gpr . w^ww - ■ t Ediii slovenski dnevnik t Zjedinjeuih | T^ ^^/Tl "■ > M jŠ % M ilk | n»e only Slovenian daily te M* | I Velja za vse leto - - $3.00 j vT lili friJ JL^I * ^ Mmi\M 3 l^j | Issued eveiy ^except Siintoy, | Ima nad 7000 naročnikov. | | and Holidays. * L __________________________J List slovenskih delavcev v Ameriki, $ J YXLXPOa nuin: tm OOKTLAJIDT. litmd a« ■•b—<-01— MiM«, September 11. IMS. si lk« Pn* OCtee U K«v Ink, M. T., mmUt tka Ast ef Congress ef Marsk S, 1S71L CTLKTOH riUBXl: US? OOKTLAMM ' ■ NO. 163. — STEV. 163. NEW YORK, FRIDAY, JULY 14, 1911. — PETEK, 14. MAL. SRPANA, 1911. YOLUKX HX. — L*T*IK 233L ..... • i Slovenske vesti. Zborovanje družtva "Orel". Družtvo "Orel" v Now Yorku, priredi v soboto dne 15. t. in. v' dru/.tveni dvorani na St. Mark's Pla«M> ali osmi resti zborovanje, na katerem se bo poročalo o polletnem dmžtveneni delovanju in se razpravljalo o prireditvi piknika, ki bo v nedeljo dne 25. julija v parku hotela "Zuin finie-nen Wald" v Maspetbu, L. I. — Družtvo s»- udeleži dne 16. t. 111. korporativno slavnosti desetletnice družtva sv. Jožefa v Brooklv-nu. V to »vrbo se zbirajo člani v ne7 K. S. K. J. dewtletni«*o svojega« obstanka. Ob tej priliki priredi veliko slavnost. spojeno s piknikom. Družtvo sv. Jožefa, ki je po številu najmočnejše slovensko družtvo v (ireater New Yorku. lahko s ponosom na svojo preteklost in z zaupanjem v pri-hodnjost. Iz malega početka seje razvilo in vz rasti o do krasne organizacije, ki j«* človekoljubno1 delovala za svoje člane, pa tudi vzbujala in vzdrževala med njimi narodno zavest. Desetletje dru-žtvenega življenja ni sicer veliko, ali vendar se v t«'in času lahko zadostno dokaže moč in delavnost, družtva. Družtvo sv. Jožefa jt to dokazalo, kar so lahko eitatelji! našega lista razvideli iz poročila o društvenem delovanju, ki smo pa priobčili pred dnevi. Med dru-žt\ i v New Yorku se snuje zdaj spravna akcija in nadejati se je, da bodo dotieiia prizadevanja | imela uspeha. Družtvo sv. Jožefa j je ravno v sled svoje moči pekli-i rano iprati pri tej spravni akciji I važno ulogo. Brezdvomno bodo tudi vsa druga družtva podpirala medsebojno zvezo in dokazala, da i jim je na srcu napredek sloven-: ske naselbine v Greater New Yor- j ku. Zunanji dokaz složnosti bode. J a ko bodemo videli na slavnosti • družtva sv. Jožefa zastopana vsa slovenska družtva iz Greater New I Yorka. Slavnost bo slovenska in j dolžnost vsakega zavednega Slo-j venca je, se udeleževati sloven- . skill slavnosti, naj jih potem že 1 priredi to ali ono družtvo. Konvencija K. S. K. Jednote. Kakor je razvidno iz "Ameri-1 kanskega Slovenca" štev. 31 dne1 7. julija t. 1., bode konvencija 14. ; avgusta t. 1. Družtva in člani so opozorjeni na točko štev. 7 stran 53. Vsak delegat, kateri hoče zastopati družtvo pri glavnem zborovanju K. S. K. J., mora biti a-merikanski državljan, tako stoji zapisano v pravilih K. S. K. J. in tako so menda sklenili tudi dele-g; ti desete konvencije K. S. K. J. v Pittsburgh Pa., leta 1908. Bilo bi koristno za Jednoto, da bi vsako družtvo poslalo polno število delegatov. Toliko nam piše v nestrankarsko pojasnilo član K. S. K. J. k -o- ROJAK}. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NA.K'KNRJftv DNEVXTg* Amerikanske socialne | in politične zadeve.' o V zveznem senatu je bila odklo-j njena Baileyeva Farmers Free! List Bill. -—Or— VARSTVO V TOVARNAH. Guverner Dix je priporočal legis-laturi vpeljavo davka na delniške glavniee. -o- Washington. 12. julija. Po se-demurni debati je bila v zveznem senatu odklonjena Farmers Free List Bill, ki je bila neki dodatek k reciprotitni pogodbi. Enaka u-soda čaka Bili o reviziji tarifa na volnene izdelke. Tudi nasprotniki vzajemne trgovinske pogodbe j s Canado so zdaj prepričani, daj se bo glasovanje o reciprocitetni ; predlogi kmalu vršilo in da bode1 pogodba sprejeta. Zakon o varstvu proti požaru v tovarnah. Albany, N. V.. 12. jul. Državni senat .i«' brez vsake opozicije sprejel zakonski načrt, ki določa strožje predpise za varstvo proti požaru v tovarnah. Požarni komisar. je po novem zakonu pooblaščen. ( da sme zapreti tovarne, v katerih j ni zadostno poskrbljeno za varstvo delavcev. Davek na delniške glavnice. V posebni spomenici je guverner l)ix priporočal newyorski za- 1 konodaji. da vpelje triodstotni ( davek na delniške glavnice, da se ' pokrije državni deficit, ki bo zna- j šal letos nad en milijon dolarjev. I -o- Eksplozija v Chicagi. Delavci na sumu.1 —o — V novi stavbi na vogalu Eliiruing-dale Road in North Pauline St. I je bila v rovu za dvigalo dina-mitna eksplozija. PANIKA MED PREBIVALCI. j Eksplozija je provzročila na stavbi in na sosednih hišah nad 50 1 tisoč dolarjev škode. Chicago, 111.. 13. julija. V novi i stavbi na vogalu Blumingdale ; Road in North Paulina St. se je včeraj zjutraj pripetila eksplozija. ki so jo slišali in čutili več milj naokrog. Eksplozija je bila v rovu za dvigalo. Prebivalstvo je bilo , I močno razburjeno, ker je mislilo, () tisoč dolarjev. Policija trdi. da so dinamitno eksplozijo provzroČili i delavci, ki so med seboj v prepiru zaradi področja posameznih or-; ganizaeij. -o- Vrl češki narodnjak. S Te' dni je umrl v Plznu cesarski svetnik Adolf Eisner ter za-I pustil 400,(K>0 kron v češke na-i rodne in dobrodelne svrhe. ■ * * • ■ * • BOY'SCOTTTS OF AMERICA. / 'M? I Photos by American Press Association. Slika nam kaže "Boy Scouts" v taboru pri Otsego Lake blizo Cooperstown, N. Y. Boy Scouts 1 so neka posebnost Amerike in Anglije. Organizirani so na vojaški podlagi. Za časa vojne imajo nalogo špionirati na sovražnikom. Organizacija ima v Ameriki 150.000 članov in nad 350,000 mladeni-čev se vježba, da postanejo člani organizacije. 1 Delavci zahtevajo počitnice. Pekovski delavci v New Yorku i in v okolici so sklicali konvencijo, da zasnujejo bojni načrt proti pekarskemu trustu. —o— KOLONIJA ZA POSTOPAČE. __Q__ , | Delavci v newyorških slaščičarnah se pripravljajo na štrajk. -o- Osrednji odboj- organizacij stavbinskih delavcev v Brooklynu se je obrnil do župana Gay- i norja, da dovoli vsem rokodelcem, ki so v mestni službi, počit- : nice. Župan še ni dal odgovora i na prošnjo, pričakuje pa se, daN bo prošnji ugodil. : [: Proti pekarskemu trustu. Organizacije pekovskih delav-l cev v Greater New Yorku in okolici priredijo 15. julija v Gross-j weiler's Halle štev. 24!» iztočna! 