Lelo VI., š«. 54. 3*oitittac plačam« v gotovini. V Ljubljani, v $r§d@ S. marca 1922. Pešam. št. 75 par. HfiPREJ Clasilo Socialistične stranke Jugoslavije. Kapitalizem hoče požeti, kar je vlada nasejala. (OBUPANO DELAVSTVO SE POSLUŽUJE SKRAJNEGA SREDSTVAJ Vrhnika. 6. marca. (Izv.) Tukaj le Izbruhnila stavka v konzervni tovarni »Im-pes« (Legvart). Mir se nikjer ne kali. Vrhnika, 6. marca. (Izv.) V tukajšnji usnjarski tovarni »Indus« je delavstvo danes stopilo v stavko, ker je podjetnik (,g. katoliški socialec Pollaki) vrgel glavnega zaupnika na cesto in ker se ne drži tarife, ki ie bila sklenjena pri indusfrialni zvezi hi ki j‘e bila obvezna za vsa usnjarska podjetja na Slovenskem. Stavka ie popolna. Gode pri Bledu, 6. marca. (Izv.) V tovarni za lesne izdelke »Vintgar« je delavstvo radi nevzdržnih razmer in odpustitve delavskih zaupnikov proglasilo stavko. (GL še med Dnevne vesti.) Bistvena razlika. Nismo se strinjali s člankom sodr. Filipa U r a t n i k a, vendar smo ga objavili v nedeljo brez izpremembe, ker ima vsak rnisiec pravico, da objavi svoje misli v lastni obliki, če prevzame s podpisom odgovornost zanje. Čutimo pa dolžnost, da čitateljem takoj povemo, s čim se v tistem članku ne strinjamo, to tem bolj, ker se nam zdi, da je Uratnikova zmota bistvena, 'm jo je torej treba takoj ugotoviti. Dokler bodo pri naših najboljših sodrugih obstojale take bistvene zmote, je nemogoče, da se proletariat združi, kakor ie potrebno. Bistvo zmote je v Uratnikovi trditvi, »da mora biti politika delavske stranke rezultanta vsega tega, kar množice upajo in verujeta. To ni prav! To je lahko klerikalna ali pa tudi komunistična politika, ki se poslužuje demagogije, ki izrablja ljudsko nevednost, kratko: ki vodi ljudstvo za nos. Politika resne delavske stranke se ne sme prav nič udajati trenutnim razpoloženjem neorganizirane množice! Pa prav nič ne! Kakor hitro se jim začne udajati, že Izgube vajeti iz rok poklicani odgovorni odbori, bodisi ker jim jih prevzamejo neodgovorni kričači, ki znajo izkoriščati trenutno razpoloženje množice proti tej množici sami, bodisi ker se neorganizirana množica vajetim sploh ne poda, marveč skače po lastnem riagne-niu (ne preudarka!) zdaj daleč na desno, zdaj zopet daleč na levo. Za prvo in drugo imamo nešteto slučajev. Ker govori sodrug Uratnik o ljubljanskem protidragjnjskem shodu, navajamo za prvo in drugo po en primer s lega shoda. Prvo so zagrešili komunisti. Ker je to znana njih taktika, ne moremo soditi, ali so storili to kot plačani zapeljivci ali kot zapeljani fanatiki. Tudi treba ni, ker ie razloček le zanje važen, za njih vest, dočim ie za proletariat prav vse eno, ali so mu škodovali iz hudobnosti, ali iz neumnosti. Njih neumna in škodljiva taktika izvira vi nezmožnosti vršiti počasno, tru-dapolno m nehvaležno organizacijsko delo. Zato pravijo: »Čemu to? Dejavnega ljudstva je 99%, če hočemo, že jutri lahko prekucnemo kapitalistični red. Z nami pojde vseli 99%, ker vsi trpe in vsi hočejo boljših razmer. Tudi vojaki! Kajti rudi vojaki trpe in so naši bratje; kadar poide zares, ne bedo streljali na nas.« Tako mislijo in po teni tudi delajo. Med ljudstvo nosijo revolucijo, ki jo pa razumejo samo kot zunanje dejanje, ki ne potrebuje notranje preobrazbe našega mišljenja in čustvovanja. Prekucniti hočejo sedanji reci, ne meneč se za to, kaj bo potem, če ne bo še hujše morebiti. Kadar se jim ponesreči kak prekucuški poskus, kakor se mora ponesrečiti vsaka akcija, ki ni vseobsežna’in dobro organizirana, potem se čudijo, kako da niso zmagali, in zvračajo krivdo na »izdajalce«, ki jih iščejo vsepovsod, namesto da bi se vprašali: »Kako to. da so naši bratje na nas streljali?