker se ni je zdelo za takega pobalina to moderno, se je
začel takle pogovor med nama. Začela ga je mama:

"Zakaj pa kradeš denar iz Šparovca?"

"Saj ga ne."

"Tiho bodi J Ko pravici povej, koli.co sl že znosil ven?"

"Jaz nisem nič vzel."

"Fantek, jih boš dobil. '.aje priznaj, arugače."

"Ka če pravim, da nisem nič vzel."

"KanalJaJ Ti bom hitro dokazala, ali si vz -1  ali neJ"

l ama je ocišla v kuhinjo po kuhinjsko tehtnico. To je taka tehtnica.

10  -

Ki ima uro in kazalec, na vrhu je ua ktožnik.

o je prišla rn-amn nazaj, je postavila pred me tehtnico.

Jaz sem jo gledal debelo, kaj naj to pomeni. Qna pa med terr.
vzame hranilnik in ga dene na tehtnico, totem oa reče:"Poglej,
koliko kažej To je danes. Tukaj-le v tej knjigi imam pa :apis-"-
no, kako težak je bil Šparovec pred l4 dnevi. Vsak teden ti & a
stehtam. In sedaj tal^o vidiš, da je danes za 1^ dk^ lažji,
kam si dal denar?*'

Greh je bil dokazan, dobro sera vedel, kakšno bo plačilo. Za¬
to sera ostal kar tiho, da ne tbi mame še oolj razdražil. Pa mama
niti ni či.kala mojega odgovora, temveč me je z e raolla in žičela
sva se anani rin 6 araja po sobi, vmes je pa pacalo po meni, da sam
nisem vedel kje me bolj boli. To je bil križ, da vselej, kadar
je začela mama tak ringaraja, ni znala neh:>ti. Za.  ta greh sera jih
dobil toliko, da sem dva dni olomnjen hodil okro 0  niše.

"To imaš pa za plačilo, ker di iz Šparovca kradel, zroven si
se ri pa v obraz lagal, da nisi kradel. Dva greha imaš na vesti:
kradeš in lažeš. 1  Pa jaz te bora obeh odvadila.' "

Svoji pokojni mami v čast pa moram povedati, da ji je to ->o?o Ir
noma uspelo. Danes se mi kot možu najbolj gnusita laž in tatvina.

Ivanka Krulc

Na Virginiji so predvajali film"Fatima." Naš ata je že kmalu
izvedel o njem in ko nara je povedal, smo vsi zakričali:" Jaz grem,
ato, jaz grem!" Pa je sam odločil, da gredo samo štirje iz naše
družine. Ostali so bili prav žalostni, a jih je potolažil, da ga
bodo šli glegat, ko bo predvajan na Zvelethu. Nekateri so bili kat
zadovoljni, dru„i pa so se držali kislo.

Zvečer smo nastrpno čakali in spraševali, kdaj bo ura šrst.
Nazadnje pa je le prišel čas, da smo se odpeljali. Ker je bilo de¬
ževno vremen je ata vozil bolj počasi, rrišli smo na Virginijo.

Tam smo morali iskati tisto veliko dvorano in k sreči smo jo kmalu
našli.

Takoj smo kupili vstopnice in dol^o smo č.kali na začetek.

Vsi nastrpni smo bili. anjši otroci so se pogovarjali, večji
pa kričali.

11

Sredi največjega vpitja se odpre oder in film se je začel premikati.
Vse je utihnilo. Krasen barvast film je bil. Trajal je približno tri
ure.

Videli smo, kako se je trem otrokom prvič ,rikazala »arija. loma
so pripovedovali, pa jim ni nihče verjel. Ti otroci so bili pastirčki:
dve deklici, Lucija in Jacinta ter mali Franček.

j ed najvtčje kaznjence so jih zaprli. Lden izmed njih je dobro po-
-znal te otroke in jih je imel rad. Jacinto je vprašal, zakaj joka,
in obljubil ji je, da ji bo izpolnil vsako željo; Najprej je rekla,
da hoče domov; te^a ji pa ni mogel izpolniti. Sada bi molila ro^ni
venec. Dala mu je lepo podobico, ki jo je obesil na steno; Vsi sc po¬
kleknili in začeli moliti* Tu razbojniki so vsi klečali in molili.

Še mnogo drugih lepih prizorov smo videli, nazadnje pa velik čudež,
ko se je sonce bližalo zemljin in spreminjalo v vse barve. Po tem ču¬
dežu je osdravel še hromi mladenič. V Batimi je karija. Je karija pri¬
poročala molitev rožnega venca. 2ekla je, da bo svet obvarovan hudih •
nesreč, če bo izpolnjeval njeno naročili.

Pri nas zelo radi molimo rožni venec;

Ana Vidmar

isa

debu

Nekoč so živeli trije mladi medvedje; Skrbni stari kosmatined
in stara sta jih varovala, da bi se jim ne pripetilo kaj hudega.’ Ve- ' x
dno sta iskala kraj, kjer bi imeli njuni mladiči varno zavetje.