80. cesta konvencijo. Glavni namen konvencije je, zasnovati boj-1 ni načrt proti pekarskemu trn-j stu. ki noče pripoznati unij in ho-i če v svojih velikih pekarijah nastaviti same neunijske delavce, i ženske in otroke, in raztegniti! svoje delovanje tudi na mesta v bližini New Yorka. Državna farma za postopače. V newyorekein senatu je bila sprejeta Bili državnega poslanca Chanlerja, ki pooblastuje držav- ' ne vladne oblasti ustanoviti državno farmo z;t postopače. Organizirano delavstvo je protestiralo proti tfj zakonski predlogi. Obsojeni postopači bodo morali iti na farmo delat in vodstvo farme bo določilo, kako dolgo"bodo ob-i sojencLmorali delati na*farmi. | V L* v slaščičarnah. ' V New Yorku zna nastopiti po-I manjkanje Ice Creama, ako bodo I delavci v slaščičarnah vresničili » svojo grožnjo, da pojdejo na ištrajkr-ako jim delodajalci ne bodo zvišali plač. Dozdaj so dobivali delavci po $7 do $12 na teden. Poleg zvišanja plače zahtevajo Tajnosten napad na mlado dekle, j I —o- Robec, s katerim je imelo dekle ! zamašena usta, je bil napojen z neko kislino. —o- O NAPADALCU NI SLEDU. -o- Oblasti so prepričane, da je bilo izvršeno zločinstvo in da dekle ' se ni poskusilo samo sebe i usmrtiti. -o Pittsburg. Pa., 12. julija. Danes zjutraj so našli v nekem hotelu v Monongahela City 20 let staro Miss Ano Trinker v smrtno- i .nevarnem položaju v eni hotelski ti sobi. V listah je imela možki ro- t bec, ki je bil prepojen z neko ki~|i slino. Deklica je bila po obrazu in po ustali vsa opečena, i Slučaj je velika zagonetka za 1 policijo. Miss Ana Trinker je bila1* ,v hotelu uposlena in m imela no-ij jbenega znanja z možkirui. Bila je 3 j izredno lepa. Občevala je samo z j J dvema prijateljicama. Oblasti so ( prepričane, da mlada dama ni iz- ; j vršila poskušenega samomora, jnego da je bila napadena in po-I sil jena. -o- l Streli v tovarni. V Arelierjevi tovarni za glaso-virje na 511 E. 72. cesti, je bil vče- i ra.i nastal prepir med delavcema I John Benachom in Josephom Po-spisrHom. Slednji je oddal dva strela na svojega tovariša, na kar je šel iz tovarne in se je pred stanovanjem svoje matere usmrtil. Znižana vožnja na omnibusih. j Senator Stilhvell je predlagal v senatu Bili, ki določa, da se zniža voznina na omnibusih na peti aveniji v New Yorku na 5 centov. | Zdaj velja vožnja z omnibusoni| 10 centov. > delavci tudi skrajšanje delavnega i i Časa. Delavske organizacije so i obljubile, da bodo podpirale de- - lavce. ako bodo proglasili žtrajk. - Dozdaj štrajkajo samo delavci v • slaščičarnah na vzhodni strani 3 mesta New Yorka. Maroško vprašanje i se je poostrilo.1 I —o-- Pogajanja med francoskim poslanikom v Berolinu in nemškim zunanjim tajnikom počasi napredujejo. — o— < TAJNOSTEN OBISK. ' -o- v Španija trdi, da hoče Francija iz- , zvati konflikt. Govorice o nem- ' ških vojnih ladjah v maroškem * vodovju. t -o- Berolin, 13. jul. Pogajanja med francoskim poslanikom Catnbo- s nom in nemškim zunanjim tajni- * ikom.pl. Kinderlen-Waechterjem x zelo počasi napredujejo in bodo fnajbrže trajala več tednov. c s Tajinstven obisk. Paris. 12. jul. Amerikanski poslanik Bacon je obiskal zunanje-'ga ministra* de Selves. Obisk je zelo tajinstven. Sodi se. da je ob- t isk v zvzi s poročilom lista Echo i de Paris o protestu Združenih dr- t žav proti postopanju Nemčije v i Maroku. | y Provokacije. t i Paris. 13. jul. Francoska vlada }je po svojem poslaniku v Madri-'j idu zahtevala pojasnila zaradi su- I rovega postopanja španskih voja- i 'kov v Alcazarju nasproti dvema 1 (francoskima trgovcem^. Franco- . za sta bila aretovana, ker sta no- ] sila revolverja. Francosko časopisje pravi, da Franeija ne bode več prenašala provokacije Spa- : cije. „ : Madrid, 13. jul. Španska poro-ičila iz Alcazarja pravijo, da Fran-I cozi pretiravajo dogodek in da hoče Francija na vsak način iz-i zvati konflikt s Španijo. List Im-parcial trdi, da francoski agenti jlv Alczaarju hujskajo prebival-jstvo proti Španiji. i Nemške vojne ladje v maroškem ;) | vodovju. -; Cadiz, 13. jul. Tukaj so razšir-:. jene govorice, da kroži 8 nemških vojnih ladij blizo maroškega o-i brežj^. Vesti niso potrjene, in so najbrže izmišljene. ^ Iz Avslro-Ogrske. | Gautsch in Poljaki. —o— Ogrska vlada ni dovolila, da bi grof Apponyi prevzel profesuro v Genovi. PARLAMENTARNI KLUBI. Nemški konservativci in krščan - ski socialci so si segli v lase. -o--- Dunaj, 13. julija. -— Ministrski predsednik baron Gautsch se je popolnoma sporazumel s Poljaki in jim obljubil, da bo v kratkem! predložil parlamentu vodocestne 1 zakone za Galicijo. Nepotrjeno, imenovanje. I1 Budimpešta. 12. jul. Grof Albert Apponyi je bil poklican za [profesorja državnega prava na vseučilišče v Genovi v Švici. Ogrska vlada ni hotela potrditi imenovanja. Klubi v državnem zboru. Dunaj, 13. julija. — Doslej sol se se konstituirali "Enotni češki klub", "Krščansko-socialna zveza", nemški "Nationalverband" in "Poljski klub". Ministrski | predsednik baron Gautsch se je pogajal z voditelji zaradi ustvaritve vladne večine. Kdo je kriv? Konservativni nemški krogi sol si segli v lase s krščanskimi so -cialei. Konservativec baron Di Pauli dolži krščansko socialno stranko, da ni imela nikdar trdnih značajev v svoji sredi ter da je ravno to polovičarstvo krivo velikanskega poraza. -o—s- i KRVAVI BOJI V MEHIKI. —o— Pet Maderistov ubitih. Mexico Citv, 13. jul. Med Ma-deristi in vladnimi vojaki v Pue-bla je prišlo do spopada. Pet Ma-deristov je bilo ustreljenih in deset ranjenih. Boj je nastal, ker je nekdo, ki je šel mimo barak Ma-deristov oddal strel na barake. — Maderisti so mislili, da so streljali vojaki iz vojašnice, ki leži nasproti barakam, in so pričeli streljati na vojake. Boji so bili tudi v Tiaxcala, kjer so Maderisti hoteli umoriti Felipe Chaomna, bivšega vstaškega voditelja, ki pa ga je ščitila posadka. Vsled dogodkov v Puebli iz -ostane nameravani slavnostni sprejem FVaneesco Madera. -o- Nevarne najdbe. Devetletni deček Frank Gin -eher je našel včeraj popoldne na nekem stavbišču v Harlemu majhen revolver. Vzel ga je seboj domov in ga doma pregledoval. Pri pregledovanji se je revolver sprožil in kroglja mu je odtrgala prst ( na desni roki. Policijski seržant Michael Lane je na 22. cesti in Bath Ave. v Bath Beach pri ponočnem patruliranju našel ležati na hodniku neko stvar ki je bila podobna žogi. Brcnil jo je z nogo. Bila je bomba, ki je eks-I plodirala in vrgla seržanta na tla. Detonacija je privabila druge policiste na mesto, ki so pogasili ser-žantovo gorečo obleko. Na nogi je zadobil hude opekline. Medved na pikniku. Monticello, N. Y., 12. julija. — Velik črn medved je posetil družbo,. ki je bila priredila piknik v gozdu. Izletniki so bežali, medved pa se je spravil na lunch. Nekateri korajžni moški so šli prav blizu medveda in raztrosili poper, kar 1 je medveda tako razjezilo, da jo je popihal v gozd. Med tem je bila • vest o medvedu došla v mesto in t lovci so se napravili na pot in ga • zasledovali. L. H. Schumanover iz > Kenosha Lake ga je ustrelil. Medved je tehtal 392 funtov. 'Razne novosti iz inozemstva. —o- Nemški cesar je povabil štiri višje amerikanske častnike na * nemške manevre. —o— „ I PROTI ANGLIJI. —o— V Antwerpnu so pričeli štrajkati pomorski delavci parobrodne družbe Red Star Line. -o- Berolin. 13. jul. Na povabilo i nemškega cesarja Viljema bodo 'general \Y. \V. Wotherspoon, ge-; neralinspektor Ernest A. Garling-iton, kapitan Hanua in major Las-[sjtei* prisostvovali nemškim cesarskim manevrom, ki s«- vrše dne 11., 12., 13. in 14. septembra. Utrdba otoka Helgoland. Berolin. 