« Ne vprašajo se, ne gredo vase, marveč se skrijejo po luknjah, kjer kuhajo svojo jezo in čakajo, da svet malo pozabi na njihovo otroško neumnost — potem gredo pa zopet po shodih prodajat svojo revolucionarnost in — mučeništvo. Tako je nastopil na protidraginjskem 5 shodu tudi Makuc, čuden mučenik, še bolj čuden revolucionar, najbolj čudna je pa bila njegova revolucija. Mučenik ni, ker ima službo kakor prej. mučeniki so tisti na pokopališču in njih zaostali, ki nimajo kruha, mučeniki so tudi tisti železničarji. ki še zdaj nimajo službe. Revolucionar ni. ker je bil sprejet nazaj v službo pre.i. nego njegovi tovariši železničarji. Pravi revolucionarni voditelj bi odklanjal pomiloščenje, dokler niso pomiloščeni vsi, ki so zgubili službo pod njegovim voditeljstvom. O njegovi resoluciji pa ne bomo več zgubljali besed. Na tisti shod, ki je iskal stvarne poti iz bede, je spadala kakor pest na oko. Kdor tejta še ne ve, naj jo še enkrat prečita, objavili smo jo, da jo ljudje spoznajo, čeprav imamo malo prostora. Kdor še zdaj upa na komunistično revolucionarnost, naj prečita to resolucijo še enkrat, da ozdravi! Vendar je ljudstvo tudi temu govorniku ploskalo! Res je, da je odšia polovica takoj, ko je nastopil, pa niso odšli vsi zaradi obeda, mnogo jih je šlo. ker Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravuištvo: L j u b i j a n a, Frančiškanska ulica 6-1. Stane mesečno • 2Vs pšeničnih kg, celoletno 30 pk. V marcu 1922 računamo pk po 4 din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 6(1 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. ne marajo imeti sploh posla s takimi govorniki. A tudi tisti, ki so ostali, so biti resni ljudje, lci so ploskali le ostremu, korajžnemu in glasnemu govorniku, uc pa vsebini njegovega govora. Toda ploskali so m Makuc je bil prepričan, da je zmagal! In res bi bil zmagal, če bi ne bilo — 22 organizacij. Potom teh in njih vodstva (akcijskega odbora) je ostala zmaga pri resni stvari, sicer bi se bil shod razblinil in kapitalist bi se nam — smejali* Rezultanta vsega tistega, kar množice upajo In verujejo, je enaka veliki ničli, če te množice niso organizirane, če »e mislijo s skupno glavo, ki io mora tvoriti nilh odgovorni odbor. Ljubljanski protidraginjski shod je v teni zopet dokazal, da se dajo neorsgiu-zirane množice od neodgovornih, toda zgovornih kričačev zapeljati, ker podlegajo trenutnemu razpoloženju, ki ni odvisno od vsebine govoru, marveč od govornikovega glasu in korajže. Jutri bomo dokazali, da se dajo take množice zapeljati tudi posameznim besedam resnih govornikov, ki govore stvarno, ki pa. niso dovolj pazljivi na vsako svojo besedo.______________________________ ČRNA DESKA. (Sodelujte! Le javnost more pomagati!) Invalid, državni uradnik, ki ima 240(1 kron na mesec plače z dokladami vred, je napravil dosedaj že sedem prošeni na stanovanjski urad. a brez uspeha, Le enkrat mu je bilo nakazano neko stanovanje. kjer se je pa že vnaprej vedelo, da ostane v slučaju rekurza dotične. stranke zopet brez stanovanja. Koačno se mu je Da sedaj posrečilo zvedeli za neko stanovanje, ki je bilo izpraznjeno dne 6. februarja. 