Ko so Ž3 nekoliko odrasli,pravi mati: 11  Na drevesu v gozdu boste
našli hiioJ"

In so šli ter iskali. Zagledali so debelo drevo, sredi je bilo votlo. 1 ;
Vanj so se preselili in se stisnili drug k drugemu.

Nekega dne so prišli v gozd drvarji, da bi podirali drevje. ZagleA
dali so abebelo drevo in r'kli:"To bomo posekali." Začeli so z delom.

Slo je počasi. Nekaj časa so žagali podsekovali in naenkrat zagle¬
da eden izmed drvarjev mlade medvedke sredi debla.. Tako prijazno so
dvigali glavice in začudeno gledali može, ki niso bili nič dobre volje.

Drvarji so se začudili t4j hiši. at rejši izmed njih je imel v
roki puško in je ustrelil medvedje. Joj, kako milo so zastokali, da
jih je slišal stari medved, ki je medtem iskal hrane za mladiče. Ko
je ugledal drvarje, jo je ucvrl nazaj v gozd.

nekega dne pa so ga našli ob posekanem drevesu in ni se & a-
nil. Tako mu je bilo hudo za mladičk, da je od žalosti po¬
ginil.

—--~a postavljamo o oožiču jaslice.

Joji To je pripravljanja, vsakdo hoče imeti lepše, sse
tekmuje,

rrS nas dela ata jaslice vsak večer, pozno v noč. Ko
pride z dela, takoj povečerjamo in ata hiti v delavnico, poma¬
ga mu starejši brat.

Najprej so naredili lesen hlevček, izgleia kakor kamenje.
Nato je prišlo na vrsto mesto Betlehem. Vse je izrezano iz le¬
sa. V hišicah so napeljane lučke* ked hišami r r  sto -r alme. V
Betlehemu je kakih 16 hiš, 3  palače so in dva stolpca.

Hribi so narejeni iz platnenih krp. Ozadje pa je 'oslikano,
zvezda repatica se vidi in nekaj oblakov.

Tudi vodhjak e napravljen in most drži čez vodo. Hlevček
je prav lep, kar velik je. Vsak dan hodim gledat jaslice. Ko
bodo gotove, bo prišel še mah in jaslice bodp izgledale take,
kot so bile one, ki jih je postavil sv. Frančišek v gozdu.

Večkrat se spomnim na lepo pesem, ki smo jo peli še, ko smo
bili prav majhni:

Nada ked ved

0,jaslice ljube, kako ste lepei
pri vas tak* vese16 nam bije srce.

Jezus, 1-arija in Jožef so v hlevu
in tuni pastirji so tam že na delu.

- 13  -

Angeli se na nebu prikažejo
in boječe pastirje potolažijo:

"Ne bojte se, v Betlehem hitite,
ponižno tam Jezu.a molite!"

tatirci odšli so na to povelje
in spolnili prav hitro so angelov želje.

ivinka Krulc

Vsak je rinesel skromno darilo
v znak zahvale in v posvetilo.

Gotovo boste znajali z to lavo, ko boste zagledali ta naslov, ta
vam bom danes opisala ta "nič".

Ko pridemo ob sobotah v slovensko šolo, nas včasih učiteljica
vpraša, kaj bomo naoisali za minnesotski Zvon.

Prva, ki §o pogleda, odgovori:" Oh, nič, saj nič ne vem." Ko se
pa malo pomen/njemo, pa že kaj najdemo in prva že ima naslov, ki ga
kar raca sprejme.

Druga je na vrsti:"Kaj pa ti misliš, da bi napisala?" "Oh, nič,
saj ne znam nič sestavljat. In kmalu najdemo kaj za drugo. Pa še
sama se spomni, ko pa je zdaj čas okoli božiča in kar dovolj snovi
za spis.

Tretja je na vrsti."Ti pa včasih dobro sestaviš, kaj boš napisa¬
la.""Oh nič, ne znam nič. Nekaj vem, aa ne oom i ovedala, ker bom mo¬
tala potem napidati. Tako"lepo" se upira druga za drugo, pa tretja
ne more zamolčati, kaj je videla in tako ima tudi ona svoj n.slov.

Nazadnje sem rišla na vrsto sama."Jaz pa aares nič ne vem, ni¬
sem nič takega doživela. So mi že druge prevzele, ka^ bi lahko napi¬
sala. Nič, prav nič ne vem." "No pa nič, bo pa tvoj naslov"nič“ ■*
in boš o tem kaj papisala, Bidite, tako je nastal moj spis.

- 14 -

Danes vam moram sporočiti, da je poslal prav prijazno pismo
misijonar, gospod Stanko Poderžaj. Takole pravi: Vašemu go¬

ratemu milijonskemu krožku, posebno pa še gantoma od gare albinu
in karijanu-za misijonsko prireditev in za njene sadove sem iz
dna srca hvaležep. :  i ld d ar a je tako prav prišel. Vem, da
vsak cent pri mladini odtehta en dolar pri onraslih, zato sem
tem bolj prijetno iznenaden in hvaležen.