13. julija. Nemška vlada je sklenila, da utrdi otok Heligoland. ki ga je pred 20 leti kupila od Anglije. Štrajk pri Red Star Line.. Antwerp, 13. jul. Pomorski in pristaniški delavci, uposleni pri J parobrodni družbi Red Star Line, so pričeli Štrajkati. Vsi linije parobrodne družbe so prizadete. Nadškof pri papežu. Rim, 13. julija. Papež Pij X. je | sprejel v privatni avdijenci nadškofa Pavla Brucliesija iz Mont-reala, (Quebec, Canada. Papež se je dolgo časa pogovarjal z nadškofom o razmerah v Canadi. -o- KRI JE TEKLA V SARAGOSSI. —o— Kroglje za štrajkarje. —o— Saragossa. Španija, 13. julija. Položaj v mestu je vsled generalnega štrajka delavcev zelo resen in kritičen. Vojaki so streljali na množico in ustrelil pet oseb. Mnogo oseb je bilo ranjenih. Nad 12 tisoč delavcev je na štrajku. -o-- Kolera v Franciji. Pariz. 13. julija. Italijanske oblasti za plen ju jejo poročila o kole-? i v Italiji, iz zasebnih pisem se je izvedelo, da kolera v Napulju in v Palermu rapidno napreduje. Potniki so zanesli kolero že v Marzelj in v Toulon. Vlada je odredila, da se vsi parni ki. ki prihajajo iz Italije, strogo nadzorujejo. Vsi potniki se morajo podvreči zdravstveni preiskavi. Španija in Združene države. Madrid, 13. julija. V Španiji se je prič°lo gibanje za tarifni modus vivendi s Cubo in za vpeljavo enotne poštarine z Združenimi državami. Meseea avgusta bode več shodov, na katerih bodo razpravljali ta vprašanja. Deset trgovskih zbornic, podpira gibanje za boljše pAjjatf- jske zveze z Združeni m i drza vami. Denarje v staro domovino Fotlljaa*: | 10.35 ............ 50 kron, 20.50 ............ 100 kron, za 41.00 ............ 200 kron, 1 j za 102.50 ............ 500 kron, ' za 204.50 ............ 1000 kron, za 1020.00 ............ 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh svot&b. - Doma se nakazane svote popolnoma . izplačajo brez vinarja odbitka. Kaše denarne pošiljat ve izplačaj« l c. kr. poštni hranilni urad t 11. do . 12 dneh. l Denarje nam poslati je najpriliS-r noje do $50.00 v gotovini v priporo-j čenem ali registriranem pismu, večje j zneske po Domestic Postal Money 1 Order ali Pa New York Bank Draft. i FRANK SAKSER CO., z 82 Cortlandt St., New York, N. Y. 6104 St. Glair Ave., N. CWaad, j | Krasni novi in brz! parnik MARTHA WASHINGTON (Avstro-American proge) odpluje v soboto dne 29. julija vožnja do Trsta samo/H dni. do Trsta aH Reke - - $38.00 Cena voenih listkov: do Ljubljane - - - $38.60 do Zagreba . - - - $39.20 Za posebne kabine (odd koplovoin, ; • V Cape May, N. J., je bila včeraj pri avtomobilni nezgodi usmr-tena Mrs. Morgan J. Goldsmith iz Bronxa. Policija v New Yorkn je včeraj aretovala v Harlemu dva nevarna tatova, črnca, ki sta se imenovala 1 Henry Holliway in William Ful -, ler. V njunem stanovanju, 455, Lenox Ave., so našli vse polno ukradenega blaga in 100 zastavnih listkov. Na parniku "Rhein", ki je včeraj priplul v New York, sta dmrla dva potnika in bila spuščena v morje. » Državni zavarovalni komisar v Philadelphiji je uvedel kazen -sko preiskavo proti 34 zavarovalnicam proti požaru. Trije uradniki so bili aretovani. Družbe so ob-dolžene raznih sleparij. Blizo AshviJleA N.'G., se jc včeraj pripetila avtomobilna nesreča, pri kateri sta bila usmrtena Miss ' Lena Bowman in Robert Bettis iz Sunder, C., ki bi se bila morala te dni poročiti. Frank P. Jordan in Miss Edith Johnstone sta bila včeraj blizo Fort Washingtona, Ti. I., usmrtena, ko je kara zadela v avtomobil in ga prekucnila. Druge tri dame so bile težko telesno poškodovane. • V Chicagi je obtoženih 24 kor-poracij in posameznikov, ki so za več sto tisoč dolarjev ogoljufali vlado z izdelovanjem in prodajo ponarejenega surovega njasla. • Senor Gilbert o Crespo v Martinez. novi mehikanski poslanik v Wasliingtogu je včeraj prevzel poslaniške posle v zveznem glav -nem mestu. Avstrijski državni zbor in Slovani. Novi avstrijski ministrski predsednik baron Gautseh si zdaj prizadeva, da bi si ustvaril vladno večino, v kateri hoče imeti tudi Cehe. Baron Gautseh,_ki je po baronu Bienerthu prevzel krmilo vlade, ni "bomo novus", kar se tiče pogajanja s Cehi. Taktika Cehov je njemu dobro znana. Pred petimi leti je Gautseh bil ravno isto poskusil, kar poskuša danes. Zadovoljiti hoče Čehe. Vprašanje je le, ako hoče to zadovoljenje Cehov doseči brez če-ško-nemške sprave. Dvomimo, da bo Gautseh, ki se je že enkrat o-. pekel pri poskusu napraviti mir med narodnostima na Češkem, ta poskus še ponovil. Verojptneje je, da bo dal Čehom koncesije, da jih pridobi za vladno veČino. To bi pomenilo, da hoče. novi ministrski predsednik vladati brez zastopnikov nemško-narodne zveze in da se hoče približati Slovanom. Dne 17. julija se snide državni zbor in tega dne bo vlada morala pokazati barvo. V političnih krogih se sodi, da se bo vlada opirala na Slovane in na klerikalce. Tudi krščanski socialisti bodo tvorili vladno vecino. Ti so sicer izjavili, da si hočejo varovati pro: ste roke, ali merodajni faktorji jih bodo prav lahko pregovorili, da vstopijo v vladno večino, so-sebno, ker dozdaj niso bili vajeni jesti kruha opozicije. Parlamentarne razmere avstrijskega državnega zbora so zagonetne in nihče danes ne more reči, kakor se bodo razvile. Nemci se že boje, da bo vladna večina., slovanska in se pripravljajo na ljut boj. Toliko je gotovo, da je pričakovati Gautschovega ministrstva večji pravičnosti nasproti Slovanom, kakor jo je od Bienerthovega. Politični črnogledi prorokujejo, da se Gautschovo ministrstvo ne bo dolgo držalo na, krmilu vlade in da bo kmalu na-jdomesčeno 8 Thunovim, ki je poklicano rešiti češko-nemško spravo.— Dopisi. • Ely, Minn. Cenjeno uredništvo:— Prosim, priobčite sledeče vrstice v priljubljenem nam listu Glas Naroda, ker me veže dolžnost, da se zahvalim vsem onim, ki so me podpirali v nesreči. Dne 30. aprila mi je namreč pogorela hiša in še nekaj drugih poslopij; ker nisem bil nič zavarovan, sem seveda trpel občutno škodo. V tej sili pa so mi priskočili na pomoč dobrosrčni rojaki, ki so mi z milo-dari vsaj nekoliko omilili nesrečo. Prisrčna hvala bodi izrečena na tem mestu darovalcem. Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam, Glasu Naroda pa želim obilo naročnikov. Alojzij Perušek. Sentinel Butte, N. Dak. Cenjeno uredništvo:— Prosim, odmerite mi nekoliko prostora, da nekoliko pojasnim rojakom tukajšnje razmere. Ko bi se Slovenci v Ameriki kaj več pečali s kmetijstvom in živinorejo, bi marsikatera naselbina naraščala in se lepo razvijala. Jn mnogo lepše življenje bi imeli Slovenci na kmetiji. Kdo je tega kriv, da se Slovenec ne naseli? Vzrok je ta: Sladkobesed-ni agenti, najsi bodo slovenski ali drugi, so zapeljali obilo ljudi, da so sedaj še drugi postali ne-zaupni. Imam veliko izkušenj in tudi od rojakov sem dobil več pisem, v kojih mi pišejo, da so se zmotili. Obilo takšnih pisem imam na razpolago. Bral sem razne dopise, ki hvalijo, da so zdrave dežele Florida, Missouri, Arkansas, Kansas in druge. Toda jaz sem ravno nasprotnega mnenja, ker so to nezdrave dežele; komarjev je obilo, vročinska bolezen na dnevnem redu in ne-1 zdravo podnebje. Vrh tega pa še poleti neznosna vročina. To torej ne morejo biti zdrave dežele. Tu v naši lepi ravni Dakoti in sosednji Montani je še veliko homesteadov. Zemlja je pripravna za poljedelstvo. Svet je poraščen s travo. Kamenja ni, drevja ni za sekati. Tu v North Dakoti imamo lepe valovite ravnine, ki jih dobite zastonj. Dežja je skoro z mirom zadosti. Letina bo letos srednje dobra, a vendar se je pričakuje obilo. Dosti je zemlje, ki čaka pridnih rok. Ali Slovenci se malo zanimajo za to, da bi se odpovedali težkemu delu po jamah in tovarnah. Vrzite proč pike in lopate, zapustite smrdljive tovarne, ki so za Slovence pogub-Ijive! Ne mine dneva, da bi ne bral o nesreči v tovarni in prenio-gokopu. Veliko slovenskih mater in otročičev žaluje za svojci, ki so ponesrečili pri nevarnem delu. Kdo je tega kriv? Izkoriščevalci j v tovarnah in jamah. Torej ven i iz mest, na deželo! Ven iz kamp! Dakota je največja država, ki prideluje največ žita. Beach je največje mesto za žitno trgovino. Pred šestimi leti je bila samo postaja, a danes šteje par tisoč prebivalcev. Slovenci smo skoro vsi kmečki sinovi; zakaj bi se ne o-prijeli kmetijstva? Zemlje si more pridobiti tukaj vsak možki, ki je 21 let star in ima prvo državljansko listino. Kakor hitro si svet ogleda, gre potem na Land Office, kjer mora plačati 20 dolarjev pristojbine, nakar ima največ 6 mesecev časa za naselitev. Zemlja je, kakor sem že omenil, prerija, namreč kakor velikanski travniki, črna in rodovitna. Raste vse: oves, pšenica, koruza, krompir ter vsa druga prstnina in zelenjava. Zlasti se izplača rediti živino. V tem leži denar. — Kdor si hoče homestead poiskati, naj pride sem. Ako želi farmo kupiti, se- zve tudi tu pri nas. Minuli teden so zborovali far-merji okolice Beacha; bilo jih je približno 700 po številu in so si omislili skupno žitno shranjeval-nico ali elevator, skupno trgovino, skupno zavarovalno družbo; vse bodo imeli sami in se odpovedali kapitalistom. To je slož-nost in vztrajnost. Tukajšnji rojaki Slovenci so tudi pristopili. Tukaj se obratuje vse s stroji; žanje stroj, seje, or je, vlači in mlati. Potrebuje se čisto malo konjev. t Na noge torej, dokler je čas! Vročina je zmerna, hladni dnevi. Torej vsi oni, ki resno želite postati amerikanski farmerji, sedaj imate čas. Zeljno pričakujemo videti več Slovencev v naši okolici. Koncem dopisa prosim slovenske farmerje, da bi se kaj večkrat oglašali in pozdravljam vse rojake iik rojakinje sirom Združenih držav in Canade, Tebi Gifts Naroda pa obilo uspeluvr, f Andrei, duster. i Kleopatra. — Zgodovinska slika. — (Nadaljevanje.) Oktavijanu augustu je šinila v glavo nova misel. Njegove poteze in brazgotine so razodevale na lieu, da je nova misel rodila drugo jasnejšo in tretja popolnoma jasno, lepo rožnato misel, ki jo je kraljica razlagala v svojo korist. " Umiri se, kraljica!7' je rekel augustus in pristopil bližje, jej ponudi sedež, k^kor tudi njeni spremljevalki. V nji je spoznal j sinočnjo Patho, poosebljeno egipčansko prošlost in njeno slavo. Tudi sam se je sklonil na blazino. Imperator je dober, zelo dober", je potrdila Kleopatra svoji spremljevalki, ki jej pa ni bila všeč ta pohvala. Norec, kdor ni dober samemu sebi?!" je dejala Patha in zapre-tila kraljici s prstom. "Regina, očarala si me s svojim pohodom! Ne čudim se več, da si doslej prižela na-se vse, ki so se ti približali. Tudi jaz, tvoj služabnik —" "Lažeš!" mu je segla v besedo Patha. Imperator je segel mirno in molče po bodalce in sunil z njim starko v ledja. Ta se mu je pa spretno umaknila in izginila iz šotora med vojake. To ni ni malo motilo pogovora v šotoru. Oktavijan je poslušal z veliko slastjo in zanimanjem modrost in prekanjenost svoje dosedanje nasprotnice. Dovolil jej je celo z nerodnim nasmehom, da se ga je dotaknila z rožnatima rokama. Zato bi bil moral on se skloniti in poljubiti — konce nje sandal, toda ponosni imperator ni hotel poznati egipčanskih navad. Tega mu kraljica tudi ni zamerila ter je zapisala vse na rovaš njegove nerodnosti. Konec tega čudnega ljubezenskega sestanka je bil, da je imperator augustus obljubil za drugi dan zopet svoj poset nji — Kleopatri VI. Ptoloinejki in poslednji kraljici egipčanski. Ona je vedela, da„ zmaguje, kakor je še vselej, pa ga je povabila s takimi, vse sladkosti in slasti obetajočimi pogl&di in s tako ljubeznivostjo, da je imperator sam smatral to za vabilo na pravi Iju-bavni sestanek, ki njo popolnoma spoji z njim in jo pripravi kakor vjetnico za njegov slavnosten voz, ko se vrne zmagovalec v večno mesto. "Zdravstvu j, auguste!" mu je zamahnila v slovo, ko je sedala v nosilnico, ki ji jo je ponudil galantni Oktavijan, sicer ledeni, mrzli rimski imperator. V njegovem šotoru je pustila umazane ciganske cape in kakor kraljica se je vračala v svoj — grob. Ob vhodu v mavzolej so morali obstati nosilci, spremljajoča straža je odstopila. Rimski vojaki so se vrnili in kraljica se je mirno še-tala po skoro zaraslem parku o-kolu svojega nagrobnega spomenika in prašujoče sfinge so jo gledale nepremično, dokler ni izginila skozi skrivna vratca v podzemske prostore. Že pred njo je bila tam Patha. Začela jo je ostro svariti zastran navidezne neprijaznosti Oktavi-janove. "Prašala sem nocoj zvezde", je pripovedovala, "in te hočejo propast Ptolomejcev." "Seveda. A ti se motiš, Patha. Jaz sem ^srečna, zelo srečna!" Starka se je jezila na glas, da jej veČ ne veruje, da zameča njeno umetnost, njeno astronomijo in astrologijo. Imperator je pa rekel, ko se je za njo zagrnila zavesa po odhodu iz šotora:' "Skoda bi te bilo. hinavska< inačica! Moj slovesni vhod v Rim zadobi šele s teboj pravi ukras, Nečem te žaliti, da se ne umoriš zaradi gotove sramote. Cezap te je sprejel drugače, nego te vsprejrae sedaj Oktavijan.^ Tvoja cena^ bo tedaj prav majhna, a moja slava velika." '' Na svidenje jutri zveeejf go-lobida, poslednji večer kraljiea, ho, Mo!"_ ; t " Oktavijan je sklenil roke na hrbtu, poklical črnca in šel sam zmerjat stražo, ki je pustila k njemu v šotor ciganki. To je zahtevala rimska vojašk? disciplina, naj si j« tudi sam prej, nego sta ciganki vstopili v šotor, izvedel od bližnjega vojaka, ki mu je tajnost pošepnila Patha, kdo da prihaja. Imperatorjevo popraše-vanje je bilo tudi zaman. Nezvesti stražniki so se zbali in zapustili aleksandrijsko posadko: preoblečeni so obiskovali igralnice in pivhfce 'v "notranjem mestu ob kanobijski cesti. Zlati dež jih* ije osrečil. Slovensko katoliško podp. društvo sveteBarbare w==!