1922, .in sicer v Križe v-niški ulici št. 6, 1. nadstropje. To je tudi prijavil stanovanjskemu uradu in ojjpnem zaprosil za nakazilo istega. Po dolgem trudu Organizacije vojnih invalidov sc mu je končno vendarle nakazalo to stanovanje, hi sicer z. odlokom Opr. št. 679/22 z dne 11. februarja 1922. Toda proti temu odloku se je pritožil gospodar te hiše g. prof. Fabinc, ker je hotel v to stanovanje spraviti neko stranko, ki ie bila pripravljena, da postavi na lastue stroške zidan štedilnik v to stanovanje — cena 7 do S tisoč K. (V tem stanovanju je kjl dosedaj le železen štedilnik, katerega je pa gospodar vzel iz stanovanja). Kip i>a nat vzame danes ubog državni uradnik 7 do 8 tisoč, da postavi gospodarju štedilnik itd.? Na ta način je sedaj stanovanje že od 6. februarja prazno — in to se pravi ublažiti stanovanjsko bedo. Ta uradnik stanuje sedaj z ženo in 1 otrokom v mali sobi s prehodom in brez kuhinje, kar gotovo ne zadostuje družinskim zahtevam, dočim ima stranka, katero protežira gospodar iz gori navedenih razlogov, baje že primerno stanovanje, Makučeva resoludfa. V zadnji številki »Delavskih Novic« nas napadajo, ker nismo bili za Makučevo resolucijo na draginjskem shodu. Zato bomo še enkrat povedali, zakaj nismo mogli biti za njo. Ta resolucija trdi, da raste draginja zate. ker nimamo pravili strokovnih organizacij. Ona trdi, da so v Zagrebu za !00 odstotkov višje plače, — menda zato, ker imajo tam strokovne organizacije, kakor si jih želi g. Makuc, dočim pri nas takih strokovnih organizacij ni. S tem hoče g. Makuc (vsaj nevede) trditi, da naša kovinarska,, lesna in druge organizacije ne vrše svoje dolžnosti. Če. je namreč res, da so v Zagrebu za 100 odstotkov višje plače, kakor v Ljubljani, so višje le v teh strokah, (pravimo, če je res), ne pa na državnih železnicah in pri rudarjih, — toraj v edinih strokah, kjer se more govoriti o razpuščenih strokovnih organizacijah. Med zaupniki zgoraj omenjenih strokovnih organizacij pa je mnogo zmožnih in odličnih Makučevih političnih prijateljev, — saj naše strokovne organizacije so nevtralne in če misli g. Makuc, da sme te napadati, ne ve kaj dela. Nihče tem zaupnikom ne brani, da store za proletariat kar morejo. Mi srno tudi uverjeni, da so storili, kar se da v danili razmerah storiti. Zato se nam zdi nedopusten greb, a ko se vzbuja proti njim nezaupanje. Eno je sicer res: ako bi bili od vsega početka enotni in ako se ne bi bili nikdar cepili, potem bi bilo mogoče neprimerno več doseči, kakor danes. A kdo je tega kriv? iVaša tretja internacionala, ki misli, da bodo delavstvo osrečili razkoli. .V. točki 2. zasutih 21 točk stoji: Vsaka organizacija mora natančno in sistematično iztrebiti iz vodilnih in odgovornih mest delavskega gibanja in strokovnih organizacij, reformiste, cen-triste (to je socialiste vsake barve) in j& nadomestiti z iskušenimi komunisti. V 10. točki stoji, da se morajo boriti vsi komunisti proti amsterdamski internacionali. — Torej — pusti, da te ubijem, pa bo mir in sloga! Tretji kongres pa komuniste javno i*2, naj se skušajo tem, kjer to ni mogoče drugače, vriniti v socialistične strokovne organizacije, — z namenom, da tako dosežejo, kar je zgoraj ukazano. Vprašamo vse, ki mislijo pošteno: Ako smo razdrobljeni in če nam gre res zategadelj slabo: Kdo je tega kriv? Ako ni vaša resolucija nezaslužena obtožba vaših lastnih najboljših zaupnikov in ako je v njej le iskrica resnice, na čigav na-siov bi jo morali nasloviti? — Mi smo močni, ker je z nami resnica. Vi ste slabi, ker zidate na laž._________ Politične vesti. + Aliagiča niso pomilostili, temveč s?a bodo obesili. Stol sedmorice je odbil prošnjo za pomiloščenje atentatorja Ali-agiča, ki je ustrelil ministra Draškoviča. Zato so sklicali včeraj socialisti shod akademske omladine na zagrebški univerzi. kjer je prišlo, do hrupnih demonstracij med nacionalističnimi skupinami in socialističnimi. Sklcatelj so vkljub viharnim prizorom mogli odposlati brzo-iavko za pomilostitev Aliagiča. Medtem [e že prišel iz Sarajeva krvnik Seife.rt, ki bo izvršil obešenie. K temu škandalu bel-grajske vlade se šc povrnemo. Burni prizori v narodni skupščini. Pri