Vse najooljše za prav vesele in svete božične praznike in
karmoč srečno iiovo leto Vam, Vašim dobrim tantora in dekletom in
vsej slivenski šoli.

Kaj ne, lepo pismo. Upam, da se boste še kaj spomnili na¬
ših dobrih slovenskih misijonarjev, zlasti zdaj o praznikih.

Vsak dar, znamke, razglednice - vse bo prišlo fcrav. Pošljite
ali sami na naslov:

Sev. S. Poderžaj o.J. CatLolic Church - Khari
P.O. nhari Kkarapara
Via f. - tnarapar
24 pargabas, Bengalia, India

ali pa na naslov: slov. šola na Uilbertu, Box 113 - •• innesota.

h°OL KDCe i_QKSL IK .

je bil rojen 1. I 83 I v Retjah pri Velikih Laščah na Lolenjeskem.
Obiskoval je gimnazijo v Ljubljani, a ni delal mature, rostal
je domači učitelj.

Že v dijaških letin je kazal veliko veselje in razumevanje
za jezike. Bil je uradnik v licejski knjižnici v Ljubljani.

Imrl je v Ljubljani 1. Ib87.

To je prav kratek življenjepid velikega moža, ki je bil
vodilna osebnost v slovenskijknjiževnosti. Hetje, njegov rojstni
kraj- leži nekoliko od Lašč oddaljen. Tu je prebiL Levstim mno-
gp ur med očanci tar poslušal njihove zgodbe, roslušal je lepo¬
to slovenskega jezika. Pisal je pesmi, drame, povesti in razpra¬
ve. V "iiap. kah slovenskega pisanja" je poudaiil, kako se mora
pisati lepa in pravilna slovenščina.

Ko je bil uradnik v licejski knjižnici, kjdr so si tudi di¬
jaki lahko izposčjali knjige, je posebno pazil nr. to, če so drjaki

knjigo, ki so si jo izoosodili. Večkrat je vprašal koga izrned njih
po vsebini knjige im gorje, če je dotičnik ni znal povedati. Takoj
ga je odslovil', ko mu je povedal nekaj prav gorkih in to v precej
dolgi pridigi.

Levstik je pisal povesti*

Povest pripoveduje vrsto dogodkov, v katerih nastopa več oseb,
a pisatelja zenimnja posebej le ena ali dve. Pripovedovanje je
lahko, jasno in se navadno srečno konča za glavnega junaka. Pisatelja
zanima bolj zunanje življenje ljudi,

Posebna vrsta povesti je ljudska povest. Ta vzgaja in kratko¬
časi btalca.

Vzorna Levstikova povest je"i..artin Krpan," to je druga slovenska
povest. Z  njo je pokazal, kako je pisati povest v pravem in rodnem
jeziku. V njej je mojstrko zadeto občutje preprostega človeka, po¬
sebno je lep ježih.

kartina krpana ra'o  bere vse od kraja, vsem je vedno zanimiv.
Levstik je spisal "Potovanje iz Litije do Čateža." Tu je opisanih
toliko zanimivosti, da se mladi pisatelji lahko uče, kako je treba
iskati zaninisih snovi med narodom.

Tudi v pesnih prinaša France Levstik mnogo naukov, kakor v pesmi
"Vrnitev pomladi", kjer uči mladino, naj sfe trudi zgodaj v mladosti,
da bodo nauki, ki si jih je cepila v dušo :  obrodili na jesen živilje-
nja - obilen .ad.- Marsikdo se spominja lepe pesmi B Ubežni Kvalj".

Tako živo opisuje kraljev?, sanje, ko se vreča na dvor in njegovo smrt.

Danes prinaša teirmesotsid. Lvon lepo Levstikovo pesem:

(j mi lev pomladi

Spet se je blaga vrnila r»omlad,
me^la zbežala in skopnel je sneg;
kmetič.pripravija se iti orat;
kos nam priletel prepevat je v breg.

Diha vijola, narenja se brst,
leska odcvita, a dren rameni,
jagelce zlate rodila je prst;
vrbova piščal že spet se oglasi.

- Ib -

Lestev Je k deblu prislonil vrtnar,
sejloe reže in-trebi in žge; -
snaži drevesa, odvrača jim kvar;
cepi divjake, zagaja rečke.

Trudi se zgodaj, o tete 1judo J
Jablane sadi in druge čepe,
da raz^oste se v košato drevo,
tebi na starost ovočja dade.

Vidič li zgodaj ured sabo r>olja?
Žita vsejali na to smo ravan,

; pa nd pbtlAirddb jelenega
< bila'v>-dObroto in-,.toplo je bran.

tzeleaeva aauJfeogaj llr^a,
sonce mu greje p-rresca in kal;
zlata pženica obeta se nam,
ječmen veselo poganja od tal.

Tjakaj ozri se na vrsto holmov/
Jagod rlečih poda ti jih vrt;
a na podJcrilju se vinsnih go.dov
polno ooesi jeseni od trt.

Zabiti boga ne smeš/

Klanjaj se zjutraj, zvečer se lepo/
breča te fiska v molitvi - saj vešj
sam ti ronuja presveto nebo.