==L=J Za Zjedinjene države Severne Amerike, v Sedež: Forest City. Pa, ^ (nkorforirano dne 31. januarja 1902 v državi Pennsylvania. ODBORNIKI: 3 \ Predsednik: KARTI N GERCMAN, Box 6S3. Forest City, Pa. Podpredsednik: JOSEF PETERXEL, Box 35 Wlllock, Pa. It 3j_ I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. T. II. tajnik: STEFAN ZABRIC, Box 60S, Conemaugh, Pa. ~<_ Wk Blagajnik: MARTIN MUH1C, Box 537, Forest City, Pa. ^ \ NADZORNIKI: H Predsednik nadzornega odbora: ICAROL ZALAR, Box 547, Forest City, Pa. I. nadzornik: IGNAC PODVASN1K, 4734 Hatfield Sf., Pittsburg, Pall. nadzornik: FRANK ŠUNK, 50 Mill St., Luzerne, Pa. III. nadzornik: ALOJZ TAVČAR, 299 Cor. N. -- 3rd St., Rock spring«, Wyo POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: Fredsednlk porot, odbora: PAUL OBREGAR, R. R. No. 1., Weir City I. porotnik: MARTIN OBERŽAN, Box 51. Mineral, Kans. II. porotnik: ANDREJ SLAK,, 7713 Isaler St., Cleveland, Ohio. VRHOVNI ZDRAVNIK: * 'V? «5 Dr. J. M- SELISKAR, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Dopisi naj se poSiljaJo I. tajniku IVAN TELBAN, P. O- Box T07 v FnP«# City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". je čakala v obleki rimskih gospa in sprejela z vso možno pazljivostjo. Imperator kakor da ne vidi te premembe. Obraz se mu ni prenieiiil niti za trenutek. Vsaka poteza, vsaka brazgotina je ostala kakor iz usnja. Oko mu je zrlo nepremično v kraljico. '"Zvijača za zvijačo!" si je mislil in v mislih stokrat blagroval včerajšnji trenutek v šotoru, ki je bil toli srečen, da mu je sprožil zlato misel, iz misli pa načrt, ki ga je imel jasno zasnovanega pred seboj. Zato se ni bal, da ga zmore ona. Najraje bi bil celo čestital svoji nasprotnici: "Igraš pa dobro, ti mrzla kača! Ko bi mi le ne tekla po žilah kri zrelega moža. pa bi pozabil na svojo starost in menil, da imam pred seboj devojko negodnih let, ki jo je premotil trenutek strasti, da je pozabila vse ozire, vso sedanjost in se brez volje vrgla meni v naročje. Zmaga za zmago!'' Kraljica je bila nad vse dra-žestna v rimljanski noši. Halja iz najfinejše tkanine se je spuščala v bogatih ohlapnih gubah od zlatega pasu navzdol in se vila v slikovitih nijansali navzgor, izdajajoča krasne oblike orijentalske lepote. J_Zdrava, kraljica!" "Salve, auguste! Sirena, presrečna, da te gledajo moje oči!" (Dalje prihodnjič.) Žrtev dela. Pri gradnji AVoodvvorth poslopja na Park Place in Broadway v New Vorku je včeraj dopoldne padla s kraniha Caisson cev na 45 let starega delavca Patricka Kcl-lya in ga zmečkala. Prvotno so mislili, da je več delavcev ponesrečilo in so poklicali ambulanco in "gasilce. Delovodja Henry L. Snyder je bil aretovan pod tehnično obtožbo kriminalne malomarnosti. Mestno kopališče na Coney Islandu. Določeno je bilo, da bo mestno kopališče na Coney Islandu otvor-jeno jutri. Mestne oblasti so zdaj otvoritev preložile na 1. prvega avgusta, ker žele, da bo kopališče ob otvoritvi popolnoma urejeno. Avstrijec — zarotnik proti vladi v Dutch Guiana. Dirk Fock, bivši guverner v Su-rinamu, Dutch Guiana, je dospel na potu v Evropo v New York. — Časnikarjem, ki so ga pred odhodom na parnik obkolili je pripovedoval, da je bila v Dutch Guiana odkrita zarota proti sedanii vladi. Zaroto jc zasnoval bivši avstrijski častnik Franc Ki 11 in -ger, ki je bil nekaj časa načelnik policije v Surinamu. Bil je obsojen v petletno ječo. fctesfcre^! »ga? acir Al - MARA. vina. Jg g KALIFORNIJSKA VINA Z jI NA PRODAJ. fl AT D«bn Črno vin* po 50 do 60 et. %Ia galon b posodo vred. h Jfjf Dobe« fceto rleo od GO do 70 ct. Jy| galon a posodo vred. * « W Uvrstil« tnoavlca od $2.60 do #8 %t rj galon a posodo vred. * Jy Kanj nego 10 galon naj A Jj olhfie ne naroča, ker man je ko- ™ 1U ličine ne morem razpošiljati, bt Zaledno % naročilom naj gg. na- '(SI mi Toeaiki dopašHejo denar, oabro- Kf fft ma Money Order; y| * Spoštovanjem — v Nik. R&dovich, ft J^ IN Veraant 34., Saa Fraaclaco, Cal jjg POZDRAV. Preden se poslovim od obljubljene dežele Amerike, pozdravim še enkrat svojega brata Franka Marinčiča in njegovo družino, potom brata Jožeta, bivajočega nekje v Coloradi, nadalje pozdravim moja dva svaka Ignaca Kaz-nika in Franka Škulca ter njihove žene, nadalje pozdravim vse prijatelje in znance širom Amerike. posebno vse one, živeče v Cle-velandu in Newburghu, O., srčni pozdrav vsem onim, kateri so nas obiskali pred našim odhodom, najiskrenejši pozdrav pa vsem o-nim, ki so nas spremili na kolodvor. Ne smem pa pozabiti, se zahvaliti vsem rojakom, posebno o-nim, živečim v Newburgliu, O., ki so nas podpirali v našej obrti skozi .H let in nam omogočili potovanje v nam milo staro domovino. Vsem skupaj želimo ljubega zdravja in obilo sreče! New York, 13. julija, 1911. Anton Marinčie z družino. Pred odhodom v staro domovino še enkrat pozdravljam vse prijatelje in znance, posebno pa svojega moža v Chicagu, 111. Na srečno svidenje! New York. Vi. julija, 1911. Vinceneija Jurman. Pri odhodu v staro domovino pozdravljam vse znance in prijatelje širom Amerike, posebno pa Josipa Mavro v Newburghu, O., ter njegovo družino in vse fante. Na svidenje! New York, 13. julija, 1011. Frank Kisnar. Išče se SLOVENSKE DRUŽINE z odraslimi, nad 16 let starini i o-troci. kateri dobe delo v naši tovarni svile. Delo za fante, dekleta in očeti? skozi celo leto. Pišite, če mogoče, v angleščini in ako ne, pa v slovenščini, ter naznanite število odraslih v družini, kateri želijo dobiti delo in dobili bodete vsa pojasnila glede dela in plače. Champlain Silk Mills, (14-15—7) Whitehall, N. Y. t NAZNANILO. ^ Dne 1. julija je šel naš rojak Frank Sustarich, 50 let star, vesel na delo v Peare rudnik, Chis-holm., Minn., kjer se je ponesrečil. Nameščen je bil še z nekim drugim pri vspenjači. Po opoldanskem odmoru pričel je snažiti pod vspenjačo, nakar je nekdo zazvonil iz druge jame. Njegov sodelavec je pa spustil vspenjačo, ne meneč se za nesrečo, katera je padla ravno na rojaka, pod katero so ga potem našli mrtvega. Bil je ves sključen, kakor preje pri delu pripognjen. Časniki so poročali, da je prišel pod karo. Tu na Chisholmu je bival ranjki čez leto dni in prišel je sem iz Calumet, Mich. Tukaj zapušča vdovo in 4 otroke, dva sina in dve hčeri, kateri so pa že omoženi oz. oženje-ni. Vsi so naseljeni v tej deželi. Ostali žalujoči so: Ana Sustarich, soproga; Joe in Frank Sustarich, sinova; Marija omožena Jnnko in Ana omožena Versehaj, hčeri; Math. Jnnko in Anton Vprschaj. zeta. Bodi mu lahka tuja žemljica I Chisholm, Minn. Math. Junko. "GLAS NARODA"! (Siovwtle Dally.; i nOhrnad and pabi iphed by tke r4k»v«nIo Pufcllahing Co. (a corporation.) 0KAHK SAKS EH, President TANKO PL KRKO, Secretary. " LOUIS BENED1K, Tntsonr iPWce of BomnasB of lite corporation and jidrowM of above officers : 82 CortlaDdt Btraet, Borough of Manhattan, New York Oty M Y. %oelo leto velja list aa Ameriko in . Can ado.......I . $3.00 pol leta.........1.50 iw lato sa mesto Nvw York . . « «.00 ~ pol leta xa mrnto New York „ . 2.00 j*1 Evropo za vtrn leto . . . . 4.60 t r " ■« pol leta.....2.50 ** oetrt leta .... 