včerajšnji seji narodne skupščine je nrišlo do viharnih prizorov, ko je odsro- varjal zunanji minister Ninčič ena imer-uelacijo v reških dogodkili poslanca so-druga Etbina Kristana in tovarišev. Minister Ninčič je nato s pesniško živahnostjo opisoval položaj na Reki in izven Rese. Poslanci narodne skupščine so razburjeno komentirali njegova pojasnila, ker so imeli priliko prepričati se, da deluje zunanje ministrstvo nad vse pričakovanje klavrno... -r Vladne, odredbe proti njenim političnim nasprotnikom. Minister za pravosodje je poslal narodni skupščini dopis, v katerem zahteva izročitev sledečih poslancev sodišču: dr. Stjepana Radiča, dr. Mata Drinkoviča in dr. Mirka Košutiča zaradi prestopkov po § 92. ozir. 103. kaz. zak., (Šen 1„ točka 4. zakona o zaščiti javne varnosti m reda v državi. Belgraj-ska vlada namerava napraviti kratek proces z vsemi svojimi političnimi nsprotni-ki. Vendar pa je gotovo, da ne bo s svojimi drakoničnimi odredbami žela uspehe. Nasilje je namreč zelo slabo orožje. -j- »Ženiainosti« finančnega ministra Kumanudija. Ker so merodajni krogi energično protestirali proti moratoriju, so se radikalni in demokratski zastopniki sporazumeli, da še ne pride zakon o regulaciji plačil v inozemstvo pred skupščino, dokler se ne bo finančni minister pogovoril s posameznimi klubi, da jih na ta način prepriča o upravičenosti omenjenega zakona. Dr. Kumanudi misli, da bo dosegel uspehe. + Delnice so nevaren krai za ministre. Ministrski predsednik Pašič je zadnje čase postal naboden. Zdravniki so rQu svetovali, da bi odšel na oddih v zdravilišče Delnice. Toda radikalski poslanci so se uprli predpisom zdravnikov in so sklenili, dii ne sme oditi Pašič v Delnice, ker so v Delnicah ubiti ministra Draškoviča. Pašič se bo odšel tedaj drugam zdravit. -f Nekaj o boleznih ministrskih predsednikov. Tudi na Angleškem je napočila doba vladne »krize«, ki jo bodo morali rešiti z razpisom novih volitev. Sedanja vlada namreč ne predstavlja volje ljudstva kakor je to sploli običaj v vseh kapitalističnih državah. Ministrski predsednik Lloyd George je že obolel in bo baje nastopil daljši dopust. -f Delegati male antante so se zakasnili. Konferenco gospodarskih strokovnjakov male antante in Poljske so od-godili, ker še niso prišli vsi delegati v Belgrad. Konferenco bo otvoril zunanji minister Ninčič, ki je baje najboljši govornik. Vendar pa ne bo veliko dosegel s svojim jezikom, ker je razvoj socializma nezadržljiv. ________________________ Dnevne vesti. Halo, Vrhnika! Halo, Gorje! Včeraj (v i>ondeljek) popoldne smo dobili prva kratka poročila, da je delavstvo v teh krajih pri nekih podjetjih stopilo v stavko. (Gl. uvodne brzojavke). Delavstvo se ie ppslužilo skrajnega sredstva, da ukroti zločinsko krivičnost svojih parazitov. Nadaljnja poročila so ugodna. Tudi za Gorje, kjer zavednost in solidarnost med večino lesnih delavcev ni bilo doslej ravno sijajno. Upamo, da bodo ti delavci sedaj, ko so bili prisiljeni, da store zadnji korak za obrambo svojih življenj, izpre-videli po' izidu svojega gibanja, kaj je njih dolžnost, če hočejo delati proletarskemu razredu čast. Na Vrhniki je usnjarsko delavstvo zastavkalo: 1. ker ie bil odpuščen neki usnjar, češ, da je pričal zoper podjetje. To ie ena izmed nesramnosti gospoda PoHaEa m nfemu po3o5niE katoličanov, ki bi morali vedeti, da je treba tako osebo tožiti, da se izkaže, če je po krivem pričala. da ne sme pa pravičen človek, ma-gari če je buržuj iu katolik poleg tega, nikoli na podlagi pavšalnega sumničenja rabiti nasilje proti drugemu človeku. — 2. Ker ni tvrdka plačala 20 odstotnega poviška, ki je bil sklenjen 14. januarja pri Zvezi