1.76 Ttrnrnmrnmrnm—mmmmmmmmmimmmmmmmm "89LAS NARODA" iaihaja vsak dan iz-\ viemai nedelj is praznikov.' XJLAS NARODA" 4"Voice of the People") WMC. every day, except Snndeya and Holidays. Subscription yearly $3.00. i^fw tlMiimrta oo agi fiiwili • Dopisi brez podpisa in oeobnosti sa M natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Older. t*ri spremembi kraje naročnikov »volimo, da ss nam todi prejšnje Mvalli6e nameni, da hitreje najdete naslovnika. ".I HI II— ■ Ihofaeom in pošiljatm; —CkLA8 NARODA" JMfertlandt St. New York City. Telefon 4687 Cortland t. -imm—ii i 11 : Najnovejše vesti. Kossiithovci in Justliovci ob - Ktruirajo v odrski jioslanski zbor- tiifi proti obrambnim jjredlogam. 1 a Nemška vlada je zanikala vest, i da misli uvesti niouojiol za jjetro-h'5. V Berolinu je pričel proces proti grofu tiisbert Wolf-Metterni-elm, ki je bil na prošnjo nemških oblasti na Dnnaju aretiran. Ob- dolžen je raznih sleparij. e Pri gozdnih požarih v canadski provinci Ontario je izgubilo najmanj UMI ljudi življenje. Najhujše je divjal požar v krajih South Porcupina, West Dome, Vottsvil-le in Golden City. V obeh zbornicah newvorSke legislature je bil predložen zakonski nat-rt, ki določa nov mestni statut za New York. Razprava o novem statutu bo šele v jesen -skrm zasedanju. * Kvanprhsko-lutherski ministerij je vložil na predsednika Tafta in na kongres jirotest j>roti postopanju z izseljenci na naselniškem otoku. e Pre umrlo v New Yorku vsled vročine oseb in 100 jih je obolelo. - * V Brooklvnu so včeraj otvorili novo otroško bolnišnico. » Pa rob rodne družbe so podal j -sale sedanji dogovor glede prevažanja izseljencev do 31. oktobra t. 1. . V Alcazar ju je bil aretiran slu-*?a francoskega konzula, kar je še I>oostrilo napetost med Španijo in ■ Francijo v Maroku. * j Senator La Fdllette je v svojem ! včerajšnjem govoru o reciprocite- ' t ni jjogodbi ostro napadal Taftovo administracijo. Dejal je, da je 2 predsednik Taft teptal principe 1 Rooseveltove politike in principe, I ki so izraženi v programu republi- ' kanske stranke. • . 1 Mesto New York more po seda- » njem finančnem stanju najeti še * $159,300,1)68. * ( Predsednik Taft je odobril od- f jJUst poročnika James P. Waylau- j da iz amerikanske armade, ker je bil obsojen zaradi nerednega po- s slovanja z denarjem. i • t Wjlliam Stilling«, ki je bil leta s 1802 do 189D demokratski vodi - « tel j v newyorškem 23. Assemblv 1 distriktu, se je včeraj popoldne I ustrelil v svojem stanovanju 611 r St. Nicholas Ave. e * 1 Nemčija je poslala topničarko « "Eber" v'Agadir, kjer se že na - " Laja križarka "Berlin". k Guverner Wilson v New Jersey j k je imenoval Calvin M. Kendalls, iz - v FeelingWEvery Day ^ N d" " fl - k ^^^ sija ali bolečin v žlezah HHB vsled velikega f^M 155! dela izginejo; č^ ^LjffjP^M EXPELLERJQ I ga bodete rabili ^^ S po predpisih. 25c. in 50c. stekle-I nice v lekarnali. Čuvajte se V ponaredb. /Jr^F.M. meHTER & CO.. 215 Pearl S!.. Me>York. ».I I 1>r" Rlehterjove Congo Pilule oUiJšaJ-. ali 50c.) 4. Palme šepetajo... Tojila, jasna noč meseca avgusta. Celi oblaki zvezdnih utrinkov se krečejo nad Egiptom, kakor da žele oživiti vsaj še za trenutek nekdanjo slavo starega Kema. Mirno plava mesec po azuru, ne meneč se za dogodke, ki se pravkar doigravajo v Aleksandriji in njeni okolici. Ob nekrojiolskih mestnih vratih šumi vojaško taborišče, vrše se šumne veselice, sijajne razsvetljave, a zvezda poslednje 30. dinastije egipčanske, dinastije Ptolomejcev, se niža nocoj v zaton, naglo se niža. Trije nočni obiskovalci se bližajo kakor sinoči mavzoleju kraljice Kleopatre. Črnca ni z njimi, toda ne daleč od njih se pomika močna vojaška straža. Ta bi bila na ljubavnem sestanku Oktavija-na augusta s kraljico Kleopatro popolnoma odveč. Kaj namerava z njo oholi imperator? Mavzolej je itak zastražen in Kleopatra kakor ptica a* kletki. Ali se boji nje pristašev iz gorenjega in srednjega Egipta 1 Morda. Mrk mu je pogled, le redke njegove besede. Ali se hoče morda šiloma polastiti kraljičine osebe in njenih dražesti, ki je že mrlo za njimi toliko možkih src Neumnost. Tega mu ni treba. Palme šepečejo tiho povest o davnih letih, povest o faraonih, o kraljičini, ki je iz vode otela dečka v zasmoljenem jerbaščku. Palme šepečejo odgovore vprašujoči h sfing. Vrt okolu mavzoleja molči, sfinge molče, noč molči, mesec se smeje. Kakor mačke se bližajo rimski vojaki. Vrata v mavzolej so se že zaprla za — dragimi posetniki. Pri vhodu jih je čakal črnec, ukresal bakljo in jim posvetil. Imperator je nekaj po-šepnil prvi straži. Poldivji Arabce jo pokazal za njim — jezik, položil nanj dva prsta, znamenje, da ga ume .in tudi zna molčati. Nocoj niso obiskali sarkofagov z mumijami Antonija in Cezari-jona. Mudilo se jim je naravnost v sprejemno in obenem slavnostno dvorano. Pred vhodom jih je čakala — Patha, užaljena egipčanska prošlost in slava. Molče jim je jiokazala, kje biva kraljica in se potem pomikala za njimi kakor senca. Njene oči so jih. spremljale tako, kakor spremlja tiger svojo žrtev, a Patha je — jokala. Stara Egipčanka Patha, vzgojena ptolomejskem dvoru, kraljičina spremljevalka, ve vse","kaj se zgodi še nocoj. Njeno bistro oko je opazilo vse, njeno sovraštvo do Rimljanov jo vodi tako zanesljivo, da zasleduje sleherni njihov korak. Obvestila je že kraljico o izdajstvu, ki je snuje Oktavijan. hoteč se polastiti osebe kraljice Kleopatre, jo sramotno zapreti in jKitein peljati privezano za ,svoj voz v Rim, v tisti Rim, kjer jo je Cezar slavnostno sprejel kakor zaveznico in vladarico. Sedaj naj bi kakor robinja s svojimi otroki, ki so tudi rimljanska kri, poveličevala slavo svojega zmagovalca. Patha, stara vedeževalka, ve vse, v^ tudi, da se to ne sme zgoditi. Ako tudi kraljica pogine in ona z njo, Egipet ne sme doživeti te sramote. In ona, kraljica Kleopatra, meni, da zmaguje ošabnega Rimljana, kakor je že dva. Res. do tretjega gre rado. A to za njd ni zapisano v zvezdah. In Patha ve. kaj je .zapisano gori. Posetniki so stopili v dvorano, kakor sinoči. Bila je razsvetljena, toda prazna. V rimljansko nošo oblečena devica je sprejela goste in naznanila imperatorju v latinskem jeziku, da kraljica želi govoriti z njim sama in ga pričakuje v sosednji staniei. Oktavijan je pokimal tovarišema, naj počakata, toda oprezno, sam pa je "Stopil za devico. Tudi Kleopatra ga GLAS NARODA, 14. JPLUA 191t. jagastoanskaj^^jKatol, Jednota, F lih*p ■■■■rti dne 24.januuj« 1901 v državi Minnesota. L Sedež v ELY, ^MINNESOTA* ( * URADNIKI: T J fV Predaednlk: IVAN A. GERM, Box 67, Braddock, Pa. A9 Podpredsednik: IVAN TRIMOŽIC. Eveleth, Minn., Bo* 641. if aiavnl tajnik: GEO. L- BROZICH, Ely. Minn., Box 424. romoSni tajnik: MIHAEL. M RAVI NEC, Omaha Neb., 1»4 So. 16th. St. Blagajnik: IVAN GOU2E, Ely, Minil., Box 106. Zaupnik: FRANK MEDOSH. So, Chicago, 11L, »483 Ewin« Ave. < obležal. Čuvaj je poprej zaprl j' : precnice čez železniški prelaz in j i .nato malo zadremal na stolu. V item j«* pridrvil okoli ovinka to ; ' | vorni vlak in čuvaj je v razburje-'ru»sti stopil preblizu tira. Zadobil i je težko rane na glavi in si odr-trnil kožo na hrbtu in j>o udili. Po-■ leg trjr.i se je tudi močno pretre-l ; sel. Vendar pa se bodo te poškod-i !»