industrialcev in ravno v pisarni »Inuusa«. Ta ie pa lepa! Tako izgleda v resnici krščanski solidarizem med delavstvom in podjetnikom, če ran snameš krinko raz obraz. Gospodje krščanski izkoriščevalci se svojih pogodb istotako ne drže kakor vsi drusi izkoriščevalci in ie ravno v tem slučaju zelo jasno videti, da jim gre pri njihovem katoliškem socializmu le za to, da namečejo nezavednim revnim backom peska v oči. To naj si vse delavstvo dobro zapomni! — 3. Ker podjetje noče izklačati obljubljene nagrade za nadurno delo v znesku 450 K. Je še tisoč stvari, ki je delavstvu vzelo potrpljenje, pa o tem bomo še iiak pisali, da ne bo Pollakovcem preveč greben ras tej. V zadnjem času smo priobčevali vrsto člankov o razmerah v slavni Le-gvartovi tovarni za konzerve. Kdor je oazno prebral tiste članke, je moral videti. da bo zadeva končala s stavko. Upajmo tudi. da s popolnim porazom gospodov debeluliarjev. Delavstvo je med sabo solidarno, le nekaj je bilo toliko nezavednih ali figoskih, da je na ljubo svojim teptalcem pljunilo v lastno skledo in šlo delat. Te si dobro zapomnite! Zaradi obračuna! Tem sramotnim stavkokazom se hoče delovodja Klemenc prikupiti s tem, da jim je dovolil, da se svinjskih jetrec najedo, kolikor morejo zdržat;. Čudno, da so ti prilizovalci navzlic naklon je n os ti. ki jim jo gospoda izkazuje, še tako lačni, da morajo za jetreca orositi. To pač kaže, da tudi takim izdajalcem kapitalizem ne izkazuje preveč dobrote in nastane torej vprašanje, če se jim res izplača, umazati se s takim grehom. Opozarjamo stavkokaze v govej-skem oddelku, da pridemo te dni z raznimi skrivnostmi na dan in zlasti gosp. Hrovat Viktor naj ne pričakuje prijetnih piesenečenj. Gospod del Fabro je izrekel modro besedo, da delavci niso imeli vzroka, da zastavkajo. Gospoda dobro ve. da so delavcem vzeli stanovanje in hrano in še tistim, katerim so obljubili raj na zemlji ori sprejemu v Zagrebu. Plače so tako nizke, da delavstvo ž njimi ne more plačevati še hrane in stanovanja. Kaj torej hočete? No. upamo, da vam bo zavedno delavstvo že dalo primeren odgovor na to vprašanje. O teh dogodkili bomo še pisali. Pamet, gospodje, in manj praznih besedi! Včerajšnji »Narod« poroča, da namerava vlada ukiniti nekaj javnih bolnišnic, ker so strošld preveliki. To je res da nesramnost, če vlada kaj takega misli in ji lahko garantiramo, da ji te vrste prokleto rokodelstvo v tem slučaju ne pojde zlahka izpod rok. Smešno pa je. kako se vede »Narod« ob tej priliki. Čuj-te in strmite: Mi smo celo tako radikalni, da zahtevamo, naj se prej kot bolnišnice zaprejo — gledališča, če ni in ni denarja. Kosams, gospodje, kosarne, pa ne gledališč, potem denarja ne bo manjkalo. In čemu vam je treba vojnih ladij? In ministrov po miljon kron na leto. In dispo-zicijskih fondov po 400 milijonov? In še tisoč drugih sj,vari, s katerimi pijete ljudstvu kri. Ne bolnišnice se ne smejo za-> preti. Ali pa, če jih, naj pustijo vsaj odi Sel£e za mozgansko-boln e, "da Como vame mogli spraviti vse »radikalne« elemente ... Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah »Drž. posredov. za delo« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 19. do 25. februarja 1922. dela 228 moških in 104 ženskih delavnih moči. Delodajalci . so pa iskali 103 moških in 65 ženskih de- j lavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 92. —• Promet od 1. januarja do 25. februarja 1922. izkazuje 3907 strank in sicer 1680 delodajalcev in 2227 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 873. Dela iščejo: vinič. družine, kovinarji, mizarji, kolarji, sodarji, mlinarji, peki, mesarji, tesarji, zidarji, sedlarji, natakarji, natakarice, rudarji ,šivije, perice, vzgojiteljice, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd. V delo se sprejmejo: rudarji, mizarji, zidarji, lončarji, poljski delavci, vrtnarji, kolarji, knjigovodje, pisarniške moč, vzgojiteljice, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd. iLjubBjana. Tizian in van Dyck v Ljubljani. Ker »Jugoslavija« v svoji nedeljski številki že vnovič blebeta v svoji nevednosti, da poseduje gospa Golob na Sv. Jakoba na-nabrežju Tizianova in Van Dyckova .slikarska dela umetniške vrednosti in ker poživlja, naj ta dela kupi kak »mecen« in jih tako reši pred nakupom od strani tucev, objavljam sledeče vrstice: Merodajni strokovnjaki, ki so si prizadete slike ogledali že pred pol leta, so ugotovili, da so to stari, brezpomembni izdelki ne Tizianovi in tudi ne Van Dy-ckovi, ampak ne ve se koga. Da torej še sedaj neki krogi »najboljših« ljubljanskih kritičarjev javnosti blebetajo o Tiziano-vih in Van Dyckovih slikah, moremo to smatrati za navadno laž, za katero tiči zajec — dobra kupčija! Ti krogi bi gotovo radi, da bi jim kdo nasedel in bi tako radi prav poceni obogateli. To je čisto prozoren namen in je celo početje nemoralno. —la. DEL4VSTVIJ! Na Vrhniki in v Gorjah pri Bledu so izbruhnile stavke. Morda ni nikjer tako nesramno krivičnega in izkoriščevalskega sistema kakor v prizadetih podjetjih. Gre za to, da damo naraščajoči nesramnosti slovenskega kapitalizma občutno lekcijo. Ne smeino pustiti, da bi sc stav-kujoče delavstvo osamljeno borilo za svoje in za nas vseh pravice. Proletarci, pokažite vsi do zadnjega da stojite kakor en mož ob strani svojih bratov trpinov v boju proti skupnemu sovražniku! Da bodo lažje vztrajali na bojišču, priskočite jim na pomoč! Vsak tudi najmanjši prispevek, bo povečal njih odpor. Pošljite prispevke eventuelno na uredništvo našega lista. Ne pozabite, da bode prej ali slej sami v enakem položaju kakor oni in da vam bo tedaj dobro delo, če vam bodo na enak način izkazali svojo hva-ležnost in proletarsko zavest!__________ Pšenične cene rastejo neprestano. Pk je bila v Novem Sadu 27. februarja 4,75 Diru, 28. februarja 4.80 Din., 1. marca 4-88 Din., 2. marca 5 Diru V Sisku je bila 4. marca že 5.25 Din. Borzni špekulanti pa še vedno štraj-Belgradu se počasi začenja trgovati: Pod vladnim pritiskom dinar lepo stopa. V Ljubljani se je plačevala lira v pondeljek uradno po 1.50 Din., torej skoro za tretjino! Seveda, to je prisiljen kurz. V Curihu je naša krona zopet padla: 6. marca je veljala 1.50 cent. P. P , le. Nedelavnost. Eden največjih duhov sveta, nemški pesnik Goethe je, preden je izdihnil svojo dušo, vzkliknil: »Več luči!« Svet je od tega časa silno napredoval, tehnika slavi svoje triumfe, človeški urn je prodrl v najgloblje tajne, povzpel se je do zved. In človeštvo? Večen in po vsem svetu se razlega joči je klic po sreči. Ali je sodobna družba srečna? Ni! Vsa družba je razdeljena v dve skupini: posedujočih, ki uživajo, in delavnih, ki trpe. In smelo trdim, da nobena od teh ni srečna. Ljudje, ki so obogateli, ki imajo vsega dovolj, so tako prepojeni sebičnosti, so toliki sužnji marnona, da niti v uživanju ne morejo biti srečni. Ne morejo biti srečni, ker pogrešajo srčne kulture. Sam razum brez srca je mrzel. Razumljivo pa je, da tudi druga skupina ne more biti srečna. Živeti iz rok v usta, gledati dan za dnem pred seboj grozeči in zlovešči obraz bede, te izmozgava. In če porabi človek vse živ-Ijenska sile le, da se ohrani, mu ne ostane mnogo za plemenitev duha. Silno demoralizacijo je zanesel na svet posedujoči razred. Ko je delovni človek videl, da se živi tudi brez dela, ga je jel posnemati. Prva posledica je bila, da je j padla produkcija. Druga, da se je nede- I Javnost bolj in bolj razširjala. Nastopila je svetovna kriza. Mimogrede omenjeno, ima ta vzrok tudi v splošnih gospodarskih od-nošajih, provzročenih po kapitalizmu — in pojavila se je vsesplošna zahteva: »Več dela!