«• pozdravile brez posledic. Ponesrečenec je bil prepeljan v deželno bolnišnico v Ljubljano. Stari znanec. 28. pr. m. je opazil stražnik v Ljubljani, da policiji dobi o znani enoroki Avgust Novak, na sejmišču prodaja še novo kolo. Ker se je stražniku to zdelo vsekako sumljivo, je Novaka vprašal, odkod ima kolo in ker j j<* trdil, da je njegovo, ga je policijski stražnik predstavil k uradu. Tudi tukaj si je hotel poma -gati z raznimi lažmi, katerim pa policija ni verovala, ampak poizvedovala dalje. Dognalo se je, da je Novak res kupil kolo pri neki ljubljanski tvrdki na obroke po 20 K na mesec, katerih bi pa ne bil nikdar plačal. Na kuj) je dal le 10 K ter hotel nato, da pride do večjega denarja, kolo takoj pro -dati. Policija je Novaku odvzela kolo, njega samega pa ovadila državnemu pravdništvu zaradi go -ljufije. Novak je zelo navihan in je bil že zaradi nepoštenosti pred-kaznovan. Divjaki. je šlo 30. pr. m. ponoči od Koslerjevega vrta v Ljubljani dalje proti mestu pet izletnikov. sta jih brez vsakega povoda napadla dva civilista in dva top -ničarja. Pri tem je eden divjakov »•nega izletnikov tako udaril s palico po obrazu, da ga je telesno poškodoval, drugemu so pa pre -bili slamnik ter mu napravili 7 K škode. Ko sta topničarja potegnila sablje, so izletniki zbežali proti mestu, napadalci pa za njimi. Do-spevši do mitnice na Marije Terezije cesti sta se vojaka vrnila proti Hiški, enega civilista je pa ustavil stražnik iu ker je ta napovedal varnostnemu organu napačno ime, ga je odvedel k uradu,, kjer so dognali poleg njegovega, tudi imena ostalih treh. Svoje juna -štvo bodo vsi štirje morali opravičevati pred sodiščem. &TAJEB8K0. i Svobodomiftelci in ženska vzgoja. V Celovcu nameravajo usta- i noviti nemški svobodomiselci svoj lastni "Deutscher Madchenheim". Odkrit j« spomenika. 26. pr. m. i je bil po sv. maši v frančiškanski i cerkvi v Brežicah na tainošnjcin i pokopališču odkrit spomenik pro-: - fesorju p. Bernardu Vovku, ki je i i v visoki starosti umrl 8. Riišea t. 1. i i Iz Št. Jurja ob J. £. pišejo: S 1. julijem se poslovi od nas nad \ I učiteljica gdč. Marija Oračeva. » Delovala je tu celih 28 let in vzgo- J - jila večino tlašega mlajšega, oso- / KRANJSKO. 1 V zdravstveni zastop novomeški je imenovan deželni poslanec Fr. j Dular. Iz S. L. S. Izvrševal n i odbor S. L. S. izvolil je za soglasno za pod-! načelnika stranke dr. Vinko Gre-j goriča. V okrajni cestni zastop škofje-1 loški je imenoval deželni odbor | Franceta Grošeljna, župana v Poljanah in Jožefa Hafnerja, svetnika trgovske in obrtne zbornice v| oko f ji Loki. Stavka pekovskih pomočnikov v Ljubljani se deloma še nadaljnje. Pri onih mojstrih, ki so zahteve pomočnikov odobrili, gre delo redno, le pri mojstrih, ki še tega nivo storili, se stavka še nadaljuje, i Višji stavbni svetnik v Ljub-I ljani je postal znameniti arhitekt Jožef pl. Vaneaš. ki je med dru-| gim napravil načrte za knezoško- j tijske zavode v Št. Vidu nad Ljubljano, za hotel 'Union', za *Ljud-| sko posojilnico*' in za druge ino-j derne palače in poslopja. Iz deželnega odbora. Med refe-l rati, ki jih imajo deželni odhorni-j ki, je nastala sledeča izpremem-! ba: referat o živinoreji je prevzel od grofa Barbota dr. E. Lampe. finančni referat je pa prevzel deželni glavar pl. Suklje. Nadvojvoda Evgen, vrhovni predstojnik nemškega viteškega reda, se je na svojem povratku iz Trsta za kratko vstavil v Ljubljani, da obišče svojo redovno u-stanovo v Križankah. Nove stavbe v Ljubljani. Stavbni mojster Fric Sogl je kupil od Konrad Stoecklingerja dedičev 16 tisoč kvadratnih metrov obsega -joče stavbišre, ki leži j>oleg nemškega drsališča. Sntrl namerava tu zgraditi 20 modernih hiš, v katerih naj bi stanovala po ena rodbina. Umrli so v Ljubljani: Jos. Senear, delavec, 74 leL — Fran Zalar, j kočar, 46 let. — Marjeta Suiiadol-nik, zasebniea, 72 let. — Franc Bole, šolski Hluga. R. I. P. Iz Prežganja pri Litiji Dne 20. junija je bil izvoljen županom za občino Trebeljevo, kitinor spadajo župnije Prežganje, Stanga in Jančc, že sedmič Jožef Gale, po -sestnik na Ravnem brdu. Svetovalcem so bili izvoljeni Frane Gale iz Volavelj, Anton Marolt iz Janč in Anton Štrubelj iz Velikega Trebeljcvega. Umrl je v Št. Vidu nad Ljub -Ijano \ pokojeui župnik hanjelo-ški, gospod Frančišek Andrejak. Rojen je bil v Podutiku v šentviški župniji 12. novembra 1844., v mašnika |>osvečen 9. julija 1870. Služboval je kot kaplan na Brdn pri Lukovici iu v Urnem vrhu nad Idrijo, kot župnik v Mozelju in Banji I^oki na Kočevskem. Pred štirimi leti je stopil v pokoj in se naselil v svoji rojstni fari v jšt. Vidu. N. v m. p.! Nezgode. Pri podiranju -drevja je padla na dninarja Matija Pibra iz Ribnega v radovljiškem okraju podsekana smreka in mu zdtobila desno nogo. — V Zagradišču pri Ljubljani je padel s češnje 5 m visoko 6|f»tni posestnikov sin Anton Prusnik in si zlomil levo nogo. — Cestarja Josipa Majzelja v okraju Trebnje je pičil pred par dnevi grad v levo nogo, ki mu je takoj zatekla in je še sedaj popolnoma otrpla. Mož se brani vsake zdravniške pomoči. K tej nesreči se mu je pridružila še druga. Umrla mu je namreč žen«. Otrok zažgal. 26. pr. m. bi bil Vfk Prigorico, pošta Dolenja vas pri Ribniei, kmalu usodcimlen. — GLAS NARODA, 14. JULIJA 1911. '"Kakor hitro ]>ošljein sola, pridete s Tomom k — k — v stanovanj*' gOHpr d<* Voulettrc." '"Vsi hudiči, to je prekleto imenitna in bogata Miss. Slišal sem že o iij«*j govoriti. Kaj pa iinamo z njo opraviti!" "Častnike *l"Horible* najdemo tam.'" "Aha!" Vdinjati se hočete na ladji, in ona vas priporoči gospodom." "tirom in strvla — pri|M»ročila nas bode — bogata, imenitna Miss.' Ali st«- panit-tiii. sir "Mudim, da Možje so ^a |M>glrdaIi napol neverno, napol spoštljivo. ""Potem ste c<»ti»vo precej znani z njo?" "Mopoč» ! Na vsak način JMete vzeti in odidete takojšna krov." ■ > "Kakor za|H»v»-dujete. ®ir. - " i1* "Tudi za to ImmI«* pr**skrbljeiio. da odidejo častniki in 'tafjrTsaa suho. Črni kapitan pride potem s svojimi ljudmi k vam iu — no. :drugo ni moja stavi*; jaz sem |tanio njegov agent. Kar hočete še vedeti vam bode že Tom povedal." Možje s<» pritrjevalnn pok i mali. Načrt dozdevnega agenta jih j je tako presenetil, tla niso imeli mnogo časa za govore. Ta je nadaljeval : "In še nekaj: T0111 je nadinornar in od tega treuutka ga morate poslušati v vseh zadevah, razumete?