« ' \ Kapitalizem je hotel stvar takoj izko- j ristiti in absorbirati sam vse blagodejne posledice dela. Delavske organizacije so storile po možnosti svoje in zahtevale, da se delo tudi plača, sicer pomeni delo — sužnjost. V splošnem je prodrlo načelo, da je odvisen položaj vsega sveta od dela. Sedaj pa kar na boleče mesto! Najlepši vzgled, kako država ne sme delati, je naše narodno zastopništvo. Izvolilo ga je ljudstvo; kako, bodi bogu potoženo! Saj nam ni treba naštevati vseh kriz, ki mučijo mladi državi organizem: finančno, železniško, ministrsko itd. Ugotavljamo le, da imamo kriz, kakor gobavec garij in da tako ne more iti dalje. Do teh vrstic me je navedlo vprašanje upravne razdelitve naše države. Po tolikili mukah porojena država hira kakor nebogljeno dete. Zakaj? Radi brezvestne nedelavnosti njenih predstavnikov. Doigo je posloval posebno v ta namen izvoljeni odbor za upravno razdelitev države. Ni tu mesto, da bi razpravljali o načelih, kako naj se razdeli. Stoji, da pri tem ne more ostati, kakor ie; naloga poslancev, zastopnikov ljudstva je, da to delo izvrže po svoji najboljši vesti in zavesti. Pa glejte! Odbor posluje mesece in mesece in ko poteče po ustavi določeni rok, dela ni izvršil. Zasebni podjetnik nesposobnega delavca odpusti, država ga odlikuje! Po določilih ustave je prešla ta razdelitev ua zakonodajni odbor, ki je izvolil poseben , odsek in mu poveril to nalogo. Tudi ta ni zmožen in prosi za podaljšanje roka. Res je stvar važna z načelne strani in obilica gradiva otežkoča delo, vendar si ne moremo misliti, da bi se ne dalo v doglednem času izvršiti. Kakor je videti, pride razdelitev, kakor to določa ustava, pred plenum narodne skupščine. Ker je znano, da narodna skupščina nikdar nima »kvoruma«, ker so gospodje poslanci prekomodni. da bi posečali seje narodne skupščine ali pa imajo osebne opravke, moremo z gotovostjo sklepati, da tudi tu ne bodo ničesar naredili. Besedo bo imela potem vlada in i ta stori, kakor ji bo pač kazalo. To se pra- f vi, da bo eno najbolj perečih vprašanj rc-! šeno brez ljudstva, in to samo radi nedelavnosti narodnih poslancev. Trpke besede silijo človeku na jezik. Pa postoj, prijatelj in ne obdolžuj poslancev in vlade nedelavnosti! Saj so tudi nekaj ustvarili: zakon o zaščiti države, za-l kon o redu i radu itd. Teh zakonov se pa 1 boj, ker čuvajo državo! To se pravi, da ti ne dovoljujejo pravic, ki ti gredo kot s v o« bodnemu državljanu, da si vladajoča gospoda tem lažje prisvoji vse predpravice, j Ta naravnost nenaravna nedelavnost j je že tolika, da se je začelo zgražati že pošteno časopisje »državotvornih« strank. Tako priobčuje »Politika« v eni svojih zadnjih številk oster uvodnik, kjer opozarja poslance, naj vsaj hodijo k sejam, češ, da vendar ni nobene težave sedeti na klopi in molčati. Pravkar doznavam, da je imci včeraj pododsek za upravno razdelitev države sejo, ki pa je bila tajna. Pri nas je vse tajno in to je tista velika nesreča. Ljudstvo ne sme nikoli vedeti* kaj se godi z njegovo usodo. Gospoda se igra z njegovo bodočnostjo. Toda tako ne pojde dalje in vedno bližje je dan, ko izpregovori ljudstvo samo!. Iz strank®. Spodnja Šiška. Jutri, v sredo se bo vršil v »Zadružnem domu« diskusijski večer, kakor vedno točno ob 19V>. Pobirala se bo tudi članarina. Zaupniki naj prinesejo zbiralne listke s seboj. Dopisi. Prevalje. V dopisu z dne 25. februarja 1922 pod »Dopisi« Prevalje, se glasi peti stavek: Če pa rabi uradnik v Prevaljah premog, ga takoj dobi in po taki ceni, da ne vemo. ali je za voznika ali pa za premog.