*' "Yes. sir!" " Hodite zvesti in molčeči, pa lahko računate na kapitana; pri najmanjšemu znamenju izdaje ste izgubljeni, za to je preskrbljeno. Torej, bodite previdni!" "Brez skrbi. Master' Dobro vemo. kaj nas čaka; že dolgo je I bila naša želja, priti na *riIorible\ in ta se je sedaj izpolnila; tako neumni nismo, da bi si zabavo skazili." "Lepo! Tu imate še nekaj za pijačo; jaz pa moram iti. Adieu!" "Adieu, sir!" Ko so drugi spoštljivo vstali, je podal Tomu roko in izginil 'skozi vrata. "Vsi hudiči, ta je pa močan!" je pripomnil eden. "Iii kar je glavna" stvar, krepke pesti ima kljub majhnim rokam." je pristavil drugi. "Videti mu ni, pa iiua vendar hudiča v j telesu!" "Vselite s"." je posvaril Toni; "še več vam imam pojasniti." Možje so še dolgo sedeli skupaj in poslušali svojega tovariša. Bil je izkušen mornar, ki jih je znal pridobiti za nevarno podjetje. Njegova izvajanja so se nanašala na to. da se da z dobro ladjo pod dobrim poveljnikom ravno sedaj, tekom vojske med Severnimi in Južnimi državami, napraviti mnogo denarja in zraven tega se še ukvarjati z ropanjem.--- Stanovanje gospe de Voulettre je bilo na večer po tem pogovoru svetlo razsvetljeno. Imela je svoj običajni sprejemni večer. V j salonu so plesali po godbi glasovirja; ny bifejih so bile nagronia-[ dene najfinejše delikatese in okrepčila; starejši gospodje so se j umaknili v stranske sobe, kjer so se razgovarjali o tem in onem ali i pa tudi igrali kako "igrico", pri kateri so bile vloge po sto dolarjev j in več. Tudi nevoščljivost je morala priznati, da pripada med vsemi j navzočimi damami krona gospodinji. Znala j« vsako kretnjo, vsako : bv sedo tako obrniti, da jo je vse oboževalo. Sedaj je počivala na žametastem divanu in se pahljala z biseri j posejano pahljačo. Njeno oko je bilo z očividniin zanimanjem uprto v obraz pomorskega poročnika Jennerja, katerega ji jc predstavil kapitan topničark*e. 1 "Ali ste prišli okrog rta Rog, gospod poročnik?" ga je vprašala. "Ne naravnost. Dalj časa sem križal nasproti Istmusa." "Dolgočasno opravilo, ali ne? Ali niste imeli časa, da bi se že kdaj prej vstavili tukaj?" (Dalje prihodnjič.) SLOVENCI IN SLOVENKE NA- ROČAJTE SE NA "GLAS NARO DA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIKI Z ■i Jii m. ** mm t ■ » trgovin« . m H n^^^OH |j z mešanim blagom, jj 3 (S Pri meni vsakdo dobi kar jjj Ii/ ^^^^^ ^^^ | želi in to po najnižji c«nf. fl JSf ^^^^^^ A Pridite in prepričali flj 861,0 jj RED STAR LINE. Plovltba mod New Yorkom Ira Antwerpom, Redna tedenska zveza potom postnih parnikov z brzoparniki na dva vijaka« LAPLAND ^ KROONLAND FINLAND BpWMBBBp,VADiLMi:Al>m 12,185 ton 7"12.018 ton Kratk*^n adobn* pot sa potaik«fr Avstrijo, na Ognko, Slovensko, Hrvatske in Oalicljo, kajti mad Antwerpom ia imenovanimi deželami je dvojna direktna ie lesniika svesa' Posebno se ie skrbi sa ndobnoet poaneov asedkrovja. Trejti rasred oostolt malih kabin sa 2, 4, 6 in 8 potnikom " Za nadaljne informacije, cene in voiae listke obrniti ae je na' RED STAR LINB. N*. • BrwdwyV ISO S T" SlrMt, N. W,> «06 McDoraot Arm .NEW YORK WA3HWOTOW. p. q WMfflreCJHAW ffiffliTtf f Tataaevijema 4mt to. arfSM KM*. Itafcm purirawa 22. apHia 1909 t lirtail Henna icddcn t Conemaugiv Pla . * - . t J OLAVNI URADNIKI: ' * i H 1® v i frifciirt: MIHA KI. ROVANSEK. R. F. D. No. 1. CotiininO. Pa. PodpretteMlnik: GBOROK KOS. »24 Brood 81. Johnstown. Pa. , fTImmi tajnik: WAX PAJK. L. Bo* Cwin«i«h. Pt Pnmtnl tajnik: JOHfP SVOBODA. R. F D. 1. Bos 123. Coocouuch, Pa. Bksajnik: FRANK fiKOA. I. Box »S. Con*-m«u«h. V*. PMDotni btac*lnlk: IVAN BREZOV EC. P. O. Bos C. CoDetnaufh, Pa. 4 NADZORNIKI: JAKOB KOCJAi:. predsednik nsdiomffa odbora. Box KOS. Conmaugh. Pa. FRANK PERKO. nadzornik. I. Box 1S1. Conrmaufh. Ffc. ANTON 8TKAZ1SAR. nadzornik. Box 611. Conemaugh. Pa. 1 POROTNIKI: , AIvOJZIJ BAVPKK, predsednik porot n«*jr» odbora. Box 1. Dunlo. Pa. I MIHAEI. KItIVEC. porotnik. Box lr4. I'rt mero. Colo. > IVAN GLAVIC, porotnik. P. O- Box 223, Conemaush. Pa. VRHOVNI ZDRAVNIK: j jT jf~ • 0. A. K. BRALLIER, Grove St.. Conemaufh. Pa. » Cen Jen* dru*fva. oziroma njih uradniki, no uljudno proftenl. poSfljatl denar naravnost na blaaajnlka ln nikogar drugega, vse dopis« pa na. glavnega tajnika. V slučaju, da opazijo druAtvenl tajniki pri mesečnih poročilih, all sploh i kjerstbodi v poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma nama ni jo na urad glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi. Društveno glasilo Je "GLAS NARODA".__ OLD SUREHAND. ----o---- • — POTNI ROMAN. SPISA_L KAROL MAY. : r^ Posloicnil za " G. N. " B. P. L. " -o-- DRUGA KNJIGA. ---- * * (Dalje.) "V miru? Mislim. osetiti mornarje v modrih oblekah?" "Zakaj ne?" "Treba bode rabiti pesti in nože." "Je vseeno!" "Vendar je mogoče, da se tudi vse gladko izteče." "Tem boljše." "'Seveda ostanete potem na ladji." "To se razume! Kdo ji bode pa zapovedoval?" I "Kdo drugi, kakor kapitan!" 1 "Črni?" "Črni!" ' i Torej res ae živi?" "fee in zadovoljni bodete ž njim. če storite svoje." "Ne bode se mu treba pritoževati, na to se lahko zanesete, sir!" "Dobro; poslušajte torej, kaj vam povem!" Staknili so glave skupaj in čakali. "Najprej si kupite boljše obleke, ker take vas ne sme nikdo videtr" " " - ------ - ——- . "Se bode zgodilo!" "Zvečer ostanete tukaj in čskate name ali na selaJ" "Dobro. Policaji nam dajo zunaj mnogo opraviti" • . I S: LET JE MINULO, odkar ie Dr. E. C. M Collins ustanovil. The Collins N. Y. I Medical Institute. COZ 14 LET 850 travniki od The Col- I tins X.Y. Medical Institute ■ xrfravili Slovence v Ameriki. Ako njih I zdravljenje ne bi bik/najzadovoljneje, H zdravila naravna in njih uspehi i-uda« H polni, potem nebi bilTheCollins N.Y. A Medical Institute največji zdravniški zsivofi teh vrst v Ameriki. • Dr. e. c. collins SKOZ 14 LET zdravili naSi zdravniki. I Ustanovitelj. i. i. i ■■■■ k jer drupi zdravniki niso I MM imeli uspel ta. To potrjuje na tisoč« H m zahvalnih pisem. , ■ SKOZ 14 LET, s_nin kupovali najboljša in najinsteja zdravila, kar ■ S "'—ii ■ največje tvrtke z zdravili lahko {»trdijo. t H SKOZ 14 HJT so bili recepti naših zdravnikov, od dobro plačanih \ i ^B lekarnarjev iu kemistov ta v savoda sestavljeni, A H tako ila ni priložnosti istih, s kakimi dragimi sredstvi premeniti. Z 5SKOZ 14 LET, j« The Collins New York Medical Institute zidal I ^P na najboljši pop. tKje je IVAN KRAKER, doma iz | Kje je moj brat PETER STA- Išče se WB~ PREM0GARJE. 200 mož za nakladanje premoga. Stalno delo, najboljša plača. Vprašajte pri: Sup "t Oreat I .a kes Coal Comp., Kavlor. Armstrong Co., Pa. , (11-14—7) | liaj^iižiiHifa-iij^aiDsB' i WW VAŽHO ZA VSAKEGA SLOVENCA J Vsak potnik, kteri potuje skozi New York bodisi ▼ stari kraj ali pa iz starega kraja naj obišče PRVI SLOVENSKO-HRVATSKl! H OTEL AUGUST BACH, 145 Washington St., New York Corner Cedar St. Na razpolago so v(cdno čiste i sobe in dobra domača hrana po nizkih cenah. >1; -Ij -II? iH gjg! m g! -I? i-:-, pozor rojaki! j /fWnWČ> w^RL nrut l&a. kakoršne W^nVH r AttffiB ^ doaedaj na svetu j ^y^^Bk^T^^HP^K moškim in Sensk^m ^^wBw^^' ^Hm^^W^^ enttejo in ne bodo krasni brki popol- 1 D->ma r.rastejo. Roamatize a v rokah nošah in kriilčah v 8 dneh popolnoma ozdravim, kurja očesa , bradavice, potne nosa in esebline ae popolnoma odstranijo. Da j« to rennira jamčim m $600. Pliit3 po cenik katerem poiljem xaatojn. JAKOB VAHCIC, P. O. B