« Pišejo nam iz uradniških krogov, nai bi resruci na ljubo ta stavek v toliko popravili, da morajo državni uradniki v Prevaljah prositi prvič osrednji urad oddelek za premog v Ljubljani za dobavo premoga, drugič ga morajo ravno tako drago plačati kakor vsaka druga stranka, to je 62 K 4 vin. za me-terski stot in drva za dom za en voz 40 kron. Iz tega je razvideti, da državni uradniki nimajo pri premogu v Prevaljah nobenih privilegijev. Gosp. Oroslav Verhovnik, sodni oficial. pripominja n. pr., da je plačal za oremog v mesecih no-vembru, decembru, januarju in februarju te zime 2100 K in kuri samo kuhinjo in malo sobo. Kulturni vestnik. Repertoar nar. gledališča v Ljubljani. Opera: Sreda, 8. marca »Cavalleria rnsti-cana«. Plesna legendica. C. Četrtek. 9. marca »Evangeljnik«. E. Petek, 10. marca dramska predstava »Žlahtni meščan«. B. Sobota, 11. marca »Madame Butter* fly«. C. Drama: Sreda, S. marca »Svete. E. Četrtek, 9. marca »Hamlet«. Izven, Petek. 10. marca zaprto. Sobota. 11. marca »Maryša«. D. * Koncert jueoslovenakih narodnih pesmi priredi pevsko društvo : Ljubljanski Zvon« v pondeljek, dne 13. marca t. !. v I Unionu. Sodelujejo: operna pevka g. Vil-1 ma de Thierry-Kavčnikova, operni po- vec g. Leopold Kovač ter društveni moški in mešani zbor. Vstopnice v trafiki v Prešernovi ulici št. 54. ir~ m .............. n ---------------- VAŽNOST HRANILNIC. Za vsako stran človeškega življenja ie našel človek posebno merilo, ki ka/'e kot toplomer dvig ali padec merjene stvari. Za izobrazbo kakega naroda, pravi Nemec, je najboljše merilo milo, kolikor gu porabi ves narod, razdeljeno na posamezne glave. Cim več ga porabi, tem višje je izobrazba. Kaj ne. kako navadno merilo za tako imenitno stvar kot je izobrazba! Merilo za gospodarsko moč kakega naroda pa je število gospodarskih zadrug; čira več zadrug, tem večje zaupaiiie zunanjega sveta v nakupno in plačilno moč dotičnega naroda. Največjega gospodarskega in gospodar-sko-vzgojnega pomena je nedvomno hranilnica. Hranilnica je tista naprava, ki zbira križem sveta prihranke gospodarsko zavednih ljudi, da jih na drugi strani podjetnost porabi v Narodov blagor. Česar ne zmore vinar, zmore krona, če je ta še nreslaba sto. tisoč, milijon kron. Naj-nižja plast naroda, delavci — proletariat, se m. SSJ). Odgovorni urednik: France Svetek. Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani. nova, debelozrnata, zelo mehka za kuho se dobi pri mn i Ljubitaisa, Wolfevx utica St. ^2. Zahtevajte naš cenik vrtnih in poljskih semen. Najvcija zaloga in m v 1. TVRDKA J. DOLENC, Liubiiana, Millerjeva ulica St. 5 se priporoča za nakup najboljših instrumentov izvrstnih to-vam po najsolidnejših in nizkih eenah. Tovarna Barva vsakovrstno - ----------blago. Kemično čisti obleke. Ljubljana, Poljanski nasip 4. SvctlolikS stniee in srajce. Podružnica: Šeienburgova uL3. Maribor Gosposka hL38 Podružnice Novomesto Glavni trg l r. z. z o. z. V LJUBLJANI, Dunajska cesta 83 („BALKAN“) m o p Deželni pridelki, žito, mlevski izdelki vseh vrst — Kolonijalno špecerijsko blago, spirituose, mast, slanina, mesni — izdelki. -—------ 5* <3 © N Telefon 336. ^Brzojavni naslov Nakupovalna Ljubljana* Čekovni račun Stev. 10.473. Et&P\ »Pošljite naročnino!“ 1 Rezervni zakladi: K 6,500.000— Delniška glavnica: K 20,000.000*— Liubiiana, Šeianburgeva ulica št-1. Podr užnice: Movo Rakok, Slovan jgradee. Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. ES K O M P T NA. na Telefoni št. 146, 458. Brzojavke: